Izvajate IO in želite podaljšati ali na novo pridobiti pravico do uporabe ZZK? Sodelujte v letošnjem postopku za podeljevanje in podaljševanje pravice do uporabe znaka. Izpeljali ga bomo v skladu s Pravilnikom o podeljevanju in podaljševanju pravice do uporabe znaka kakovosti.

Podeljeni ZZK potrjuje, da organizacija:

• sistematično presoja in razvija kakovost IO;
• dosega opredeljene standarde kakovosti, kot so vključitev kakovosti v strateške dokumente, delovanje komisije za kakovost, sprotno presojanje kakovosti in poglobljena samoevalvacija, vpeljevanje izboljšav ipd.

Trenutno je med organizacijam za IO 38 nosilk znaka.

Pogoji za pridobitev znaka

Organizacija mora dokazati, da:

•  ima notranje procese kakovosti IO umeščene v temeljne strateške dokumente,
• obravnava vprašanja kakovosti IO na andragoških zborih ali drugih enakovrednih organih izobraževalcev v organizaciji,
• ima delujočo komisijo/skupino za kakovost,
• uporablja različne načine notranjega presojanja kakovosti IO,
• spremlja in presoja različne dejavnike kakovosti IO,
• v rednih samoevalvacijskih ciklih sistematično in načrtno izpeljuje poglobljeno samoevalvacijo, pripravi akcijski načrt za razvoj kakovosti IO v pisni obliki in vpeljuje izboljšave kakovosti IO.

Za uspešno pridobitev ali podaljšanje znaka mora organizacija dosegati vse navedene standarde. Z vlogo in dokazili mora pokazati, kako pri njej potekajo procesi presojanja in razvijanja kakovosti IO. Doseči mora vsaj 10 od možnih 18 točk, opredeljenih v merilih, s katerimi Komisija ACS za ZZK presoja doseganje standardov.

Ključne informacije o postopku

1. Sodelovanje v postopku:

31. marca 2025 se veljavna pravica do uporabe znaka izteče 6 organizacijam. Te morajo vsaka tri leta znova dokazati, da sistematično izpeljujejo procese sprotnega presojanja kakovosti in poglobljene samoevalvacije. K sodelovanju v postopku vabimo tudi vse druge organizacije, ki izvajate IO in želite dokazati svojo predanost kakovosti.

2. Obvestilo o sodelovanju

Do 24. januarja 2025 nam po e-pošti sporočite, ali boste v letošnjem postopku oddali vlogo za podaljšanje ali pridobitev znaka. Na podlagi izražene namere vam bomo omogočili dostop do aplikacije za vnos podatkov.

3. Priprava in oddaja vloge

Pisno vlogo in dokazila bo v spletni aplikaciji mogoče vnašati in urejati med 3. februarjem in 14. marcem.

4. Več informacij

Poiščite jih na spletni strani ZZK: Pravilnik za podeljevanje ZZK, Standardi in merila, ki jih mora dosegati organizacija za pridobitev ali podaljšanje ZZK.

Dodatne informacije lahko dobite pri vodji naloge ZZK – zunanja presoja notranjih sistemov kakovosti izvajalcev Jasmini Orešnik Cunja (T: 01 5842 596). Pridobite ZZK in dokažite svojo zavezanost kakovosti v IO!

Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

Decembrsko srečanje omrežja svetovalcev za kakovost IO je potekalo na daljavo. Pogovorili smo se o rezultatih iztekajočega se leta. Vključili smo dosežke in novosti s področja razvoja kakovosti ter usposabljanja strokovnih delavcev in izobraževalcev odraslih.

Spomnili smo se opravljenih aktivnosti v omrežju, Dneva za kakovost, rezultatov postopka za ZZK, si podelili izkušnje in povratne informacije v zvezi z izvajanjem novega Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Opozorili smo na izpeljano evalvacijsko študijo o vlogi, umeščenosti, potrebah organizatorjev izobraževanja IO na srednjih poklicnih in strokovnih šolah ter šolskih centrih po usposabljanju in spopolnjevanju.

Izmenjali smo si tudi aktualne informacije in pregledali načrte za leto 2025 (razvojne naloge in načrtovana usposabljanja), ki vključujejo tako redne naloge ACS kot tudi naloge v okviru ESS. Pod njegovim okriljem bomo v 2025 med drugim izpeljali tudi dve spopolnjevanji za omrežje svetovalcev in izvedbo temeljnega usposabljanja za nove svetovalce za kakovost.

Trenutno je v omrežju aktivnih 23 svetovalcev za kakovost IO. Po naših podatkih kar nekaj strokovnih delavcev iz mreže izvajalcev že težko pričakuje novo izvedbo temeljnega usposabljanja, ki bo že marca. Tako se bo obstoječe omrežje po štirih letih znova povečalo.

Ob zaključku smo si s svetovalci kakovost zaželeli uspešno, zdravo in kakovostno novo leto s številnimi osebnimi in poklicnimi dosežki. Veselimo se prihodnjega sodelovanja, izmenjave znanja in izkušenj ter nadaljnjih skupnih korakov v omrežju svetovalcev za kakovost.

Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

V petek, 13. decembra, so nas obiskali predstavnice in predstavnik nevladne organizacije Lifestarter iz slovaškega mesta Trnava. Na svoji spletni strani se predstavljajo kot organizacija, ki razmišlja o ljudeh in jim pomaga pridobiti znanje za prihodnost. V tem duhu so petkovo dopoldne preživeli na MOL, ki je učeče se mesto od leta 2022.

Trnava je prvo UNESCO učeče se mesto na Slovaškem. Dejavnosti koordinirajo v Lifestarterju, in to od spodaj navzgor.

Gostje so raziskovali načine in dejavnosti VŽU v Sloveniji ter spoznavali inovativne projekte in pobude. Direktorica dr. Nataša Potočnik je goste pozdravila in omenila TVU kot enega od številnih projektov, na katere smo ponosni. Kot izziv je izpostavila sodelovanje več ministrstev, ki bi vodilo v uspešnejše premagovanje vrzeli v znanju.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik jim je predstavila ACS, naše dejavnosti, predvsem pa TVU. Dotaknila se je projekta EPUO in njegovih sadov, ki jih uporabljamo za širjenje veselja do učenja in krepitve spretnosti. Navdušeni so bili nad prikazom programa PUM-O+, predvsem nad mnenji udeležencev, ki jih je Natalija Žalec, MAEd (UK), posebej poudarila.

Darijan Novak je pogledal v preteklost in prihodnost instituta podeljevanja priznanj zglednim učečim se – Priznanja ACS. Krona je bil video Ljudska univerza Ajdovščina kot gonilna sila učeče se skupnosti, pripravljen v projektu EPUO. Slovenska prizadevanja za krepitev učečih se skupnosti bodo lahko odslej spremljali še intenzivneje, saj so se naročili na prejemanje SIAE Newslettra, e-Novičk v angleščini.

Michal Koricina, vodja skupine, je strokovnjak andragog in je pokazal veliko zanimanje za naše dejavnosti. Tudi navzoča dekleta so bila nad zamislimi navdušena in so postavila številna vprašanja. Verjamemo, da naša prizadevanja gledajo v isto smer in da se bomo še srečali.

Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

Najprej nekaj dejstev

O sprejemu v Mednarodno dvorano slavnih za nadaljevalno izobraževanje in izobraževanje odraslih (v nadaljevanju Dvorana slavnih) smo prvi članek objavili že v novembrski izdaji. Zdaj dodajamo še nekaj podrobnosti.

Institut IACE HoF domuje v Centru za nadaljevalno izobraževanje na Univerzi Oklahoma v ameriški zvezni državi Oklahoma. Vzpostavljen je bil leta 1996, v letu 2013 pa je dobil svojo evropsko vejo – HoF-European Chapter (HoF-E). Več informacij o ozadju in novice o aktualnih prizadevanjih so na voljo na  spletni strani HoF in v letaku, za evropsko vejo pa na spletni strani HoF-E.

Vsako leto je za sprejem v HoF izbranih 10–12 pomembnih posameznikov iz vsega sveta. Njihove življenjske in strokovne zgodbe odražajo pestrost učenja in izobraževanja odraslih, saj prihajajo iz različnih okolij in delujejo kot voditelji, akademiki, raziskovalci, oblikovalci politik in/ali praktiki. Skupaj tvorijo globalno skupnost, ki priča o bogastvu pobud, spoznanj, strokovnih rešitev ter praks, s tem pa je v navdih bodočim generacijam.

IACE HoF ima, vključno z generacijo 2024, 429 članov iz 49 držav, od tega jih je 61 iz Evrope. Med njimi so velika imena andragogike, kot so Arne Carlsen, Dieter Dohmen, John Field, Peter Jarvis, Malcolm Knowles, Katarina Popović, Jost Reischmann, Janos Toth, Alan Tuckett in mnogi drugi. Predstavljeni so tukaj.

V Sloveniji smo ponosni na to, da je bila v Dvorano slavnih leta 2019 v Beogradu sprejeta tudi naša svetovno uveljavljena andragoginja dr. Ana Krajnc. Njen HoF portret si lahko ogledate tukaj. V slovenskem prostoru je dr. Krajnc še kako znana tako po svojih dosežkih kot tudi po sedanjem delovanju v SUTŽO.

V izjemno čast si štejem, da sem se ji v Dvorani slavnih na predlog Gine Ebner, generalne sekretarke EAEA, letos pridružila.

Firence – prizorišče konference in slovesnosti

V Firencah, glavnem mestu Toskane, je sedež Univerze v Firencah (UniFi). Med njenimi profesorji so bivša predsednika italijanske vlade Giuseppe Conte in Mario Draghi, pa tudi član HoF-E, znani andragog Paolo Federighi. Prav on je s svojim timom profesorjev in študentov poskrbel za odličen potek konference in slovesnosti HoF 2024.

Konferenca, organizirana 7. in 8. novembra, je nosila naslov Revitalising Adult Continuing Education for Positive Social Changes and Personal Fulfilment (Okrepitev nadaljevalnega izobraževanja in izobraževanja odraslih za pozitivne družbene spremembe in osebno uresničevanje). Imela je zanimiv format, saj smo se v plenarnem delu le na kratko srečali v uvodnem in zaključnem delu, obakrat s po enim prispevkom.

Uvodni referat je imela direktorica Inštituta za vseživljenjsko učenje UNESCO (UIL) Isabell Kempf, ki je predstavila je strukturo novega poročila GRALE. Navzoče je povabila k dopolnjevanju količinskih, statističnih podatkov s kakovostnimi, vsebinskimi. Zaključni referat je imel Paolo Federighi, ki je po najboljših močeh povzel delo skupin. Obljubil je, da bo pretresanju pobud in spoznanj namenjeno poglobljeno delo v naslednjih mesecih.

Preostali čas smo prebili v živahnih razpravah v desetih delovnih skupinah. V zadnji, o sodelovanju in vključevanju deležnikov, ki jo je vodila Gina Ebner iz EAEA, sem imela prispevek o Sloveniji in naši ureditvi izobraževanja odraslih. Podrobneje sem predstavila sodelovanje deležnikov, kot ga predvidevata naša Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–2030 ter koordinacija Tednov vseživljenjskega učenja. Slednja poteka od zgoraj navzdol, upošteva pa tudi tok odločanja in delovanja od spodaj navzgor. Naša primera sta bila sprejeta z občudovanjem, češ da imamo področje temeljito in smiselno urejeno, kar se očitno pozna tudi v praksi.

V Dvorano slavnih je bila sprejeta generacija 2024

Popoldanski del srečanja 8. novembra je bil v celoti namenjen predstavitvi in počastitvi 18 novih članov HoF. Sprejetih nas je bilo devet posameznikov, ki delujemo v Evropi: Don Luigi Ciotti, Italija, Karen Evans, Združeno kraljestvo, Francesco Pedró Garcia, Španija, Timothy Denis Ireland, Združeno kraljestvo, Morten Flate Paulsen, Norveška, Andreas Schleicher, Nemčija, Magdalini (Magda) Trantallidi, Grčija, Albert Tuijnman (posthumno), Nizozemska, ter Zvonka Pangerc Pahernik, Slovenija.

Poleg naštetih se je Dvorani slavnih pridružilo še devet posameznikov iz ZDA in drugih koncev sveta: Lisa M. Baumgartner, Vandana Chakrabarti, Shibao Guo, Vaughn John, Elizabeth A. Lange, Carolyn Medel-Añonuevo, Lisa R. Merriweather, Don Olcott, Jr. in Edward W. Taylor.

Prej izjema kot pravilo je bil sprejem organizacije v Dvorano slavnih, in sicer gre za Združenje za izobraževanje odraslih Evropi (EAEA).

V začetnem delu slovesnosti, simpoziju, smo člani generacije HoF 2024 v petminutnih predstavitvah spregovorili o svojih življenjskih in strokovnih poteh ter posameznikih in dogodkih, ki so odločilno vplivali na nas. Sledila je podelitev plaket in medalj ter dvominutni zahvalni nagovori.

Osebni vtisi

Nominacija za sprejem v Dvorano slavnih je bila zame veliko presenečenje, sčasoma pa sem ob podpori predlagateljice in sodelavcev na ACS, pozneje pa tudi zaradi izjemnih, potrjujočih odzivov kolegov doma in iz tujine, zavzela ponosno držo do tega priznanja. Temelj zanjo je dejstvo, na katerega opozarjam na vsakem koraku, da so namreč za ta uspeh zaslužni vsi sodelavci na ACS. Od njih sem se učila in se po njih zgledovala vse od decembra 1995 pa do danes.

K mojim uvidom in delovanju so pomembno prispevali tudi številni zgledni posamezniki in ustanove, ki tvorijo skupnost izobraževanja odraslih v Sloveniji v najširšem pomenu tega izraza. Skupaj smo zares naredili ogromno za dobro učečih se, slednji pa so hkrati moji najpristnejši učitelji. Novica o sprejemu v Dvorano slavnih je pritegnila tudi pozornost nekaterih medijev. Hvaležna sem za priložnosti, da se o izobraževanju odraslih, vseživljenjskem učenju in vsem, kar se na tem področju dogaja v Sloveniji več sliši. Naj bo tako še naprej!

Praznovali pa bomo naslednje leto, na nacionalnem odprtju TVU, saj je prav naše 30-letno ozaveščanje za večjo vključenost v učenje in izobraževanje pritegnilo evropsko in svetovno pozornost ter tlakovalo pot do Dvorane slavnih.

Nekoliko daljši prispevek je objavljen kot spletni dnevnik EPALE. Decembrska izdaja glasila HoF je v celoti posvečena opisani konferenci in sprejemu generacije 2024 v Dvorano slavnih.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

4. decembra smo na ACS gostili profesorja dr. Bernda Käpplingerja, predstojnika katedre za nadaljevalno izobraževanje na Univerzi Justus-Liebig v Giessnu.

Zanimale so nas številne teme. Kako je s profesionalizacijo izobraževalcev odraslih? Katere modele kakovosti uporabljajo izvajalci? Kakšna je vloga svetovanja v nemškem sistemu IO? Njegovi vpogledi v izzive, s katerimi se soočajo v Nemčiji, so zagotovili dragoceno primerjalno perspektivo za tiste, ki delajo na tem področju v Sloveniji. Predstavil je tudi modele kakovosti in različne vidike dela izobraževalcev odraslih.

Dr. Käpplinger je razpravljal tudi o potencialnih negativnih vplivih pretirane standardizacije v izobraževanju, ki lahko ovirajo profesionalno rast izobraževalcev. Obisk se je razvil v živahno izmenjavo znanja in idej, primerjavo izzivov z udeležbo, pomanjkanjem trenerjev in financiranja. S tem se srečujejo izobraževalci odraslih v vseh okoljih. Diskusija je spodbudila globlje razumevanje ključnih trendov in vprašanj v IO v obeh nacionalnih kontekstih.

Dr. Käpplinger se zavzema za ravnovesje med standardi in fleksibilnostjo pri razvoju modelov kakovosti. V Nemčiji obstaja več kot ducat sistemov upravljanja kakovosti, ki se različno uporabljajo v različnih centrih za IO.

Ana Frangež Kerševan (ana.frangez.kersevan@acs.si), ACS

Prijave na razpis za priznanja ACS so odprte! Iščemo izjemne zgodbe posameznikov in ustanov, ki s svojo predanostjo, inovativnostjo in pogumom pridobivajo novo znanje, premikajo meje, spodbujajo, opogumljajo in puščajo trajen pečat.

Prijavite navdihujočo zgodbo tukaj!

Priznanja ACS so že od leta 1997 simbol počastitve tistih, ki z zgledi navdušujejo in opogumljajo. Doslej je bilo izbranih že skoraj 250 prejemnikov! V projektu Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje ter kampanji Lahko.si bomo v prihodnjih petih letih aktivno promovirali izjemne zgodbe dobitnikov. S tem želimo spodbuditi posameznike vseh starosti, da se pogumno podajo na pot raziskovanja novih znanj in spretnosti.

Izjemne zgodbe vseživljenjskega učenja

Priznanj ne podeljujemo le zato, da bi izpostavljali dosežke. Želimo deliti zgodbe, ki opogumljajo. Naš cilj je spodbuditi kulturo učenja v naši družbi in prepoznati tiste, ki pridobivajo znanje, da opolnomočijo sebe in druge, povezujejo skupnost in krepijo samozavest. Priznanja ACS so poklon pogumu, vztrajnosti in moči volje, ki jih utelešajo posamezniki in skupnosti.

Prenovljen koncept priznanj ACS smo zaobjeli v animiranem videu, ki na inovativen način predstavlja Pravilnik o podeljevanju priznanj ter vas vodi skozi prijavni postopek.

Prijavite navdihujočo zgodbo, ki premika meje

Regijske komisije bodo najprej izbrale 12 regijskih dobitnikov Priznanj ACS. Predstavljeni bodo na nacionalnem odprtju TVU. Na ravni države bo med njimi s spletnim glasovanjem na portalu Lahko.si izbrana NAJzgodba VŽU. Zmagovalnemu dobitniku bo na zaključni slovesnosti TVU podeljena v ta namen oblikovana skulptura.

Dodatne informacije o razpisu lahko dobite pri Darijanu Novaku (T: 01 5842 582, E: darijan.novak@acs.si) in Mateju Mačku (T: 01 5842 573, E: matej.macek@acs.si).

Špela Bric (spela.bric@acs.si), ACS

Najprej nekaj dejstev

LPoIO 2024 nam je omogočil druženje in strokovne izmenjave 22. in 23. oktobra. Na že uveljavljenem prizorišču naših stanovskih srečanj, v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu, se nas je zbralo okrog 260. Tehtnica se je po pričakovanjih spet zelo nagnila na stran žensk, saj je bilo moških le okrog 16 %.

Dogodek smo izpeljali hibridno, zato je nekaj udeležencev dogajanje spremljalo po spletu. Posnetke smo objavili na spletni strani dogodka, kjer so na voljo tudi predstavitve in fotografije. Anketa je še vedno odprta, z njo zbiramo vaša mnenja, ki nam bodo pomagala naslednji posvet ukrojiti še bolj po naših skupnih merah. Dobimo se 21. in 22. oktobra 2025 na istem naslovu!

Zdaj pa o najverjetnejših razlogih za navdušenje

Že na samem prizorišču, kasneje v osebnih in e-stikih pa tudi v anketi so udeleženci izrazili veliko zadovoljstvo. Nekateri so celo uporabili besede drugačen posvet, še bolj navdušujoč … Kaj neki je k temu prispevalo?

Oba dneva nas je povezoval slogan Sodobni. Zavzeti. Sodelovalni, zato ne čudi, da so se prav ta tri načela znašla pri vrhu desetih dejavnikov uspešnosti LPoIO 2024. Najbrž pa je odveč omeniti, da se med seboj tesno prepletajo.

1. Zavzetost

Navdušeni odzivi udeležencev nas, organizatorje, seveda veselijo. Še pred tem se spopadamo z visokimi pričakovanji – lastnimi in drugimi. Toda takoj ko se v programskem in organizacijskem odboru zavzeto lotimo dela, se zadeve odvrtijo same od sebe. Tako nam že 15 let zapored uspeva, da zvišujemo standarde, četudi se je leto poprej to zdelo nemogoče. Temu zagotovo botruje dejstvo, da delujemo po načelu ljudje za ljudi. Pristopimo namreč z najboljšimi nameni, da se povežemo, privabimo svoje stanovske tovariše in druge goste k sodelovanju, izpostavimo in pohvalimo. Upam si trditi, da je naša zavzetost kot kepa, ki se že pred dogodkom sproži in za seboj neustavljivo potegne vse vpletene.

2. Sodelovalnost

Posvet torej ustvarjamo skupaj – po načelu od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Tokrat nas je z uvodnim nagovorom počastil pred kratkim imenovani minister, dr. Vinko Logaj.

Pristojni predstavnici ministrstva, mag. Branka Hrast Debeljak in Teja Dolgan, sta se ob koncu prvega dne z udeleženci pogovarjali o aktualnih zadevah, kot je prenova ZIO.

Vedno znova je pri različnih programskih sklopih prihajal do izraza glas izvajalcev – prakse IO. Manjkal nam je le glas učečih se. Ko bomo dosledno na posvet in podobne dogodke vabili tudi njihove zagovornike, bo krog izmenjav popoln.

3. Strokovnost

Namen vseh prispevkov je bil izpostaviti stroko IO, orisati njeno današnjo podobo ter opozoriti na izzive, ki jo čakajo v prihodnosti.

Prvič v zgodovini naših druženj smo pridobili dokaj celovit pogled. Vsak svojega so prispevali predstavniki šestih združenj – pridružila se jim je tudi virtualka – Ines. Zaznati je bilo mogoče podobne izzive, sorodne pa tudi različne pristope, apele k sodelovanju ter priložnosti za dopolnjevanje. Izraženo je bilo smelo spoprijemanje z aktualnimi trendi pa tudi opozarjanje na neomajna strokovna načela. Slednja so bila predmet obravnave v delovni skupini, ki se je ukvarjala s kakovostnim načrtovanjem neformalnih izobraževalnih programov.

4. Uravnoteženost

Posebno skrb smo snovalci programa namenili uravnovešanju splošnega učenja in izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja odraslih. 

Z zanimanjem smo prisluhnili načelom modernizacije slednjega.

Navdušil nas je primer povezovanja višje strokovne šole, Prometne šole Maribor, z gospodarstvom. Brez take čvrste naveze si uspešnega strokovnega izobraževanja sploh ni več mogoče zamisliti. Krhko ravnovesje našega skupnega položaja je z metaforo kuhane žabe odlično predstavil direktor ŠC Novo mesto dr. Matej Forjan. Po eni plati nas je nasmejal, po drugi pa zresnil.

5. Sodobnost

Naša usklajenost s sodobnimi trendi je samoumevna. Digitalni in trajnostni izzivi nas zdaj spremljajo že nekaj let in vsakič jim tudi na posvetu namenimo pozornost. Tokrat smo se z digitalnimi spoprijeli zelo konkretno. S pomočjo zunanjih strokovnjakov smo v delovni skupini (hočeš, nočeš, moraš) pokukali tudi v kompleksni svet varovanja osebnih podatkov. Sodobnost je bila rdeča nit vseh strokovnih prispevkov, posebna vrlina pa je bila tudi njihova celostnost.

6. Dinamičnost

V skupnosti IO je jeseni zavel nov veter z medijsko kampanjo Lahko.si. Njene temelje, začrtane v projektu Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje, smo v delovni skupini predstavili tudi na posvetu. Udeležencev se je kampanja že prej dotaknila, veselijo jih priložnosti, ki se s tem odpirajo stroki ter najširši javnosti.

Pristop k spodbujanju večje vključenosti v VŽU smo v isti delovni skupini prikazali s sodobnimi digitalnimi orodji. V dvorani je kar brbotalo od zvokov, ki so nam jih ta naklanjala, ter od glasov dinamičnih in angažiranih udeležencev.

7. Spoštljivost

Močno so se nas dotaknile zgodbe navdihujočih strokovnih delavcev. Ti ob stalni skrbi za strokovnost in kakovost v ospredje postavljajo svoje udeležence. Spoštujejo posebnosti različnih, praviloma ranljivih ciljnih skupin, ter v dialoškem odnosu z njimi profesionalno rastejo. Njihova pričevanja so globoka in prepričljiva, vzbujajo veliko spoštovanje in občudovanje.

8. Prazničnost

Začutiti jo je bilo mogoče oba dneva – morda si je kar tako potihoma izborila vlogo lajtmotiva tokratnega posveta? Počastili smo Natalijo Žalec, prejemnico najvišje državne nagrade RS na področju šolstva. V njenem primeru gre seveda za izjemne dosežke v IO in še konkretneje, pri delu za mlade in skupaj z njimi v programu PUM, PUM-O oz. PUM-O+, kot se imenuje zdaj. Drugi razlog za praznovanje je bila obeležitev 20. obletnice Dnevov svetovanja za znanje in terenskega dela. In nazadnje smo proslavili Lujza Alojza Srako v nov stan. A to je že predmet naslednjega dejavnika.

9. Ustvarjalnost

Lujz je pesnik in njegova dela so zbrana v knjigi s pomenljivim naslovom Drugačni konji. Z nami je podelil tri uglasbljene pesmi in prebral še kakšno. Skupaj z nami je ob refrenih in vmes pritegnil vokalno-instrumentalni skupini Markovski dečki. Bilo je ganljivo!

S svojo prisotnostjo, mladostno zagnanostjo in prepričljivostjo so nas oba dneva počastili PUMovci. Z umetniško inštalacijo Igre svetlobe – ko se preteklost sreča z ustvarjalnostjo so nas k dialogu vabili v preddverju. Njihov predstavnik Jan pa je svoje navdušenje nad PUM-O+, kot ga razumejo in udejanjajo v LU Radovljica, delil z nami in se zahvalil Nataliji za modro vodstvo.

10. Neposrednost

Po poti doseganja avtentičnosti, še prej pa psihološke varnosti, ki je pogoj zanjo, nas je zanosno vodila dr. Alenka Braček Lalič. Nagovorila je naše strahove, spodbudila pogum za pristne odnose, predvsem pa nas opomnila: »Moč vaše skupnosti je v vsakem posameznem udeležencu. Moč vsakega udeleženca je vaša skupnost.«

Na posvetu smo se torej psihično in emocionalno krepili. Malce smo se tudi sproščali in plesali. Ob koncu smo peli, navdušeno ploskali, tudi kakšna solza se je utrnila. Bilo je zares lepo, toplo, drugače …!

Seznam predstavljenih dejavnikov uspešnosti LPoIO 2024 sem sestavila avtorica članka in povezovalka dogodka. Zelo pa nas zanimajo vaši razlogi za morebitno navdušenje. Tudi kakšne pobude bomo veseli. Napišite nam jih v komentarju na ta članek ali v zgoraj omenjeni anketi.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), opremila Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), obe ACS

Foto: Črt Piksi

Konferenca Angažirana univerza v dolgoživi družbi 2024 je bila v petek, 8. novembra, na FF. Osredotočila se je na inovativne strategije izobraževanja starejših na univerzah. Organizatorji prvega tovrstnega dogodka v Sloveniji so želeli povezati raziskovalce in raziskovalke s strokovnjaki v praksi, da bi skupaj kritično premislili o novem staranju in njegovih posledicah za ljudi.

Po uvodnem delu smo se razdelili v skupine. Avtorji in avtorice so predstavili svoje raziskave in izkušnje dobrih praks. V tretji delovni skupini smo vodja CAF in projekta FACE Monika Šparl, članica CAF-a Violetta Bottazzo ter avtorica prispevka predstavile Inovativno prakso medgeneracijskega učenja v lokalnem okolju: projekt FACE.

Predstavljeni projekt temelji na t. i. borzi znanja, ki omogoča izmenjavo znanj, veščin in storitev med generacijami brez finančnega povračila. Nastal je leta 2021 pod okriljem CAF, ki je partner UL pri razvoju starosti prijazne univerze (Modra fakulteta). Nosilec projekta, ki ga financira MOL, je Dom starejših občanov Fužine.

Projekt FACE je plod akcijskega raziskovanja vodje CAF. Ob spoznavanju dolgoživosti in pomena aktivnega staranja se je začela spraševati, kako spodbuditi aktivno staranje starejših. Tisti, ki obiskujejo CAF, so namreč le prejemniki znanja, ne pa tudi njegovi snovalci.

Udeleženci se lahko povežejo na spletni strani mismoface.si. Starejši predstavijo svoje znanje, veščino ali storitev in opredelijo, kaj si želijo v zameno.

Zainteresirani posamezniki oddajo povpraševanje, vodja CAF-a pa jih poveže s ponudniki. Vsebine srečanj so povezane s praktičnimi veščinami za vsakdanje življenje, kot so kuhanje ali uporaba pametnega telefona. Najpogosteje sodelujejo mlajši, starejši in študentje, pa tudi upokojenci, ki tako širijo svojo socialno mrežo.

V svoji magistrski nalogi pod mentorstvom prof. dr. Nives Ličen sem raziskovala učinke projekta. Izkazalo se je, da srečanja pozitivno vlivajo na mlade in starejše, da pripomorejo k širjenju podobe aktivne starosti. Mladi pridobijo pozitiven pogled na starost, starejše in se znebijo starostnih stereotipov. Naslednji prepoznani učinek na mlajšo generacijo je bil prenašanje nesnovne kulture dediščine. Starejši pa so poročali o splošnem dobrem počutju ob mlajših, občutku koristnosti ob predajanju znanja in izkušenj ter širjenju socialne mreže.

Projekt je zaživel s pomočjo donacije. Zato je cilj za nadaljnji razvoj povezan predvsem s pridobitvijo stalnega vira financiranja in zaposlitvijo kadra za vodenje dejavnosti. Izvajalci si prizadevajo, da bi z ustrezno profesionalno podporo projekt nadgradili in razširili. Tako bi dolgoročno prispevali h gradnji bolj inkluzivne in trajnostne skupnosti.

Vabljeni, da si preberete e-zbornik povzetkov konferenčnih prispevkov.

Teja Dušak (teja.dusak@acs.si), ACS

IO se hitro razvija in spreminja. V različnih časovnih obdobjih nastajajo nove vloge in delovna mesta, ki jih opravljajo izobraževalci odraslih.

Petim promocijskim filmom o ključnih vlogah izobraževalcev odraslih, ki smo jih predstavili na lanskem LPoIO, smo dodali štiri nove. Tokrat predstavljamo:

• svetovalko za vrednotenje že pridobljenega znanja in spretnosti v IO,
• svetovalko za samostojno učenje v IO,
• učiteljico v programih pismenosti za odrasle in
• učiteljico v programu ZIP.

V svojih zgodbah opisujejo svojo strokovno andragoško vlogo in pripovedujejo o tem, kako so jo prevzele. Svoje delo podrobno predstavijo in pojasnijo, kdaj se pri svojem delu počutijo izpolnjene.

Med seboj se razlikujejo po diplomi v žepu, vendar jih združujeta predanost andragoškemu delu ter delovanju na področju IO. Zavedajo se, da je treba svoj odnos do različnih ciljnih skupin v IO spreminjati in prilagajati. Posameznikom pomagajo prepoznati in ozavestiti, kako pomembno je znanje, pridobljeno na različne načine, po neformalno poti, tudi nezavedno. Različne tragične zgodbe, ki jih imajo za seboj, so lahko sprožilec za žalost, slabo voljo ali neuspeh. Strokovnjakinje v pogovoru prepoznajo ovire in/ali strahove ter jih z učinkovitimi pristopi in metodami pomagajo premagovati in presegati.

Videi so bili premierno predstavljeni na letošnjem LPoIO. Dr. Tanja Možina je v prispevku z naslovom Naše strokovne poti: zgodbe, ki navdihujejo, vodila pogovor z udeleženkami in predstavila štiri kratke promocijske filme o vlogah, ki jih opravljajo.

Z videi želimo obogatiti predstavitve poklicev in vlog v IO. Vseh devet posnetkov smo objavili na spletni strani izobraževalne dejavnosti ACS: Andragoško spopolnjevanje.

Pripravo videov je financiralo MVI v okviru naloge Posodobitev sistema vstopa v poklic in napredovanje strokovnih delavcev.

Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS

Foto: Črt Piksi in Mitja Novljan

Pred dvema letoma, ko sem na ACS prevzela vodenje Središča za raziskovanje in razvoj, se je začelo moje sodelovanje z Natalijo Žalec, specialistko andragogike, ki je v zavodu zaposlena veliko večino svoje kariere. Moj prvi vtis, ki se je pozneje potrdil, je bil, da je odprta, radovedna, konstruktivna in močno angažirana, strastna. Predvsem program PUM-O, sem kmalu spoznala, ji daje polet in zagon. Ko sem kot vodja začela spremljati njeno delo, sem vse bolj spoznavala globino in razsežnost programa. Prevzel pa me je tudi odziv tistih, s katerimi sodeluje: »Vedno lahko računamo nanjo.«

Tudi sama sem že v prvih mesecih zavihala rokave in se ji na tej poti pridružila. Ob tem sem dobila novo priložnost, da jo doživim kot ustvarjalko programa za delo z mladimi z manj priložnostmi, kar dejansko od vsega začetka tudi je. Njeno delo in prizadevanje na področju programa PUM, PUM-O oz. PUM-O+, kot se imenuje zdaj, zelo spoštujem. Prepoznavam namreč njegov pomen v življenju številnih mladih, ki so iz raznovrstnih razlogov ranljivi in izključeni iz sistema. Zaznavam ga kot izraz človekoljubja, človečnosti in inkluzivne naravnanosti vseh, ki o njem odločajo. Kot tak izraža tudi Natalijina humanizem in empatičnost.

Natalija je zelo dragocena članica središča, ki ga vodim. Angažirano, pozorno in prodorno nagovarja problematiko IO v najširšem smislu, posebno vprašanja, povezana s programoma PUM-O in OŠO. Pri iskanju rešitev na obeh področjih in pravzaprav vseh izzivov, ki se jih v središču lotevamo, je inovativna, odprta za novosti, usmerjena v razmišljanje izven okvira. Nekaj dokazov v tej smeri predstavljajo dejavnosti ACS, usmerjene v krepitev bralne kulture Slovencev. Nastale so na podlagi Natalijinih idej, pobud, vizije. V zadnjem času se tudi v PUM-O angažira v smeri prenosa najnovejših znanj o socialno-čustvenem učenju. V programu PUM-O projekt razvoja strategij socialno-čustvenega učenja že živi. V fazi razvoja je prenos teh konceptov v program OŠO. Oboje spodbuja prav Natalija.

Njena odprtost in vizionarstvo izjemno cenim. Mentorji v programu PUM-O pa se imajo prav zavoljo tega priložnost nenehno strokovno in osebno razvijati. Nominacijo sem z vso svojo strokovno integriteto podprla in izjemno vesela sem, da so Natalijino delo prepoznali tudi članice in člani državne komisije ter ji podelili več kot zasluženo nagrado.

Še enkrat iskrene čestitke, draga Natalija. Ponosna sem, da si moja sodelavka.

Dr. Tanja Rupnik Vec (tanja.rupnik.vec@acs.si), ACS

Izkušnje z dogodka Mentorstvo med hojo

15. oktobra smo (eni bolj, drugi manj) z različnimi dejavnostmi počastili svetovni dan hoje. Sama sem ga letos obeležila na prav poseben način.

Preden vam razkrijem, kako je bilo, si oglejte te neprijetne statistične podatke. Dobila sem jih na spletu, zadnja dva je zame poiskal ChatGPT.

Če dobro pomislim, sedim vsaj 9 ur na dan:

• 7 ur v službi (odkar imam dvižno mizo, se je čas sedenja v službi zmanjšal za tretjino 🙂),
• če imam veliko srečo, 1 uro v avtu na poti v službo in domov (pogosto pa se ta čas podaljša tudi več kot za dvakrat), in
• 3 ure še doma, na kakšnem predavanju ipd. (ta ocena je zelo zelo površna).

In že smo pri osmih, devetih urah. O škodljivosti sedenja lahko berete tudi v članku Kako vpliva sedenje na vaše zdravje in počutje?, ki sem ga izbrala med različnimi viri.

»To, kar počnete zdaj, v tem trenutku, vas ubija.« S tem stavkom začenja svoj nastop na TED-u (2013) Nilofer Merchant. V njem opozarja na škodljive posledice sedenja. Označuje ga kot kajenje naše generacije. Povabilo na sprehod med sestankom jo je spodbudilo k spremembi. Namesto običajnih sestankov v konferenčnih sobah je začela izvajati sestanke med sprehodom, kar ji je prineslo več gibanja – do 48 km hoje na teden. Ta sprememba ji je izboljšala življenje in pokazala, da lahko skrb za zdravje in obveznosti uskladi. Merchant poudarja, da hoja in gibanje spodbujata kreativno razmišljanje in pomagata reševati težave na nove načine. Njeno sporočilo je jasno: združimo hojo in pogovor – tako bomo pridobili sveže ideje in boljše zdravje.

In tako sem tudi sama združila hojo in učenje. Odzvala sem se povabilu Tatjane Kolenc, ki jo prav gotovo že poznate. Za platformo EPALE je napisala dva odmevna spletna dnevnika:  Nenadomestljiva moč skupinskega mentorstva i Z obratnim in vzajemnim mentorstvom do digitalne pismenosti (preveden je kar v osem jezikov). S prispevkom Neprestano učenje – ključ do povezovanja in sodelovanja je sodelovala tudi na našem lanskoletnem forumu EPUO: Osebne (čustvene) in medosebne spretnosti za življenje.

Povabila me je torej na dogodek Mentorstvo med hojo, ki so ga organizirali Skupnost srčnega mentorstva, Slovensko coaching združenje in društvo VTIS. Pred kavarno Lokus se nas je v žarečem jesenskem popoldnevu zbralo skoraj trideset.

Na edinstvenem dogodku smo združili mentorstvo (ali učenje drug od drugega) in hojo. Povezali smo se v trojke in raziskovali inovativno učno okolje – gozd: eni barve, drugi glasove, pa oblike, okolico in mimoidoče. Vsi skupaj smo se urili v čuječnosti, osredotočenosti in opazovanju. Svoja opažanja in izkušnje smo podelili z vsemi udeleženci.

Prisluhnili smo Ladu Vidmarju, ki je spregovoril o svojih alpinističnih podvigih, predvsem pa o čarih hoje. Začelo se je s provokacijo prijateljev, da bi prehodil Jakobovo romarsko pot. Rekel jim je: »Pravo romanje je od doma, ne pa da te do tri četrt poti pripeljejo, ti pa narediš še zadnjih 800 km.« In je šel od doma v Žlebeh čez Italijo do Albertvilla v Franciji: 1200 km v 24 dneh, 50 km na dan. Potem pa vsako leto del poti, dokler ni dosegel cilja. Pozneje si je postavil druge cilje. Šel je po svilni poti: od doma skozi Hrvaško, Bosno, Črno goro, Albanijo vse do Bitole v Makedoniji. Leto pozneje je pot nadaljeval tam, kjer jo je zaključil: iz Makedonije se je namenil skozi Bolgarijo v Turčijo do Ankare. Od tam je čez eno leto pot nadaljeval preko Turčije vse do meje z Iranom, v naslednjih letih pa dalje po Iranu, Uzbekistanu, Tadžikistanu, Kirgiziji, Kitajski in Pakistanu. Med korono je v tridesetih dneh (od 25. maja do 25. junija) tridesetkrat obhodil občino Medvode, kar pomeni dnevno nekaj manj kot 60 km. V tridesetih dneh okoli 1800 km, okoli 45 km višinske razlike. Načrti za naprej: prečenje Kanade od Vancouvra do Montreala. Če bi radi spoznali tega strastnega pohodnika, prisluhnite pogovoru z njim.

Pogovarjali smo se tudi o svojih vrednotah, ob tem pa prehodili kaj vem koliko korakov. Hvaležna sem za to edinstveno doživetje!

*

Kako najlaže izboljšamo in okrepimo medsebojne odnose, ustvarjalnost in komunikacijo?

Kje in kako se najhitreje upočasnimo, hkrati pa poženemo miselni proces in vanj vnesemo več kreativnosti?

Kje in kako lahko resnično pogledamo vase in na svoje delovanje z drugačne perspektive, povežemo naš trenutni položaj z želenim in si vizualiziramo pot, kako bomo do njega prišli?

Če so organizatorji torkovega dogodka kot odgovor na vsa tri vprašanja zapisali: z mentorstvom med hojo, sama dodajam: s sestanki med hojo. Prav zato smo jih umestili v Akcijski načrt ukrepov za promocijo zdravja na ACS za leto 2025. Samo še nekaj formalnosti je potrebnih, potem pa akcija!

Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

Na predvečer svetovnega dneva učiteljev so bile podeljene najvišje državne nagrade za izjemno delo na področju šolstva za leto 2024. Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva jih je podelil enajst. Pet posameznikov jih je prejelo za življenjsko delo na področju VIZ, šest pa je takšnih, ki so priznanje prejeli za svoje izstopajoče oziroma izjemne dosežke.

Veseli in ponosni smo, da je med enajstimi nagrajenci tudi naša sodelavka Natalija Žalec, in sicer za izjemne dosežke v IO.

V zadnjih 35 letih je pustila neizbrisen pečat v prizadevanjih za opolnomočenje mlajših odraslih. Koncept Center za mlajše odrasle, kot ga je poimenovala, je namreč zapolnil prezrto vrzel v izobraževanju. S tem je postavila temelj celovite andragoške obravnave mlajših odraslih.

Idejno zasnovo je uveljavila v programu PUM, pozneje PUM-O oz. PUMO+. Usposobila je številne mentorje, ki v lokalnih okoljih sprejemajo mlade z nahrbtniki šolskih in življenjskih neuspehov. Pomagajo jim preseči poraze, brezposelnost pa tudi številne osebne stiske. Rezultati programa so izjemno odmevni in uspešni, saj po različnih zunanjih evalvacijah približno tri četrtine udeležencev delno ali v celoti doseže zastavljene cilje.

Vse utemeljitve so objavljene v Zborniku Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva 2024.

Draga Natalija, iskreno ti čestitamo tudi sodelavci.

Priredila: Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

23. F3ŽO je uspešno za nami. Bilo je živahno, zanimivo in praznično. ACS je letos že dvanajstič zapored skupaj s partnerji ozaveščal o VŽU, IO, medgeneracijskem učenju in dejavnem staranju.

Poleg številnih obiskovalcev na našem razstavnem prostoru ter razstave Portreti branja smo se razveselili tudi priznanja za izjemen doprinos k razvoju Festivala za tretje življenjsko obdobje. Na slavnostnem odprtju ga je prevzela direktorica dr. Nataša Potočnik.

Sodelavci ACS smo v preteklih dvanajstih letih sodelovali v strokovnih omizjih in organizirali dogodke v izobraževalnem programu festivala. Kot dolgoletni člani Programskega sveta festivala predstavniki naše ustanove pripomoremo k oblikovanju vsebine, svoje projekte in dejavnosti pa predstavljamo obiskovalcem na festivalski razstavi.

Priznanje je sad povezovanja in sodelovanja z več kot 30 območnimi in tematskimi koordinatorji TVU in Parade učenja, blizu 50 dobitniki priznanj ACS (učečimi se odraslimi), 20 organizacijami, ki izvajajo svetovanje v IO kot javno službo, ter EPALE Slovenija.

Veseli smo, da skupaj z njimi v vseh teh letih obiskovalce na F3ŽO navdihujemo s številnimi zgodbami o učenju ter jim kažemo poti do novega znanja. Priznanje pa je tudi spodbuda za sodelovanje v prihodnjih letih.

Utrip dogajanja lahko začutite v objavah na Facebooku.

Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

Vse tri dni 23. F3ŽO je zaznamoval živahen ritem. Več kot 130 kulturnih točk, 40 izobraževalnih dogodkov, 10 strokovnih razprav in bogate sejemske razstave so privabili 15.500 obiskovalcev.

Prvega dne smo se udeležili slavnostnega odprtja v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Podeljena so bila priznanja za izjemen doprinos k razvoju F3ŽO. Počaščeni smo, da je med dobitniki priznanja tudi ACS. Osrednja govornica je bila predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič.

Že dvanajstič zapovrstjo je bil ACS s partnerji del te uspešne zgodbe. Predstavili smo svoje dejavnosti in izdelke, povezane z aktivnim staranjem in medgeneracijskim sodelovanjem. S pogovori in predstavljenimi primeri dobrih praks smo obiskovalce vseh generacij spodbujali k učenju, ki traja vse življenje.

Prostovoljka in aktivna učenka Marija Metlika, Ljuba Fišer iz UTŽO na LU Ormož, Silvo Šinkovec, Alijana Šantej iz SUTŽO in CUDV Draga z Metko Novak so dobitniki Priznanj za promocijo učenja in znanja odraslih, ki se sami nenehno učijo.

Vsi so navdih drugim in hkrati zgled, da učenje spreminja življenje. V vlogi učečih se so s svojimi zgodbami o navdušenju nad uporabo novega znanja, pisanju knjig, razvijanju ročnih spretnosti, vključevanju v različna usposabljanja, ohranjanju naravne in kulturne dediščine v mimoidočih budili željo po učenju in delovanju. Zato so prepoznani v širši družbi in v pogovor pritegnejo veliko mimoidočih.

Obiskovalci so večinoma povpraševali po brezplačnih možnostih neformalnega učenja, tako da je bilo živahno tudi v našem svetovalnem kotičku. Najbolj so jih zanimale vsebine, kot so učenje tujih jezikov, računalništvo za vsakdan, telovadba. Koristne nasvete so prejeli od svetovalcev iz štirih središč ISIO in SSU. Na nadaljnje svetovanje smo jih usmerili na LU, UTŽO in knjižnice ter jim predstavili povezavo na Lahko.si, portal Kam po znanje, izobraževalno ponudbo ACS in druge projekte ACS ter ePlatformo za izobraževalce odraslih v Evropi – EPALE. Obiskovalci so bili veseli balonov, papirnih kock, notesnikov in razglednic TVU.

Povabili smo jih tudi na ogled naše potujoče razstave Portreti branja.

F3ŽO je poleg sejemskega dela ponudil pester strokovni in izobraževalni program. Udeležili smo se tudi navdihujočega uradnega zaključka Festivala o starejših in športu.

Utrinke s festivalskega dogajanja smo delili na Facebooku ACS in TVU; #f3žo.

Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

Jubilejni 20. Dnevi svetovanja za znanje so uspešno za nami. Vseh 35 središč ISIO in SSU je izpeljalo 180 dogodkov na različnih javnih mestih, kjer so bile informacije o možnostih izobraževanja dostopne čim več odraslim. Z dogodki smo želeli povečati prepoznavnost središč ISIO in SSU v lokalnem okolju. Odraslim smo podali informacije in nudili svetovanje o različnih možnostih učenja, izobraževanja. Prisluhnili smo njihovim kariernim načrtom in spregovorili o vrednotenju predhodno pridobljenega znanja. Ozaveščali smo o možnostih samostojnega učenja.

Dan za zeleno znanje

Enega od treh dni smo namenili t. i. zelenemu znanju. Svetovalci so odgovarjali na vprašanja, zakaj moramo ravnati okoljsko razumljivo, kako k temu lahko prispevamo kot posamezniki in družba, kako ohraniti kakovostno okolje ne le zase, ampak tudi za mlajše generacije in rodove, ter kako prepoznati storitve in izdelke v zeleni preobleki.

Sodelavke ACS smo si z zanimanjem ogledale aktivnosti po Sloveniji. V živo smo občutile zavzetost izkušenih svetovalk in svetovalcev ter živahen lokalni utrip tako na stojnicah znanja, svetovalnih kotičkih, delavnicah kot dnevih odprtih vrat.

Širimo glas o središčih ISIO in SSU

Dneve je zaznamovala intenzivna promocijska aktivnost vseh organizacij, ki sodelujejo v središčih ISIO in SSU. Še posebej se je to odražalo na družbenih omrežjih (#svetujemoZAznanje). Dnevi so bili predstavljeni na nacionalni televiziji v oddaji Dobro jutro. Gostji sta bili naša sodelavka mag. Andreja Dobrovoljc in svetovalka Mihaela Anclin, UPI – ljudska univerza Žalec. Mag. Andreja Dobrovoljc je bila gostja tudi na Radiu Ognjišče, in sicer v Svetovalnici in oddaji Via positiva. Največ objav je bilo tako kot vsako leto v lokalnih in regijskih medijih.

Za uspešen doprinos k širjenju informacij o svetovalni dejavnosti v IO v njihovem lokalnem okolju in drugje ter na družbenih omrežjih se središčem ISIO in SSU na tem mestu prav lepo zahvaljujemo. Prepričani smo, da so marsikateremu obiskovalcu z uporabnimi informacijami in koristnimi nasveti o izobraževanju pomagala osvetliti pot do cilja. Skupaj ustvarjamo dobre zgodbe o boljšem življenju.

Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

Na ACS so med leti 2016 in 2022 nastali številni inovativni pristopi k izboljšanju temeljnih kompetenc odraslih, vključno s serijo izobraževalnih filmov Na poti do življenjske uspešnosti. Njihovo ustreznosti za izobraževanje zapornikov smo preverili v intervjujih s strokovnimi delavkami, ki znotraj zavodov za prestajanje kazni pokrivajo področje izobraževanja.

Načrtovanje izobraževanja v zaporu je poseben izziv zaradi specifičnega okolja, ki je zaprto in ima edinstvena omejujoča pravila. Temu se pridružujejo še specifične značilnosti in potrebe zaprtih oseb: posamezniki imajo negativne izobraževalne izkušnje iz otroštva, prihajajo iz manj spodbudnih okolij, primanjkuje jim delovnih navad, ki so navsezadnje tudi potrebne za učenje, idr.

Strokovne delavke menijo, da bi bili didaktični filmi uspešni pri izobraževanju zapornikov. Pomagajo lahko pri premagovanju negativnih izobraževalnih izkušenj in povečajo notranjo motivacijo. Ključnega pomena se jim zdi, da njihova zasnova omogoča poistovetenje z glavnim junakom, kar dodatno pripomore k uspešnosti učnega procesa. Zaradi podobnosti z življenjsko zgodbo je bil med didaktičnimi filmi še posebej izpostavljen tisti z naslovom Samoiniciativnost in podjetnost.

Menijo, da z vpeljavo didaktičnih filmov v zapore ne bi bilo večjih težav. Slabo zastopanost IKT bi lahko premostili z USB ključi in računalniki zapornikov. Strokovne delavke opozarjajo na nujen razmislek o samostojni uporabi didaktičnih filmov. Izpostavljajo številne dejavnike, ki bi lahko vplivali na uspešnost samostojnega učenja: slabe delovne navade, akutne težave, slaba koncentracija za učenje, nizka motivacija, negativen vpliv lastnih življenjskih zgodb, nizka samozavest in uživanje prepovedanih substanc. Če se oceni, da samostojna uporaba didaktičnih filmov ne bi dosegla želenega učinka, bi bil primernejši skupinski ogled didaktičnega filma z diskusijo. Pri tem je pomembno, da imajo člani skupine podobna predznanja in interese.

Skupini zaprtih oseb je bil predvajan tudi didaktični film Socialne in državljanske kompetence. V skupini je bilo šest pripadnikov romske manjšine, starih od 20 do 60 let, brez dokončane osnovne šole in uradne delovne dobe, večkratnih povratnikov. Njihova pozornost je po desetih minutah padla, kar so pripisali zaspanosti in pomanjkanju kave. Po ogledu filma pa so izrazili naklonjenost do tovrstnega izobraževanja, saj se zavedajo, da jih sicer ovira slabo bralno razumevanje. S spodbudo so lahko ponovili ključna spoznanja, najbolj pa jih je presenetilo, da se je glavna junakinja zaposlila v pogrebni službi, kar so ocenili kot slabo izbiro.

Jana Plaznik (jana.plaznik@acs.si), ACS

Gozd je učilnica, od katere se učimo, da bi lahko preteklo in sedanje znanje prenesli na prihodnje rodove. Gozd je zavetje, v katerega se vedno znova radi vračamo zaradi miru in tišine, ki nam ju primanjkuje v norem tempu vsakdana. Z branjem v gozdu knjigo vračamo k njenemu izvoru. Branje v gozdu nam omogoča, da si vzamemo čas, da v knjigi uživamo in da se vanjo poglobimo. Kot drevesa, ki povezana med seboj v čudovit ekosistem komunicirajo in si med seboj pomagajo, tako nas, ljudi, povezujejo in bogatijo potovanja in knjige. V nas budijo željo, da se o prebranem in doživetem pogovarjamo in tako širimo obzorja in razumevanje, empatijo in mir.

To je le kratek povzetek toplih in navdihujočih misli, ki so jih 27. septembra, ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, povedali slavnostni govorniki na osrednjem dogodku v počastitev tega dneva v prečudovitem gozdu med mehkimi dolenjskimi grički v osrčju Zeliščarskega centra JV Slovenije.

Zavod za gozdove Slovenije je dogodek organiziral v sodelovanju s TZS, Gozdarsko knjižnico (GIS) in ACS. Ustanove so želele vse prebivalce povabiti k branju v gozdu in krepiti zavest o pomenu branja v življenju posameznika in družbe. Vse generacije je treba spodbuditi k branju za užitek, druženju ob knjigi in s knjigo v javnem prostoru.

Gozd blagodejno vpliva na celotno okolje in prebivalstvo, je tudi pomemben obnovljiv vir energije in surovin. Turizem v gozdu je inovativna, sonaravna možnost, ki ima pri nas številne možnosti razvoja. Z dogodkom smo se vključili v NMSB, katerega osrednja tema je letos prav branje v javnem prostoru.

Povabilu pobudnikov branja v gozdu se je odzvalo več kot 50 organizatorjev – turističnih društev, lokalnih skupnosti, šol, enot Zavoda za gozdove in drugih organizacij z vseh koncev Slovenije in zamejstva. Na prelep jesenski dan so brali in se družili s knjigo in ob njej. S tem so prispevali svoj kamenček h krepitvi bralne kulture in medsebojnega razumevanja.

Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

Se že veselite našega letnega srečanja?

Posvet nas bo tokrat zbral 22. in 23. oktobra na že uveljavljenem prizorišču – v GHB Portorož. Družili se bomo pod sloganom Sodobni. Zavzeti. Sodelovalni. Vsa tri načela bomo dokazovali s predstavitvami naših dejavnosti, spoznanj, izzivov in stališč.

Glas prakse bodo prvega dne širili predstavniki združenj izvajalcev v IO. Strokovne teme na državni ravni bodo predstavili javni zavodi – ACS, CPI in CMEPIUS. Minister nas bo zjutraj pozdravil po spletu, potem pa ob koncu istega dne z nami v živo spregovoril o aktualnih temah. Predstavniki MVI nam bodo prisluhnili, mi pa njim – skupaj namreč lahko dosežemo veliko več in – hitreje!

Drugega dne bomo kar nekaj pozornosti namenili IO v srednjih in višjih strokovnih šolah – slišali bomo o sodelovanju z gospodarstvom ter modernizaciji poklicnega in strokovnega IO. Zadnji sklop tega dne bomo namenili zgodbam predanih izobraževalcev odraslih ter svetovalni dejavnosti.

Pričakovanja bomo upravičili – drug drugemu, s skupnimi močmi!

Malo se bomo sproščali in med odmori radostno poklepetali. Tokrat bomo tudi praznovali – počastili bomo nagrado in jubilej. Obeta se nam nenavadna zaključna kulturna točka, ki nas bo nagovorila z besedami in glasbo, oboje začinjeno s kancem nostalgije. Vas zanima, komu bomo ploskali in kaj vse bomo od njih izvedeli? Pridite!

Prijava na dogodek bo mogoča najpozneje 23. septembra, ko bo program dorečen. Dogodek bomo predvajali v živo in za spletno spremljanje se boste lahko opredelili ob prijavi. Prav tako se boste tedaj odločili glede obrokov. Prosimo, da se prijavljenega držite ali pa nam po e-pošti pravočasno javite, da je prišlo do sprememb. Posnetek si boste lahko ogledali kadar koli po dogodku. Omenjeno se bo dogajalo na spletni strani LPoIO.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Projekt Krepitev vseživljenjskega učenja, ki je namenjen izboljšanju dostopa do izobraževanja odraslih in povečanju njihove vključenosti v vseživljenjsko učenje v Sloveniji, je povsem v soglasju z našim poslanstvom.

Cilj projekta je povečati splošno zavedanje o pomenu vseživljenjskega učenja, ki bo prispevalo k izboljšanju kompetenc odraslih za delovanje v sodobni družbi.

Projekt primarno nagovarja izobraževalce, ki izvajajo razvojno in strokovno-izobraževalno delo z odraslimi, še posebno z ranljivimi ciljnimi skupinami. Rezultati razvojnega dela projekta bodo neposredno koristni tudi za načrtovalce izobraževalnih politik, socialne partnerje in ranljive skupine odraslih.

V sklopu projekta bomo razviti 2 javnoveljavna programa ter več usposabljanj in učnih gradiv, vključno z izobraževalnimi filmi, podkasti in spletnimi orodji.

Projekt bo izveden v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, prednostne naloge Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela. Zasleduje specifični cilj Spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih veščin, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih veščinah na podlagi potreb trga dela, olajševanje prehodov med delovnimi mesti in spodbujanje poklicne mobilnosti. Za projekt v vrednosti 5 milijonov evrov bo Evropski socialni sklad plus prispeval 3,35 milijona evrov.

Jasmina Poličnik (jasmina.poličnik@acs.si), ACS

Sredi julija 2024 smo uspešno zaključili postopek za podeljevanje ZZK. Letos je vlogo za podaljšanje oz. pridobitev pravice do uporabe ZZK oddalo 17 organizacij, ki izobražujejo odrasle.

Šestanstim smo podaljšali pravico do uporabe znaka (od tega sta si dve organizaciji po letu dni pravico pridobili ponovno). Ugotovili smo, da Ena organizacija ni dosegala zahtevanih standardov in se bo za ZZK znova lahko potegovala prihodnje leto.

Podeljeni znak je priznanje, da izobraževalna organizacija sistematično skrbi za kakovost svojega delovanja in storitev v IO. Hkrati pomeni spodbudo in odgovornost za sistematično nadaljnje delo na tem področju. Po treh letih se pravica do uporabe znaka izteče in organizacije morajo znova dokazati, da sistematično izpeljujejo procese sprotnega presojanja kakovosti in poglobljene samoevalvacije.

Seznam nosilcev je objavljen na spletni strani Kakovost ACS. To je  torej mreža organizacij, ki s pomočjo zunanje spodbude ACS načrtno in sistematično skrbijo za kakovost IO v svoji organizaciji.

Kako smo izpeljali postopek?

Tudi letos smo sledili Pravilniku o podeljevanju in podaljševanju pravice do uporabe znaka kakovosti POKI. 31. marca 2024 se je veljavna pravica do uporabe znaka iztekla 15 organizacijam, ki izobražujejo odrasle. Svoje vloge in dokazila o izpolnjevanju meril jih je v spletni aplikaciji med 1. februarjem in 15. marcem uredilo 17. Izdali smo 16 potrdil o podeljeni pravici do uporabe znaka za naslednja 3 leta.

Skupaj je Komisija ACS za podeljevanje ZZK v letu 2024 izdala 23 sklepov, od tega 14 za podaljšanje, 2 za ponovno pridobitev pravice do uporabe znaka in 1 o prenehanju pravice do uporabe znaka, saj ustanova ne dosega standardov in meril. Zahtevana dopolnila smo od 6 organizacij pravočasno prejeli.

V postopku smo pripravili 6 zapisov s pregledom meril za dopolnitev vloge in utemeljitvami, povezanimi z odstopanji od posameznih meril. Organizacijam smo posredovali 17 končnih zapisov (t. i. točkovalnikov) s povratno informacijo in komentarjem. Ti jim bodo lahko koristili pri nadaljnjih prizadevanjih za kakovost in postopkih za pridobitev oz. podaljšanje pravice do uporabe ZZK.

Članice Komisije za ZZK smo vloge najprej pregledale individualno. Nato pa smo presojo posamezne vloge oz. dopolnitev nadaljevale na 22 skupnih sestankih komisije in enem dopisnem posvetovanju. Na sestankih Komisije smo sprejele posamezne sklepe in pripravile skupne točkovalnike glede doseganja meril s končnimi povratnimi informacijami posamezni organizaciji.

Čestitamo organizacijam, ki uspešno gradijo kakovost. Iz njihovih vlog so razvidna skupna prizadevanja kolektivov ne samo za pridobitev pravice do uporabe ZZK, ampak tudi za udejanjanje kakovosti pri vsakdanjem delu.

Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

ACS je ob koncu maja 2024 uspešno zaključil razvojni projekt FPO. Od junija 2022 smo pripravili vrsto novih programov, strokovnih in učnih gradiv v podporo razvoja finančne pismenosti pri odraslih. S tem smo omogočili izvedbo javnega razpisa za izvajanje programov finančne pismenosti za odrasle v obdobju 2024–2026.

Projekt FPO 2022–2024 je obsegal sedem aktivnosti. Zastavljene so bile tako, da so hkrati predstavljale zaporedne faze izvajanja projekta. Izvedli smo vse aktivnosti in v celoti dosegli vse načrtovane kazalnike projekta.

Analiza stanja in potreb po finančni pismenosti odraslih

Priprava poročila z analizo stanja in potreb je bila ena prvih nalog in temeljna strokovna podlaga za izvedbo drugih projektnih aktivnosti.

Temeljita analiza stanja je omogočila načrtovanje dela razvojne skupine strokovnjakov za finance in IO. Ta je pod strokovnim vodstvom ACS pripravljala tako javnoveljavne in neformalne programe finančne pismenosti kot tudi pripravo drugih strokovnih gradiv.

Poročilo smo sproti dopolnjevali z novimi raziskavami in viri. V poglavjih obravnava konceptualizacijo finančne pismenosti; pravne in strateške podlage; predstavlja stanje finančne pismenosti iz različnih raziskav; strategije in pristope k finančnemu opismenjevanju odraslih v izbranih državah; analizira ponudbo izobraževalnih programov v FPO in usposabljanja strokovnih delavcev ter analizira izbrane teoretskih koncepte, pristope, kurikule finančnega izobraževanja. Dodani so izvlečki posameznih poglavij in ključne ugotovitve, ki omogočajo hitro orientacijo po gradivu, ter slovar z opredelitvami uporabljenih izrazov.

Smernice za pripravo izobraževalnih programov FPO

Poročilo je bilo temelj za opredelitev pojmov in konceptualizacijo področja. Pripomoglo je k določitvi finančne pismenosti kot temeljne zmožnosti. Iz analize smo povzeli različne modele, pristope in vsebinska področja finančnega izobraževanja.

Oblikovali smo strokovne podlage z utemeljitvijo preživetvene zmožnosti FPO, ki obsega uporabne opise konceptov ter smernice za pripravo javnoveljavnih in drugih programov. S tem smo želeli olajšati vsakdanjik praktikov, ki se srečujejo s strokovno težko nalogo: prikrojitvijo javnoveljavnih programov za konkretno skupino, in še več: potrebo po prilagoditvi vsebin in metod vsakokratnim posameznikom. Vodilo pri snovanju te knjižice so nam bili tudi razmisleki in prispevki skupine praktikov, ki so leto in pol delovali v okviru projekta in se dnevno srečujejo z odraslimi in njihovimi potrebami po boljši finančni pismenosti.

Novi javnoveljavni programi FPO

Osrednja aktivnost projekta FPO 2022–2024 je bila razvoj novih programov in njihovo pilotiranje. Projektna skupina ACS je tesno sodelovala s 17-člansko skupino strokovnjakov, ki je delovala skoraj leto in pol po metodi akcijskega raziskovanja. Rezultat načrtnega in poglobljenega razvojnega dela so trije javno veljavni programi finančne pismenosti za mlajše in starejše odrasle ter splošno populacijo. V skladu s projektnim načrtom sta bila dva nova javnoveljavna programa v celotnem obsegu pilotno preskušena. Pilotna izvedba programa za mlade je bila v Velenju s skupino 12 brezposelnih udeležencev, starih do 35 let. Za 13 udeleženec, starejših od 55 let, pa je bil program pilotno izveden v Ljubljani.

Izobrazba, izkušnje in predznanje udeležencev na finančnem področju so bili različni.

Predlogi treh javnoveljavnih programov so bili obravnavani in potrjeni na 122. seji SSIO aprila letos.

Obvladujem svoje finance (za vse odrasle)

Novi neformalni programi FPO

V skladu z analizo stanja in potreb po finančni pismenosti, strokovnimi smernicami in izkušnjami iz pilotne izvedbe  je skupina strokovnjakov pripravila predloge 40-urnih vzorčnih neformalnih programov. Vključujejo glavne teme o finančni pokrajini in po strukturi sledijo Izhodiščem za pripravo javnoveljavnih programov iz leta 2020. Omogočajo pa tudi priznavanje nekaterih modulov v javnoveljavnih programih FPO.

Razvoj strokovnih gradiv

Člani multidisciplinarne razvojne skupine so pripravili tudi 10 strokovnih gradiv. Namenjena so osnovnemu seznanjanju učiteljev (in morda tudi udeležencev) s področjem financ, kot so davki, nepremičnine, vlaganja in naložbe. Učiteljem omogočajo vpogled v ključne pojme in ponujajo preverjene vire ter literaturo za nadaljnje raziskovanje. Lahko so študijski vir ali priročni zapiski, ki jih lahko prilagodijo specifičnim potrebam udeležencev.

S projektom se odzivamo na ugotovljeno stanje in potrebe po finančnem izobraževanju odraslih

S projektom FPO Slovenija odgovarja na pobude EK, OECD ter slovenske strateške dokumente. Projekt je namenjen zviševanju ravni finančne pismenosti odraslih v okviru neformalnih izobraževalnih programov, ki krepijo temeljne spretnosti za življenje.

S projektom FPO odgovarjamo na pomanjkanje sistematičnega finančnega IO in kakovostnih programov. V sodelovanju z vrhunskimi strokovnjaki smo upoštevali hitro spreminjajoče se potrebe po FPO zaradi digitalizacije, družbenih sprememb in okoljskih vplivov na finančne odločitve.

Mag. Estera Možina (ester.mozina@acs.si), ACS

Ob koncu prejšnjega meseca je v tretje obdobje vseživljenjskega učenja vstopila naša draga in spoštovana mentorica v programih PUM-O+ pri LU Murska Sobota Mihaela Flisar, za kolege in udeležence kar Miša.

Tiha in zadržana, vendar prodorna in pristna

Izvajala je vse inačice izvirnega programa projektnega učenja za mlade, ki ga skladno s potrebami časa vseskozi prilagajamo in zaradi razlik tudi drugače poimenujemo (PUM, PUM-O, PUM-O+). A Miša kot dolgoletna in razmišljujoča mentorica ve, da udeleženci v tej ali oni inačici programa potrebujejo empatične in ustvarjalne mentorje. Ti jim pomagajo odkriti njihove notranje moči in talente ter jih tako spodbudijo k dejavnemu učenju in  življenju.

Načela projektnega učenja in skupinsko-dinamični procesi ostajajo bolj ali manj podobni, mentor sam pa mora iti s časom naprej, se spopolnjevati in preskušati nova orodja, nove tehnologije, hkrati pa ustvarjati varno in predvidljivo učno klimo. Miši je vse to odlično uspevalo!

Čeprav je bolj tihe in zadržane narave, je njena podpora udeležencem docela prezentna. Opisovali so jo kot pozorno, pristno in spoštljivo mentorico, s katero se je mogoče pogovoriti, ki udeležencem pomaga razumeti delovanje sistemov in na katero se lahko zanesejo. Izdelki iz slame, ličkanja, različni tekstilni izdelki, pustne maske, venčki in šopki, ki so jih ustvarili pod njenim mentorstvom, so marsikomu odprli pot do neznanih talentov in kariernih ciljev. Sodelovali so v dejavnostih, na katere so številni še danes ponosni.

Miša se tudi sama rada uči. Kot mentorica ustvarja s člani študijskih krožkov, udeležuje se različnih dogodkov in delavnic, spremlja delo kolegov, ki izvajajo podobne programe. Zato ne preseneča, da je za svoje andragoško delo prejela različna priznanja.

Draga Miša, ne dvomim, da boš s tem nadaljevala tudi v penziji, čeprav z lagodnejšim tempom. Hvala ti za tvojo strokovnost in človečnost, s katero si obogatila življenje mnogih mladih, nemalokrat spregledanih udeležencev projektnega učenja za mlajše odrasle, pa tudi nas – svojih kolegov! Srečno!

Natalija Žalec, MAEd(UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS

18. septembra se nam pridružite na 1. srečanju pilotne izvedbe 40-urnega programa Umeščanje branja v izobraževanje odraslih.

Učitelji, organizatorji in drugi strokovni delavci v izobraževalnih organizacijah za odrasle pa tudi v drugih formalnih in prostovoljskih organizacijah, ki se posvečate branju odraslih v vsakdanjem življenju (npr. v vrtcih, šolah, domovih za starejše, bolnicah ipd.), vabljeni!

Premišljevali bomo o različnih vidikih načrtnega in ozaveščenega umeščanja branja v izobraževalne in druge programe za odrasle, prepoznavali in opredelili izobraževalne potrebe andragoških delavcev pri spodbujanju in širjenju bralne kulture v različnih organizacijah. Predvsem pa želimo ustvariti prostor izmenjave in združevanja uspešnih praks, ki jih že izvajate.

Oglejte si program.

Prijavite se z e-prijavnico, ki se nahaja na spletni strani Andragoško spopolnjevanje.

Program je ovrednoten z 2 točkama. Umeščen je v Akcijski načrt uresničevanja Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti 2019–2030. Namenjen je vsem, ki si s svojim delom na različne načine posredno ali neposredno prizadevate za dvig bralne pismenosti in kulture branja v Sloveniji in v branju vidite potencial za izboljšanje kakovosti življenja slehernega človeka.

Izvedbo programa financira MVI, zato je udeležba brezplačna.

Mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si), ACS

Izkoristite priložnost za nasvet o izobraževanju in pridite na 20. Dneve svetovanja za znanje, ki bodo letos po vsej Sloveniji med 18. in 20. septembrom. Organizirajo jih središča ISIO in SSU ter ACS.

Z dogodki v teh treh dneh želimo povečati prepoznavnost središč v lokalnem okolju. Odrasle bomo informirali o možnostih svetovanja ter:

• vpisa v formalne in neformalne izobraževalne programe ter druge oblike izobraževanja;
• ugotavljanja in dokumentiranja predhodno pridobljenega znanja;
• svetovanja za načrtovanje in razvoj kariere;
• samostojnega učenja;
• sofinanciranja izobraževanja/usposabljanja.

V času Dnevov bo vseh 35 središč ISIO in SSU skupaj s partnerskimi organizacijami izpeljalo več kot 200 brezplačnih dogodkov na različnih javnih mestih, kjer bodo informacije dostopne čim več odraslim (npr. stojnice znanja na mestnih trgih, v nakupovalnih centrih, na dnevih odprtih vrat). Organizirali bodo tudi številne brezplačne delavnice in predavanja.

Dan za zeleno znanje

Enega od treh dni bomo namenili iskanju in pridobivanju zelenega znanja. Zeleno znanje potrebujemo,

• da bomo razumeli, zakaj moramo ravnati okoljsko razumljivo,
• da bomo vedeli, kako lahko prispevamo kot posamezniki in družba,
• da ohranimo kakovostno okolje ne le zase, ampak tudi za mlajše generacij in rodove,
• da bi znali prepoznati storitve in izdelke v zeleni preobleki.

V iskalniku dogodkov 2024 izberite dogodek v najbližjem kraju in naredite korak naprej.

Središča ISIO in SSU ter njihove partnerske organizacije dogodke oglašujejo tudi na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih pod ključnikom #svetujemoZAznanje.

Časopis INFO – Svetujemo za znanje 2024/2025

V okviru Dnevov smo pripravili časopis, ki vsebuje aktualne informacije o različnih možnostih izobraževanja in učenja odraslih, vrednotenju že pridobljenega znanja in spretnosti ter za načrtovanje in razvoj kariere. V njem so na kratko predstavljene posamezne možnosti, dodani pa so tudi koristni spletni naslovi, kjer lahko dobite še več informacij. Vabljeni, raziščite jih!

Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

Bodite z nami na letošnjem F3ŽO, kjer bomo skupaj praznovali moč in radost vseživljenjskega učenja.

Med 30. septembrom in 2. oktobrom vas v Cankarjevem domu v Ljubljani pričakuje bogat program: delavnice, strokovne razprave, kulturni dogodki, ki nagovarjajo vse generacije.

Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko znanje in sodelovanje med generacijami obogatita življenje na vseh ravneh. Obiščite razstavni prostor ACS in partnerjev, kjer vas čakajo navdihujoče zgodbe in priložnosti za učenje.

V sodelovanju s središči ISIO in SSU bo obiskovalcem na našem razstavnem prostoru tudi letos na voljo svetovalni kotiček. Svetovalci bodo učenje in izobraževanje še bolj približali različnim skupinam odraslih ter jih motivirali za vključevanje tako v formalne kot neformalne izobraževalne programe.

Vabljeni, da se učimo skupaj – vse življenje!

Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

Branje želimo pripeljati izza domačih in knjižničnih zidov v prostore, kjer je manj prisotno (galerije in muzeji, čakalnice zdravstvenih domov, nakupovalni centri, parki in trgi, celo gozd). Na ta način želimo promovirati predvsem branje za prosti čas in užitek.

Pobudniki NMSB skupaj s partnerji in podporniki med 8. septembrom (mednarodni dan pismenosti) in 7. oktobrom 2024 pripravljamo številne dogodke in dejavnosti. Ti prispevajo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture v slovenskem kulturnem prostoru. Več informacij najdete v dogodkovniku na spletni strani NMSB 2024.

Tradicionalno se je začel s posvetom, ki ga organizira Bralno društvo Slovenije v sodelovanju s soorganizatorji. Na dogodku z naslovom Humor rešuje človeka v Cankarjevem domu smo se osredotočili na pomen humorja v literaturi.

ACS je nacionalno akcijo Beremo skupaj – za znanje in zabavo! organiziral v TVU in z njo spodbudil različne dejavnosti medgeneracijskega branja. Aktivno promovira tudi potujočo razstavo Portreti branja in strokovni priročnik Podobe branja, s katerim želimo branje zasidrati v kulturo izobraževalnih organizacij in okolja, v katerih delujemo.

Več o dogajanju preberite na spletni strani NMSB. Tu naj le še izpostavimo dve letošnji novosti.

Zavod za gozdove in Turistična zveza Slovenije sta se pridružila akciji. 27. septembra, na svetovni dan turizma, bosta skupaj z ACS in GIS vabila k branju v gozdu in obisku gozdnih knjižnic. Osrednji dogodek svetovnega dneva turizma bo ob 17. uri v Zeliščarskem centru JV Slovenije v Škocjanu, kjer je postavljena prva gozdna knjižnica v Sloveniji.

S podporo JAK založba Mladinska knjiga letos prvič pripravlja Festival izvirne slovenske slikanice. Do 22. oktobra, ko praznuje prva zbirka slikanic na Slovenskem, Čebelica, se bodo po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki. Izvirne slovenske slikanice bodo predstavili najvidnejši slovenski avtorji in ilustratorji. Pestro festivalsko dogajanje bo v sodelovanju z vrtci, osnovnimi šolami, kulturnimi in drugimi ustanovami povezovalo različne generacije – najmlajše, njihove starše, babice in dedke.

Z vsemi dejavnostmi NMSB 2024 uresničujemo strateške cilje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti 2019–2030, ki jo je Vlada RS sprejela decembra 2019.

Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

Na ACS redno spremljamo podatke, pridobljene z Anketo ANP. Vključenost prebivalcev v VŽU v starosti od 25 do 64 let je namreč prvi kazalnik ReNPIO 2022–2030 in tudi mednarodni indikator, ki kaže razvitost sistema IO. Zato ga spremljajo vse države EU, zanimiv pa je tudi širše.

Na mednarodni ravni vključenost odraslih v VŽU meri več raziskav. Dr. Borut. Mikulec (2024) izpostavlja štiri v evropskem prostoru. Poleg že omenjene ANP sta tu še AIU in PIAAC na globalni ravni. Pomembna je še raziskava UNESCO, ki ugotovitve o vključenosti prebivalstva v VŽU objavlja v poročilu GRALE.

ANP je četrtletno raziskovanje o stanju in spremembah na trgu dela. Leta 2022 je dobila dodatni metodološki okvir in meri tudi udeležbo v zadnjih 12 mesecih. Izvajajo jo v vseh državah EU, štirih kandidatkah in petih državah EFTA. V Sloveniji vključuje prebivalce, stare med 15 in 89 let, medtem ko vzorec v naši nalogi upošteva starostno obdobje 25–64 let. Vzorec je v letu 2023 vključeval približno 8.000 enot.

Nekaj rezultatov

V nadaljevanju predstavljamo nekatere temeljne ugotovitve raziskave ANP, tako mednarodne kot časovne. Pri prikazovanju mednarodnih podatkov je narejen izbor 13 držav iz baze Eurostat. Podano je tudi povprečje EU 27.

Porazdelitev odgovorov kaže, da je bilo v letu 2023 skoraj petina odraslih v Sloveniji izobraževalno dejavnih. Rezultat presega povprečje EU. Spodbudno je, da se je uvrstila višje od Avstrije, Francije, Češke in nekaterih drugih držav članic. A izpostaviti je treba, da je bilo dobrih 80 % prebivalcev v obdobju spremljanja izobraževalno nedejavnih. Država tudi ne dosega rezultatov, ki jih izkazujejo skandinavske države. Zanje je značilna dolga tradicija vseživljenjskega učenja in visoka državna podpora izobraževalni dejavnosti.

Z deležem 19,9, ki ga je  Slovenija dosegla leta 2023, je bila lani udeležba za 2,4 odstotne točke nižja kot leto poprej. Dejstvo pa je, da so dosežki v zadnjih treh letih nadpovprečni v primerjavi z obdobjem pred začetkom epidemije covida-19. V publikaciji Trenutki sprememb: izobraževanje odraslih v času epidemije covida-19 (2023) smo med drugim pisali o razlogih za izrazita nihanja in spremembe, ki so se zgodile na tem področju. K tem izidom sta nedvomno prispevali nacionalna izobraževalna politika in praksa, značilni za obdobje zadnjih let. Nihanja pa niso značilna zgolj za slovenski prostor, kažejo se tudi v drugih evropskih in neevropskih državah. O tem je več napisanega v UNESCO-vem poročilu GRALE-5.

Podani začetni rezultati so zgolj prvi korak k bolj poglobljenemu preučevanju fenomena udeležbe/vključenosti, ki kljub nekaterim pričakovanim izidom preseneti z različnimi odstopanji. Preučevanje letnih izidov je most med rezultati in politiko. To je izhodišče za razumevanje, interpretacijo in kontekstualizacijo tega fenomena.

Mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS

Znanja, spretnosti in kompetence so naš največji zaklad, ki nam ga nihče ne more vzeti. Pomen njihovega pridobivanja na vseh ravneh in v vseh življenjskih obdobjih je eno od vodil projekta Ozaveščanje, obveščanje različnih javnosti in spodbujanje k večji vključenosti v VŽU. Sofinancirata ga Republika Slovenija in ESS+. ACS ga bo ob soustvarjanju 12 regijskih koordinatorjev izvajal do oktobra 2028. Nastal je kot nadgradnja dosedanjih prizadevanj, kot so TVU, Parada učenja, Dnevi svetovalnih središč in drugih iniciativ za boljšo ozaveščenost za VŽU.

Projekt predstavlja slogan Lahko.si, ki temelji na univerzalni in brezčasni resnici, da dokler živiš, ustvarjaš svojo prihodnost. VŽU vodi v boljši jutri. Lahko.si zato ni le slogan, je priložnost, da ozavestimo navzočnost VŽU, njegovo dostopnost in transformativno moč. V hitro spreminjajoči se družbi so prilagajanje, kritično razmišljanje in nadgrajevanje spretnosti ključnega pomena.

V sklopu projekta bomo vse državljanke in državljane vabili, naj se pridružijo gibanju VŽU, usvajanju novega znanja in spretnosti. Poudarjali pa bomo potencial, ki ga ima vsak posameznik.

V naslednjih petih letih bomo po različnih komunikacijskih kanalih aktivno nagovarjali vse odrasle ter posamezne ciljne skupine (starejše, mlajše odrasle z nižjo stopnjo izobrazbe, migrante in priseljence, zapornike in bivši zapornike). Poudarjali bomo, da je učenje v odrasli dobi priložnost, ki ponuja rast. Dostopno je v vseh okoljih, v lastnem ritmu in brez stresa.

Kaj konkretno prinaša projekt?

• Večletno vseslovensko medijsko kampanjo, s katero bomo ozaveščali in krepili gibanje za VŽU – prvič v zgodovini Slovenije!
• Regijsko mrežo koordinatorjev (12), ki so glas projekta v lokalnem okolju – projekt povezuje Slovenijo!
• 50 novih dogodkov za ozaveščanje o pomenu VŽU po vsej Sloveniji!
• Nov spletni portal Lahko.si, zaživel bo v sredini septembra, kjer bomo z interaktivnimi vsebinami krepili voljo do učenja in motivirali posameznike, da prevzamejo odgovornost za svojo pot učenja ter nadaljujejo svoj osebni in profesionalni razvoj.
• Nov družbeni profil Lahko.si – gibanje, ki navdušuje.

Lahko si, kar želiš. Nauči se nekaj novega že danes. 😊

Špela Bric (spela.bric@acs.si), ACS

Svetovanje je zimzelena dejavnost

Že od nekdaj spremlja IO, a je v vsakem obdobju hkrati tradicionalno in sodobno. Podpora v obliki informiranja in svetovanja je odraslemu v pomoč pred odločitvijo za vključitev v izobraževanje in učenje, med potekom in po zaključku. Z leti, ko je IO postajalo vse kompleksnejše, je postajala vse kompleksnejša in celovitejša tudi vsebina svetovalne dejavnosti.

Svet dela in osebnega življenja se v sodobni družbi vse hitreje spreminja in zaradi tega mora biti odrasli vse odpornejši (angl. resilience). To pomeni, da se zna z novim znanjem, spretnostmi pa tudi s stališči in vrednotami odzivati na fleksibilen, ustvarjalen in konstruktiven način.

Združenje EAEA je aprila organiziralo spletni dogodek z naslovom Guidance and Upskilling Pathways. Izpostavljeno je bilo, da je svetovalna dejavnost v IO še premalo dostopna in vidna ter da je tisti, ki bi jo najbolj potrebovali, ne izkoristijo dovolj. Na dogodku je bilo predstavljeno poročilo OECD o razvitosti in dostopnosti svetovalne dejavnosti za odrasle v spreminjajočem se svetu dela v izbranih državah, ki so bile vključene v raziskavo v letu 2020.

Svetovalno središče Leerwinkel iz Bruslja v Belgiji je osvetlilo primer dobre prakse.

Ključna sporočila za nadaljnji razvoj (še posebej za dostopnost in prepoznavnost) lahko povzamemo iz prispevkov in razprave udeležencev:

• v promocijo svetovanja in IO naj bodo vključeni odrasli s svojimi zgodbami o uspehu;
• različne skupine odraslih naj bodo nagovorjene na različne načine, pri čemer je treba ustrezno vključevati tudi nova družbena omrežja ter medije, ki jih uporabljajo nagovorjeni posamezniki;
• svetovalec naj gre ven iz svojih prostorov (outreach), da se sreča z odraslimi v njihovih okoljih;
• informacije o svetovanju in izobraževanju morajo biti preproste, vizualno privlačne, vključujejo naj uspešne zgodbe učečih se odraslih in dostopne naj bodo na različnih javnih mestih v lokalnem okolju;
• odraslim je treba predstaviti konkretne koristi, ki jih bodo imeli z vključitvijo v izobraževanje in učenje;
• pristopi k svetovanju naj bodo personalizirani, izhajajo naj iz potreb in ciljev konkretnega odraslega (z veliko empatije in aktivnega poslušanja);
• svetovalci naj uporabljajo kakovostna strokovna orodja in gradiva v podporo izvajanju celostnega (holističnega) svetovanja;
• svetovalci naj svojo usposobljenost ves čas nadgrajujejo ter s tem krepijo svoj profesionalni razvoj.

Podprti s temi ugotovitvami snujemo nadaljnji razvoj in izvajanje svetovalne dejavnosti v IO tudi v slovenskem prostoru, tako v mreži 35 LU kot tudi v IO na srednjih in višjih strokovnih šolah. Zato smo na ACS veseli novega projekta Evropske kohezijske politike z naslovom Krepitev vseživljenjskega učenja (2024–2029), v okviru katerega bo potekala tudi razvojna aktivnost Krepitev svetovalne dejavnosti v IO. Nova strokovna in učna gradiva, nova svetovalna orodja in pripomočki ter usposabljanja bodo svetovalce v IO podprla pri udejanjanju poslanstva, ki ga opravljajo. Naj zaključimo z mislijo, da od svetovanja do znanja in nazaj k svetovanju potujemo tudi v prihodnje!

Mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), ACS

Kako narediti svetovalno dejavnost in s tem tudi IO bolj vidno, dostopnejšo vsem odraslim, je vprašanje, ki nas spremlja že več kot 20 let. Toliko časa namreč sistematično razvijamo svetovalno podporo odraslim v izobraževanju v slovenskem prostoru. Z leti je postala vsebina svetovalne dejavnosti v IO vse kompleksnejša. Z vzpostavitvijo svetovalne dejavnosti v IO kot javne službe (v skladu z ZIO-1) leta 2021 smo povezali tri področja. Zajema tudi svetovanje za načrtovanje in razvoj kariere pri:

• vključevanju in nadaljevanju izobraževanja,
• ugotavljanju ter dokumentiranju znanja in spretnosti odraslih,
• samostojnem učenju.

Podatki različnih raziskav (tudi v slovenskem prostoru) kažejo, da svetovalno podporo pogosteje poiščejo tisti, ki so bolj izobraženi, izobraževalno aktivni, mlajši od 45 let in imajo pozitivno izkušnjo  s svetovanjem in/ali izobraževanjem. Zato smo strokovni delavci v IO, še posebno svetovalci, vedno znova spodbujeni, da krepimo svetovalno dejavnost. Nenehno iščemo načine, da bi se približali različnim skupinam odraslih. Pritegniti želimo predvsem tiste, ki se redko ali nikoli ne vključijo v IO.

Eden od učinkovitih načinov je terensko delo (outreach). Zanj usposabljamo svetovalce v IO in jih spodbujamo, naj se pri tem povezujejo (mrežijo) z drugimi strokovnimi institucijami v svojem okolju za lažje doseganje predvsem ranljivih skupin odraslih. Tako želimo svetovanje in s tem tudi IO približati različnim skupinam odraslih v njihovem okolju delovanja in bivanja.

Tudi Dnevi svetovanja za znanje (v letih 2004–2020 smo jih imenovali Dnevi svetovalnih središč) so tovrstna dejavnost.  Med 18. in 20. septembrom bodo v mreži 35 LU, ki izvajajo svetovalno dejavnost kot javno službo, organizirani že dvajsetič. Svetovalci v IO bodo skupaj s partnerji na različnih mestih v lokalnem okolju izven svojih prostorov ponujali informacije, svetovanje in tudi konkretna izobraževanja. Predvsem pa bodo obiskovalce motivirali in spodbujali, naj stopijo na pot VŽU, letos s poudarkom na pridobivanju znanja za zeleni prehod.

Dan za zeleno znanje

Enega od treh dni bomo namenili iskanju in pridobivanju zelenega znanja. Potrebujemo ga, da bomo razumeli, zakaj moramo biti okoljsko ozaveščeni:

• da bomo vedeli, kako lahko k ohranjanju okolja prispevamo kot posamezniki in družba,
• da ohranimo kakovostno okolje ne le zase, ampak tudi za mlajše generacij in rodove;
• da bomo znali prepoznati storitve in izdelke v zeleni preobleki.

Kje in kaj vse se bo dogajalo, lahko spremljate na koledarju dogodkov.

Časopis INFO – Svetujemo za znanje 2024/2025

Časopis vsebuje aktualne informacije o različnih možnostih izobraževanja in učenja odraslih, vrednotenju že pridobljenega znanja in spretnosti ter za načrtovanje in razvoj kariere. V njem so na kratko predstavljene posamezne možnosti, dodani pa so tudi koristni spletni naslovi, kjer lahko dobite še več informacij. Raziščite jih tudi vi!

 Svetovalni kotiček na F3ŽO

Med 30. septembrom in 2. oktobrom bodo svetovalci iz petih središč ISIO in SSU sodelovali na 23. F3ŽO v Cankarjevem domu v Ljubljani. Z informiranjem in svetovanjem bodo za obiskovalce dostopni v svetovalnem kotičku na razstavnem prostoru ACS in partnerjev v prvem preddverju.

Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si) in mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), obe ACS

Za obdobje 2019 do 2030, ki ga v žargonu imenujemo »desetletje bralne pismenosti«, je bila opredeljena nacionalna Strategija razvoja bralne pismenosti , ki za odrasle opredeljuje naslednje specifične cilje in ravni pismenosti (glej na strani 30).

Ti cilji v največji meri naslavljajo delo izobraževalcev odraslih, zato se na ACS že dolga leta, še intenzivneje pa od ustanovitve Nacionalnega sveta za bralno pismenost v letu 2021, posvečamo Akcijskemu načrtu in razvojnim dejavnostim. Ozavestiti, osmisliti in okrepiti želimo potrebo po branju in tako izboljšati kulturo branja med odraslimi. Tudi letošnji AK smo z vidika naloge spodbujanja bralne kulture zasnovali kot še enega od dogodkov, ki naslavlja ustvarjalnost in angažiranost izobraževalcev odraslih. Bralna kultura med odraslimi v Sloveniji je, kot opozarja raziskava PIAAC iz leta 2016, slaba, saj skoraj vsak drugi prebivalec Slovenije v enem letu ne prebere niti ene knjige. To je skoraj polovica odraslih. V tej skupini prevladujejo moški, manj izobraženi in starejši od 45 let. Poglobljeno branje človeka opolnomoči, saj spodbuja kritično mišljenje in ima vrsto dobrodejnih učinkov tudi na njegovo zdravje, družbeno vključenost, skratka na kakovost življenja. V povezavi s tem je lahko tudi užitek in pomemben vir zadovoljstva.

Družba, kjer (poglobljeno) branje ni prisotno, tvega, da se zaplete v mreže lastne nevednosti, lahkovernosti, nezadovoljstva in bivanjske praznine. Neposredno so ogroženi njeni vitalni deli, ki izhajajo iz znanja, razmišljanja in ustvarjalnosti ljudi. Bralna kultura, ki se prenaša v medgeneracijskih odnosih, ima ob zgornjih ugotovitvah slabe možnosti za razvoj. Nujno je torej, da se ob tem ustavimo in skupaj premislimo o posledicah zatečenega stanja in o tem, kako ga lahko izboljšamo. Spodbudno pri tem je, da je smiselnost branja v odraslem obdobju relativno enostavno utemeljiti z vidika potreb in življenjske uspešnosti ljudi v kulturi, ki temelji na pismenosti. Težji del pa predstavljajo številne ovire, s katerimi se soočajo odrasli, predvsem tiste, ki izhajajo iz odsotnosti motivacije, predsodkov in notranje hladnosti – nihilističnih drž, ki se kažejo v odnosu do poglobljenega branja.

Branje je osebno

Na AK smo pozornost namenili ozaveščanju branja kot antropološke prakse, ki ne vključuje le kognitivnih, ampak tudi telesne in čustvene procese, ki je kontekstualno pogojena in se skozi zgodovino in razvoj tehnologije tudi spreminja. V prvem delu kolokvija sta izr. prof. na FF Univerze v Ljubljani dr. Ana Vogrinčič Čepič in Marija Imperl iz Društva za trajnostni razvoj in osebnostno rast – Instituta Treelogy, izkušena mentorica študijskih krožkov, tudi ŠK Beremo z Manco Košir, izpeljali bralni pogovor. Izpostavili sta različne vidike branja, ki je zelo osebno in ga je tako treba obravnavati; predvsem, ko poskušamo nekoga pritegniti v to dejavnost. Ljudje prakticiramo različne bralne sloge, ki niso povezani le s tem, kaj beremo, temveč se vpisujejo v konkreten čas in prostor ter pomenijo kakršnokoli srečanje konkretnega telesa s konkretnim nosilcem besedila.

Od lanske jeseni se ob knjigah srečujemo tudi članice Bralnega kluba na ACS. Več o njem preberite v Aninem prispevku.

Raziskovanje fenomena branja

Dr. Vogrinčič Čepič metodo bralnega pogovora uporablja pri raziskovanju fenomena branja, ki se mu znanstveno posveča. Po njenih izkušnjah se med sogovorniki vedno vzpostavi odnos, ki preseže diskurz zgolj raziskovalnega intervjuja. V njem raziskovalec ni več razumljen kot vsevedni spraševalec, pa tudi respondent ne kot le eden od virov podatkov. Gre za vzajemno izmenjavo izkušenj in pogledov, v katerem je osrednja pozornost seveda posvečena intervjuvancu, vendar kot dejavnemu sogovorniku. Dragocena so predvsem vprašanja, ob katerih si sogovorniki izmenjujejo svoje izkušnje in poglede na branje.

Prepoznati in ozavestiti želimo predvsem užitek, ki so ga sogovorniki občutili ob različnih branjih ne glede na berilo ali obseg prebranega. Izhajamo iz dobrih izkušenj in na temelju teh odpiramo nove priložnosti za poglabljanje branja. To zagotovo ni vedno enostavno, predvsem pri bralcih, ki imajo slabe spomine in lastnega bralnega užitka ne zmorejo več prepoznati brez zunanje pomoči. Pogovor o branju k temu skoraj vedno pripomore. A sam uvid še ne omogoča spremembe vedenja; za to so potrebne nove izkušnje in različne prakse, ki spodbujajo k poglobljenemu branju.

Branje v izobraževalnem procesu

Metodo poglobljenega branja, ki všteva kritično branje (branje z razumevanjem, branje s predvidevanjem in vrednotenjem), je v drugem delu kolokvija demonstrirala dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, strokovnjakinja na področju branja in članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost. Kot je razvidno iz znanstvenih ugotovitev, beremo na spletu površno – preletimo besedilo, kar nam večinoma dobro služi pri iskanju podatkov, medtem ko poglobljeno beremo na papirju in na sodobnih bralnikih. V interaktivni enourni delavnici smo udeleženci skozi vodeno dejavnost izkusili, kako dialoško, ustvarjalno in obenem kratkočasno je lahko poglobljeno branje v izobraževalnem procesu. To je zagotovo najboljši način, da podobne pristope vnesemo tudi v lastno prakso IO.

Zapeljevanje v branje

O tem, kako beremo danes, je spregovorila dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica pri Mladinski knjigi in direktorica Cankarjeve založbe. V zelo zanimivi in z objektivnimi  podatki utemeljenem prispevku je predstavila različne trende in spremembe v bralnih navadah slovenske pa tudi globalne skupnosti. Ob podatku, da skoraj polovica odraslih v Sloveniji v enem letu ne prebere niti ene knjige, podatek o upadanju nakupa knjig predvsem v slovenščini odpira vrsto vprašanj, ki so povezana tudi s samobitnostjo in razvojem slovenskega jezika.

Spreminja se tudi seznam najbolj branih avtorjev, kjer je opaziti tendenco, da se med najbolj priljubljene uvrščajo tisti, ki jih ljudje lahko spremljajo tudi na različnih družbenih omrežjih. Ob pomislekih, ki bi jih utegnili imeti ob predstavljenem seznamu, se hkrati s tem vendarle potrjuje dejstvo, da zapeljevanje v branje pravzaprav temelji na medosebnih odnosih, ki jih je lažje vzpostaviti, če o nekom nekaj veš. To je do neke mere skladno tudi z ugotovitvami dr. Ane Vogrinčič Čepič.

Povedano drugače, če s sočlovekom vzpostavimo spoštljiv odnos, se bomo z njim lahko pogovarjal tudi o branju. Zanimalo nas bo, kako in kaj bere, predvsem pa, kako razmišlja. Branje kot predmet pogovora in skupnega razmišljanja, tudi dialoško branje je dejavnost, ki ljudi med seboj poveže in jim vedno znova pomaga opredeliti svet v katerem živijo, hkrati pa jih usmerja v sodelovanje pri iskanju rešitev za skupne probleme. Dogodek je bil hibriden, na spletni strani AK si lahko v celoti ogledate posnetek. Vabimo vas tudi, da odgovorite na dve kratki vprašanji, povezani z branjem. 

V okviru nalog, povezanih z dvigovanjem bralne kulture v IO, naj ob tej priložnosti napovem tudi poseben program spopolnjevanja za andragoške delavce, ki  ga razvijamo na ACS. Pilotno ga bomo izpeljali predvidoma jeseni 2024. Že sedaj lepo povabljeni k udeležbi!

Natalija Žalec, MEAd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS

Junij je poln zaključkov. Na ACS sklepamo prvo bralno sezono. Oktobra smo organizirali prvo bralno srečanje, maja četrto – torej smo delali celo študijsko sezono.

Septembra, v NMSB, smo se odločili za dve bralni dejavnosti. Na hodnik smo postavili knjižno omaro, v kateri se menjujejo različni naslovi knjig. Zaposleni si jih izposojamo, jih vračamo in se ob njih zapletemo v pogovor o knjigah in branju. Naša bralna srečanja vodi Alenka Štrukelj, ki je o tem in prvem bralnem srečanju v e-Novičkah že pisala.

Tina Vrščaj, Na klancu

Oktobra smo se dobili z avtorico Tino Vrščaj. Njen roman Na klancu je bil med finalisti za nagrado kresnik 2023, zanj je dobila nagrado modra ptica. Na bruseljskem knjižnem sejmu je kandidirala za nagrado EU za književnost in prejela posebno omembo. Gre za priznanje obetavnim avtorjem leposlovja iz EU in zunaj nje. V triletnih ciklih tako počastijo 41 izjemnih novih literarnih talentov iz 41 držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa Evropske unije.

Nad knjigo smo bile udeleženke prvega bralnega srečanja navdušene. Posebno nas je nagovoril avtoričin pristop k oblikovanju zgodbe, saj je povezala vse temeljne izzive življenja: družinsko dinamiko in starševstvo, karierne cilje, okoljevarstveno problematiko, iskanje bližine in odmikanje. Kljub grenkobi je pripovedovalka ohranila optimizem in je v odnosu do hčera nizala same izvirne domislice. Dodatno noto je dala srečanju prisotnost pisateljice Tine Vrščaj, ki je v svojem nastopu izkazala podoben odnos do življenja kot Eva v romanu. Da o simboliki klanca, imen in drugih zanimivih pristopih sploh ne govorim.

Carsten Henn, Sprehajalec knjig

Tako je hitro sledil dogovor o nadaljevanju bralnih srečanj. Decembra smo se pogovarjale o Sprehajalcu knjig nemškega pisca (kriminalk) Carstena Henna. Zgodba, primerna za čas obdarovanja, v ospredje postavlja ljubezen do vsega, kar se skriva za vezanimi platnicami. Nasproti ji postavlja skrhane odnose, materializem, strah pred osamljenostjo in staranjem. Vsekakor smo v pogovoru odkrile marsikaj, kar nam je ob lastnem branju ostalo zastrto.

Lindsay J. Palmer, Miza za šest

Ob številnih decembrskih sprehodih po stojnicah in knjigarnah je prišla pobuda po branju ameriške uspešnice Miza za šest avtorice Lindsay J. Palmer. Na aprilskem srečanju se je izkazalo, da smo se morale bralke ob tej knjigi precej potruditi, če smo hotele najti vzporednice z utrinki iz svojega življenja. Spomnile smo se citata Oscarja Wilda, ki je trdil, da ni moralnih ali nemoralnih knjig: »Knjige so dobro ali slabo napisane. In to je vse.« Pošteno povedano smo Mizi za šest nekaj stvari očitale …

Gabriel Garcia Marquez, Avgusta se vidiva

Toda to nas ni odvrnilo. Že maja smo spet sedle k pogovoru. Tokrat smo izbrale nedavno posthumno izdajo znanega južnoameriškega nobelovca. Pogovor je tudi tokrat obrodil zanimiva spoznanja in različne poglede tako na vsebino kot interpretacijo. Posebno zato, ker (morda le na prvi pogled) odstopa od tega, kar smo od Marqueza pričakovale. Novela je namreč zelo drugačna (predvsem od prejšnjega romana na našem bralnem seznamu) – bralcu daje možnost, da si posamezne motive interpretira povsem po svoje.

Vsak ima pravico do tega – to je ena od osnovnih pravic bralcev. Zgodba vsakogar potegne v svoj svet, ki je lahko povsem drugačen od doživljanja drugih bralcev. Pogovori o knjigah nas povezujejo v naši medsebojni različnosti, dajejo nam vpogled v notranji svet sogovornic, krepijo naše medosebne spretnosti. Pustile smo se zapeljati v branje. Pod tem naslovom smo v TVU organizirali Andragoški kolokvij. Več o njem preberite v Natalijinem prispevku.

Za prvo jesensko srečanje Bralnega kluba ACS smo izbrale knjigo Koliba kanadskega avtorja Williama Paula Younga. Po izidu leta 2008 (v slovenščini 2010) je dvignila veliko prahu, saj nas vodi »iz teme v svetlobo«, kot je na portalu Dobre knjige zapisal Roman Rozina. Leta 2020 so po njej posneli film.

Knjižni klub ACS je zaživel tudi kot del Strategije za zdravje, saj ima branje številne pozitivne učinke. Tudi v prihodnji bralni sezoni bomo poskrbeli za srečanja z različnimi avtorji, avtoricami in knjigami. Na srečanjih bomo še naprej dovolile sogovornikom, da povedo svoje mnenje in doživljanje, hkrati pa bomo poskrbele, da izrečeno ostane v klubu. Tako bomo svojo ljubezen do branje resnično živele in širile.

Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

Poved, ki jo je na Dnevu specialnih knjižnic 30. maja v Slovenskem etnografskem muzeju izrekla dr. Danijela Brečko, me je navdušila.

Dogodek z naslovom Operativna odličnost v ospredju – nova faza v razvoju specialne knjižnice je tradicionalno povezal strokovnjake, ki delamo v specialnih knjižnicah. Pogosto smo spregledani, čeprav je naše delo pomembno. Knjižnice v javnih zavodih, muzejih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih ustanovah so podrejene delovanju matičnih organizacij, torej sledijo njihovi viziji, poslanstvu in ciljem. Zanje so neprecenljive, saj omogočajo obdelavo, hranjenje in posredovanje gradiva, ki ga različni strokovnjaki potrebujejo za svoje delo.

Zato je za bibliotekarje pridobivanje in ohranjanje novega znanja nujno. Vseživljenjsko učenje je temeljna premisa vsakega strokovnjaka, posebno tistega, ki skrbi za hram znanja ustanove, katere del je.

Specialni knjižničarji smo izobraževalci odraslih

Mag. Urška Bittner Pipan je na dogodku predstavila projekt EKP Ozaveščanje o VŽU. Udeležence je povabila k sodelovanju z nekaj vprašanji v aplikaciji Mentimeter.

Izpostavila je namen projekta, to je okrepiti oz. izboljšati splošno zavedanje o pomenu učenja, povečati vključenost odraslih v VŽU, njihove kompetence za delovanje v družbi in na trgu dela, omogočiti njihovo odzivanje na spremembe v družbi (tehnološke, demografske in podnebne, potrebe na trgu dela). Izjemno pomembno je sodelovanje med izvajalci IO na nacionalni in lokalni ravni.

Udeležence je seznanila s prvimi in nadaljnjimi koraki v projektu ter napovedala dogajanje do jeseni. Septembra bo uvodno srečanje vseh zainteresiranih (kick-off), že novembra pa razglasitev dobitnikov priznanj za promocijo učenja in znanja. Projekt se bo predvidoma zaključil novembra 2028. Verjamemo, da bomo do tedaj spremenili učno kulturo v Sloveniji.

Krepitev različnih kompetenc

Avtorica prispevka sem dobila priložnost predstaviti izobraževalno dejavnost ACS. Osredotočila sem se predvsem na delavnice, ki smo jih v preteklosti organizirali za različne naročnike oz. zaključene skupine. Udeležence sem povabila, naj navedejo, katere spretnosti želijo okrepiti, in dobila raznovrstne odgovore. Tudi specialni knjižničarji se zavedamo, da so za življenje v vseh skupnostih ključne mehke veščine.

V tem duhu je nadaljevala dr. Danijela Brečko. S kratico VUCA (Volatility, Uncertainty, Complexity, Ambiguity – nestanovitnost, negotovost, zapletenost, dvoumnost) je opisala svet, v katerem delujemo, in ponudila nekaj rešitev. Prepričana je, da gresta profesionalna in osebna rast z roko v roki. Zato moramo poskrbeti zase … To vodi v operativno odličnost z naslova našega stanovskega srečanja.

Sledila je delavnica o multimedijskih orodjih za knjižničarje. Pripravila jo je Mirjana Nešič iz beograjske Akademije tehničkih strukovnih studija.

Dogodek je podprlo Ministrstvo za kulturo. Na kanalu ZBDS na YouTubu si je mogoče ogledati posnetek.

Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

9. maja je ZRSZ na Gospodarskem razstavišču organiziral prvi vseslovenski zaposlitveni sejem – Sejem zaposlitvenih priložnosti. Namenjen je bil iskalcem zaposlitve, zaposlenim, ki razmišljajo o spremembi kariere, mladim, da spoznajo zaposlitvene možnosti, priseljencem, da dobijo informacije o možnostih dela v Sloveniji, in drugim obiskovalcem.

Predstavilo in k zaposlitvi je vabilo več kot 200 različnih delodajalcev, sodelovale so tudi različne organizacije, skupno jih je bilo več kot 250. Obiskovalci so dobili informacije o zaposlitvah,  izobraževanju, štipendiranju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ipd. Čez dan se je zvrstilo tudi veliko delavnic in predstavitev na najrazličnejše teme.

In kakšni so naši vtisi?

Presenetilo nas je število obiskovalcev, ki jih je bilo res veliko, in to že takoj ob odprtju dogodka, od 10. ure dalje pa vse do zaključka ob 18. uri. Prevladovali so odrasli brezposelni, veliko je bilo tudi mladih, opaziti je bilo organizirane skupine šolarjev, ki so se udeleževali različnih dogodkov in delavnic. Dogajanje je bilo res živahno, obiskovalci so se pri stojnicah radi ustavljali.

Tudi naša svetovalna stojnica za odrasle je bila ves čas obiskana. Svetovalke so bile zasedene z informiranjem in svetovanjem, kar nekajkrat je bila tudi čakalna vrsta. Obiskovalce so zanimale različne vsebine: od iskanja zaposlitve, prekvalifikacij, opravljanja različnih tečajev, vključitve v izobraževanje do pregleda življenjepisa.

Kljub zgodovinsko nizki brezposelnosti se je izvedba dogodka, ki odraslim omogoča tudi svetovalno podporo, potrdila kot še kako potrebna. Številni brezposelni potrebujejo dodatno motivacijo in spodbude, da naredijo korak naprej. In prav to so dobili na Svetovanju na enem mestu; pogovor, čeprav kratek, namige, ideje, kako ravnati in razmišljati, spodbudo za nadaljnje aktivnosti. In povabilo k nadaljnjemu brezplačnemu osebnemu svetovanju na katerikoli od 35 organizacij (LU), ki izvajajo svetovalno dejavnost v IO kot javno službo.

ZRSZ načrtuje organizacijo dogodka vsako leto in gotovo bomo s svetovalno dejavnostjo prisotni tudi svetovalci v IO in ACS.

Mag. Andreja Dobrovoljc (andreja.dobrovoljc@acs.si), ACS

Na portalu Kam po znanje je bilo letos objavljenih že 4.000 programov izobraževanja in učenja. So med njimi tudi tisti, ki jih izvaja vaša ustanova?

Portal Kam po znanje je namenjen dodatni promociji izobraževanja in učenja odraslih in večji ozaveščenosti javnosti o možnostih za pridobivanje znanja in spretnosti za osebni in poklicni razvoj.

Spletno mesto združuje že več kot 300 različnih ponudnikov programov formalnega in neformalnega izobraževanja in učenja za odrasle ter iskalce novega znanja. Med njimi ste ljudske univerze, srednje šole, ki izobražujejo tudi odrasle, zasebne ustanove in šole, društva, zavodi, združenja, univerze za tretje življenjsko obdobje, višje in visoke strokovne šole ter številni drugi izvajalci izobraževanj.

Posebna pozornost namenjena spretnostim za življenje

Na posebni podstrani je izpostavljenih osem spretnosti, ki jih človek potrebuje za soočanje z vsakdanjimi izzivi: zelene, digitalne ter spretnosti za zdravo oziroma kulturno življenje, državljanske, medijske, osebne (čustvene) in medosebne ter finančne in potrošniške spretnosti. Obravnavane so bila na forumih EPUO v letih 2022 in 2023.

Pridružite se največji izobraževalni skupnosti ter ozavestite javnost o izobraževalnih priložnostih

Pridružite se največji izobraževalni skupnosti in informirajte vse, ki potrebujejo informacije o možnostih za izobraževanje in učenje v svojem lokalnem okolju. Ponudniki izobraževanj in usposabljanja boste z brezplačno objavo na portalu pridobili večjo prepoznavnost v javnosti, pritegnili več zanimanja ter si povečali možnost, da vas iskalci izobraževanj hitreje najdejo. Registrirajte se in vpišite izobraževanja, ki jih načrtujete, ter nagovorite odrasle k vključitvi v programe.

K večji informiranosti in ozaveščenosti javnosti pa pripomore tudi profil Kam po znanje na Facebooku. Ta medij pritegne veliko pozornost obiskovalcev pa tudi nove izvajalce izobraževanj, ki želijo dodatno promovirati zanimive in aktualne učne priložnosti. Navežite stik z nami in promovirali bomo tudi vaše programe.

Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

Za omrežje svetovalcev za kakovost izobraževanja odraslih smo 4. aprila pripravili prvo letošnje spopolnjevanje. Udeležilo se ga je 18 strokovnih delavcev, ki v Sloveniji delujejo v vlogi svetovalca za kakovost.

V uvodu smo se s pomočjo izr. prof. dr. Tomaža Grušovnika s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem posvetili etičnim dimenzijam uporabe UI v izobraževanju (odraslih). Predavatelj je naslovil teme, kot so etične smernice za uporabo UI pri poučevanju in učenju, uporabnost orodij UI v izobraževanju, kritično mišljenje, ustvarjalnost, odgovornost in avtonomija pri uporabi UI v izobraževanju. S tezami in dilemami, ki jih je odpiral, je svetovalcem dal precej izhodišč za nadaljnje premišljevanje o tej tematiki.

Svetovalcem smo – kot je to že običajno – predstavili nekatere novosti s področja kakovosti in skupaj z njimi načrtovali skupno akcijo Dan za kakovost v letošnjih TVU. Dogovorili smo se, da izvajalci pripravijo dogodke, povezane s kakovostjo, ki prispevajo k povezovanju kolektiva.

Letos mineva že 20 let od začetka podeljevanja pravice do uporabe ZZK. Dogovorili smo se, da izvajalci vsak na svoj način obeležijo tudi ta jubilej. Nekateri so nosilci znaka neprekinjeno že vse od začetka podeljevanja, torej je to zanje lepa priložnost za praznovanje.

Pregled trenutnih nosilcev znaka je dostopen na tej povezavi.

V nadaljevanju spopolnjevanja smo se posvetili osrednji temi – usposobljenosti izobraževalcev odraslih za prihodnji čas. Svetovalci so po skupinah s pomočjo vprašanj diskutirali o trenutnem stanju strokovnih kadrov v svojih organizacijah (npr. o značilnostih in izobraževalnih potrebah novih kolegov, ki se zaposlujejo v IO, izzivih, s katerimi se najpogosteje soočajo, morebitnih generacijskih razlikah).

Nadaljevali smo s fokusno skupino – svetovalci so razmišljali ter delili svoja mnenja in izkušnje o tem, kakšno usposobljenost potrebujejo izobraževalci odraslih za prihodnji čas. Dr. Tanja Možina je pogovor vodila z usmerjevalnimi vprašanji. Med ključnimi tematikami so svetovalci izpostavili razumevanje motivacije in ovir odraslih za učenje, pomembnost uvodnih razgovorov z udeleženci v povezavi z ugotavljanjem učnih potreb,  poznavanje značilnosti posameznih ciljnih skupin in druge. Njihovo mnenje je izjemno dragoceno za pripravo novega izobraževalnega programa o temeljih andragogike za praktike.

Srečanje smo izkoristili tudi za skupinsko fotografiranje navzočih predstavnikov trenutno delujočega omrežja svetovalcev za kakovost. Nekateri so se zaradi objektivnih razlogov žal opravičili.

V omrežju vladata zavezanost delu za kakovost in pripravljenost učiti se drug od drugega. Stalnost zasedbe omogoča priložnosti za izmenjavo izkušenj in dobrih praks med kolegi, ohranjanje zaupnosti med njimi in dobro vzdušje za izvedbo skupnih aktivnosti, ki jih koordiniramo na ACS. Veselijo nas številni zgledovalni obiski med svetovalci in njihovimi organizacijami ter pripravljenost za medsebojno pomoč pri izzivih s področja kakovosti. Kot koordinatorji omrežja smo s svetovalci ves čas v stiku po spletni učilnici. Nudimo jim strokovno podporo, usmeritve, nasvete in širimo zavedanje, da kakovost (lahko) ustvarjamo vsi.

Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

Kulturni bazar, ki je bil letos 20. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani, je tokrat združil okrog 1.000 udeležencev in sodelujočih. Osrednja tema, bivanje v sožitju – kultura in umetnost za varen in spodbuden svet, odpira prostor za vzpostavljanje novih odnosov in vezi, in sicer tako med ljudmi kot tudi med različnimi področji našega bivanja – kot so med drugim zdravje, okolje in prostor.

ACS je s partnerji nastopil na razstavnem prostoru v Prvem preddverju. Predstavljali smo dejavnosti in izdelke, povezane z vseživljenjskim učenjem in medgeneracijskim sodelovanjem, ter portal Kam po znanje. Na ogled smo postavili razstavo TVU z naslovom Praznik učenja. Z zanimanjem si jo je ogledalo veliko mimoidočih.

Vabili smo k sodelovanju v TVU, najvidnejši promocijski kampanji izobraževanja in učenja v Sloveniji (10. maj–16. junij), in na Paradi učenja – dnevu učečih se skupnosti (22. maj).

Z nami je bil območni koordinator TVU in Parade učenja, Knjižnica Šmarje pri Jelšah z enotama Knjižnica Bistrica ob Sotli in Knjižnica Kozje.

Verjamemo, da smo skupaj obogatili razumevanje in spodbudili razmislek o pomembnosti vseživljenjskega učenja in kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje pri ustvarjanju varne, spodbudne in vključujoče skupnosti. 

Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

Zato je toliko pomembneje, da smo v nečem prepoznavni in vodilni.

Na ACS vam ponujamo priložnost, da postanete regijsko središče za ozaveščanje o VŽU, da pridobite finančna sredstva, nova znanja in pravočasne, ključne informacije o IO.

Za vas smo odprli javno naročilo. Svoje prijave oddajte do 6. maja do 9. ure.

Iščemo partnerje, ki bodo aktiven glas projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje na terenu – v regijah, kjer izobražujete. Gre za krepitev prepoznavnosti in pozitivnega odnosa do učenja med vsemi prebivalci Slovenije. Posebno pozornost bomo skupaj namenjali iskanju in uveljavljanju novih pristopov do ljudi, ki še niso naklonjeni VŽU oziroma se na vašo ponudbo izobraževanj slabše odzivajo.

V vsaki statistični regiji (12) bomo izbrali enega izvajalca. Naloga izbranih partnerjev bo izvedba koordinacijskih, promocijskih in organizacijskih nalog na področju ozaveščanja o pomenu vseživljenjskega učenja na regijski ravni. Za vaše storitve skupno namenjamo preko 800.000 EUR (brez DDV), zato smo prisiljeni izbrati sistem javnega naročanja. Skladno z zakonodajo mora zato vsa nadaljnja komunikacija v času izbirnega postopka potekati po portalu, kjer je enakopravno dostopna vsem.

Želimo si, da se v tem sodelovanju najdete organizacije, ki želite postati center ozaveščanja za VŽU v regiji – torej tisti, ki ste na tem področju že aktivni in ste pripravljeni s svojo partnersko mrežo v regiji skrbeti za dobro obveščenost o priložnostih za učenje in izobraževanje.

Skupaj ustvarjamo pozitivno spremembo in večjo prepoznavnost pomena VŽU v naši družbi.

Pridružite se nam, veselimo se sodelovanja.

Mag. Urška Bittner Pipan (urska.bittner.pipan@acs.si), ACS

V okviru letošnjega Kulturnega bazarja smo predstavniki ACS tradicionalno ozaveščali o TVU in številnih priložnostih za učenje in izobraževanje. Poleg tega smo pripravili strokovni dogodek. Na okrogli mizi z naslovom Podobe branja smo spregovorili o novih pogledih na branje. Spodbujanje bralne kulture smo povezali s telesno in čustveno prakso ter inovativnimi rešitvami kuriranja prostora.

Ob koncu leta 2022 smo se vprašali, kako odraslim, posebno tistim, ki ne berejo radi, to dejavnost približati. Na podlagi spoznanja, da je smiselno branje pripeljati k njim, smo izvedli natečaj za izbor idejnih arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za umestitev branja v javni prostor. Prispelo je pet predlogov, ki smo jih umestili na potujočo razstavo. Ta je bila na ogled na različnih lokacijah, tudi v Cankarjevem domu. Spremlja jo kratki film, v katerem strokovnjaki z različnih področij spregovorijo o številnih vidikih branja.

Na okrogli mizi so sodelovali doc. dr. Ana Vogrinčič Čepič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, doc. Gašper Medvešek s Fakultete za arhitekturo, Klemen Markovčič, urednik in režiser Radia Slovenija, Natalija Žalec, sodelavka ACS, Nina Kožar, pobudnica gibanja Knjigobežnice, ter Jože Prah z Zavoda za gozdove Slovenije. Uvodoma so ugotovili, da za užitek beremo ob različnih priložnostih, na različnih krajih, v različnih bralnih slogih. K branju pristopamo z različnimi občutki in nameni.

Beremo s celim telesom

Dr. Ana Vogrinčič Čepič raziskuje bralno vedenje. Pravi, da s pogovorom o branju kot o čustveni in telesni praksi lahko spodbudimo k razmišljanju o branju tudi tiste, ki sicer ne berejo radi. Pogovor namreč premakne posameznika od besedila k osebni izkušnji. Zato vsako razmišljanje o branju jemlje kot dragoceno izhodišče za pogovor o različnih vidikih našega vedenja. Branje se dogaja v nekem konkretnem časovnem in prostorskem trenutku, pri tem pa sodeluje tudi telo.

Na delu so roke, oči, drža, položaj telesa, v katerem beremo. Vse to skupaj z emocijami, ki se porajajo pred in med branjem ter po njem, ustvarja neko celostno izkušnjo, na katero pa lahko precej vpliva tudi okolje. V okolje, ki v nas vzbuja prijetne občutke, se bomo tako morda večkrat vračali, tudi s knjigo v roki. Pustili se bomo zapeljati v branje.

Čustveni dotik

Natalija Žalec je izpostavila, da je pri IO, še posebno tistih, ki ne berejo ali imajo težave z branjem, zelo pomembno, da uvedemo t. i. dialoško branje. To je pogovor o prebranem ali slišanem. Izbiramo berila, ki so ljudem blizu in se z njimi lahko poistovetijo. V tem oziru so zelo pomembni socialno-čustveni vidiki branja. Kar se nas čustveno dotakne, nas pritegne, vzbudi pozornost. In s pogovorom lahko marsikaj rešimo.

Učitelj je lahko tudi zgled. Svojim slušateljem lahko priporoči knjigo, ki ga je navdušila. Pri tem mora biti iskren in predvsem spoštljiv. Potrebuje tudi veščine in tehnike mentorjev branja, s katerimi jim zna na pravilen način približati knjigo. Tako pri otrocih, ki že znajo brati, kot tudi pri odraslih je zelo pomembno tudi to, da ne zanemarimo pomena glasnega branja – to nam lahko pomaga, da se medsebojno povežemo.

Poslušanje bogati notranji svet

Za ljudi, ki težje berejo, je zelo primerno tudi poslušanje. Branje in poslušanje sta si po izkušnji zelo sorodna. Kot pravi mag. Klemen Markovčič z Radia Slovenija, je predvsem poslušanje tisto, ki krepi abstraktno mišljenje in v izrazito konkretnem in vizualnem svetu pozornost usmerja na vsebino in v naše notranje svetove. Postaja pa tudi zbrano poslušanje v hipnem digitalnem svetu vedno zahtevnejše in napornejše. Zato moramo tudi to veščino, kot vse druge, razvijati in se v njej uriti tako kot v branju.

Predvsem pa je pomembno, da si lahko ljudje za poslušanje zgodb, radijskih iger, zvočnic vzamejo čas, kadar jim ustreza, da odberejo tisto, kar jim je všeč, in berejo na način, ki jim je blizu. Pri zvočnih knjigah je pomembno tudi to, da jih ljudje lahko poslušajo v najrazličnejših okoljih, zato bi bila to lahko ena od perspektiv branja v prihodnje.

Prostori povezujejo

Gašper Medvešček je ob pripravi filma, ki smo ga posneli ob potujoči razstavi, poudaril, da tudi ko vstopimo v nek prostor, ga preberemo skozi prizmo svetlobe, občutij. Po njegovem mnenju branje najučinkoviteje spodbujamo, če ga uspemo približati osebnemu interesu posameznika, torej temu, kar ga zanima. Pomembno se mu zdi, da branje pripeljemo tja, kjer se ljudje tudi običajno nahajajo. Posrbimo, da ga srečajo ob poti in mu ne morejo ubežati (npr. branje novic na ekranih avtobusov mestnega prometa). Če bo povezava med interesom in knjigo posameznika obogatila, potem se bo okrepila tudi njegova potreba po branju.

Spodbujajmo radovednost

Nina Kožar je k temu dodala, da vse preveč podarjamo, da moramo brati knjige. Naša pozornost bi morala biti usmerjena v to, da širimo znanje in zavedanje, da so knjige odličen vir informacij, skratka da spodbujamo radovednost. Nina je tudi pobudnica gibanja Knjigobežnice. Od prvih začetkov se mu je pridružilo že več kot 200 skupnosti v Sloveniji, ki so v svojih okoljih postavile hišice za izmenjavo knjig. Taka okolja postanejo varnejša, saj ljudje bolj pazijo na okolje, hišico in drug na drugega. Knjigobežnice pa so tudi odlična priložnost za srečevanje bralcev in nebralcev. V tej obliki so knjige tudi odlično lepilo skupnosti.

Gozd je učilnica

Jože Prah je predstavil projekt gozdnih knjižnic. Kot pravi, danes glavna vloga gozda ni več v zagotavljanju surovin za lesno industrijo, temveč v njegovi sprostitveni, zdravilni, izobraževalni in estetski funkciji. V gozd gremo, da bi se naužili miru, tišine, svežega zraka, da bi se povezali z naravo. V tej obliki je zato pomemben dejavnik spodbujanja turizma.

Lastniki gozdov so v tej novi vlogi prepoznali tudi to, da lahko gozd poslušamo, beremo, da nas uči. V okviru študijskega krožka so postavili prvo gozdno knjižnico, ki se nahaja v občini Škocjan in deluje po istem principu kot knjigobežnice. Iz tega je potem izšla ideja o vseslovenski, pa tudi širši evropski akciji. Ta spodbuja, da se letos 27. septembra ob 17. uri zberemo v različnih gozdovih, kjer bomo brali in začutili njihovo vrednost. Pridružite se nam tudi vi!

Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

Foto: Nada Žgank

Letošnji posvet je bil namenjen raziskovanju in odkrivanju načinov in potreb v IO. Starši so namreč prvi otrokovi učitelji. Hkrati so to tisti odrasli, s katerimi knjižničarji največkrat sodelujejo, ko si otroci pridejo izposodit knjige, oziroma jih pripeljejo na različne dejavnosti v knjižnico. Pri programih in dejavnostih družinske pismenosti pa so starši tudi tisti, ki skupaj z otrokom sodelujejo pri reševanju takšnih in drugačnih izzivov. Pomagajo jim pri zabavnih ter ustvarjalnih nalogah, se skupaj z njim učijo in radovedno raziskujejo vsebine, ki jih zanje pripravijo knjižničarji.

Je IO koristno?

Dr. Marko Radovan s Filozofske fakultete v Ljubljani je uvodoma predstavil najpomembnejše vidike v IO. Poudaril je, da vseživljenjsko učenje poteka od rojstva do pozne starosti ter da se ne dogaja le v izobraževalnih institucijah, temveč tudi v družini, na delovnem mestu, med vrstniki, v knjižnici. Kar 95 % odraslih se izobražuje priložnostno in le 10 % se jih vključuje v eno od oblik formalnega izobraževanja.

IO je v veliki meri prostovoljno, zato udeleženci, da bi ga dokončali, potrebujejo predvsem zadostno notranjo motivacijo. Pri tem je zelo pomembno, da izobraževalci poznajo ne samo razloge za vključevanje, temveč predvsem, katere (situacijske, dispozicijske in institucijske) ovire jih demotivirajo, da bi se po izstopu iz formalnega izobraževalnega procesa spet odločili zanj. Patricia Cross je v svoji raziskavi opozorila, da so eden največjih razlogov, zakaj se odrasli iz ranljivih skupin ne izobražujejo, slabe izkušnje iz osnovne šole. Posledično tudi institucije za IO povezujejo z neuspehom in kaznovanjem. Zdi se jim nekoristno in predvidevajo, da je tudi dolgočasno. Splošne knjižnice bi bile zato morda lahko pozitivna alternativa, most, s katerim bi ti odrasli lahko presegli strah in nelagodje, ki jim preprečuje, da bi se izobraževali tudi v odraslosti. Dr. Radovan je izpostavil tudi slovensko raziskavo udeležbe upokojencev v izobraževanju. Izkazalo se je, da so pri odločitvah pomembni tudi svojci. Odrasli otroci npr. z različnimi izgovori preprečujejo in onemogočajo svojim upokojenim staršem razvijati veščine in znanja.

Učitelji lahko vplivajo predvsem na dispozicijske ovire, ki preprečujejo odraslim, da bi se vključili v izobraževanje. Prvi korak je, da skušajo razumeti izkušnje, pričakovanja, potrebe in strahove udeležencev in se jim prilagoditi. Motivacijo lahko spodbudimo v ustreznem učnem okolju, ki spodbuja psihološke potrebe udeležencev po avtonomnosti, pripadnosti in kompetentnosti. Izobraževalci in učitelji pa morajo s svojim navdušenjem, strokovnostjo, empatijo in razumevanjem njihovih vrednot, ciljev in izzivov ter predvsem jasnim prenosom vsebin poskrbeti, da bodo udeleženci na koncu bolj navdušeni. Le tako se bodo v izobraževalne programe vračali.

Kritično razvita področja spretnosti

Dr. Petra Javrh je nadaljevala s predstavitvijo rezultatov mednarodne raziskave PIAAC iz leta 2016, v kateri je sodelovala tudi Slovenija. Od objave rezultatov raziskave je preteklo že skoraj deset let, vendar njeni rezultati še vedno alarmantno odmevajo: eden od štirih odraslih v Sloveniji ima zelo slabo razvite besedilne spretnosti, kar močno vpliva na kakovost njihovih življenj. Zelo hitro pa se veča tudi število tistih, ki imajo kritično slabo razvita vsa tri področja temeljnih spretnosti. Ti verjetno že med šolanjem niso razvili dovolj spretnosti. Te v obdobju odraslosti začnejo usihati in s tem pomembno vplivati na sposobnost, da se znajdejo v vsakdanjih situacijah. Prav tako so bili udeleženci neprijetno presenečeni nad podatkom, da kar tretjina odraslih sploh ne bere knjig, vsak dan pa jih bere manj kot 10 %. To je v času, ki ga zaznamuje branje v digitalni obliki, še toliko bolj alarmantno. Dobre bralne spretnosti so namreč pogoj za uspešno spremljanje in kritično presojanje mnoštva informacij.

Program BIPS v romskem okolju

Pred koncem prvega dela posveta smo prisluhnili še navdihujočemu predavanju dr. Rahele Hojnik Kelenc z LU Lendava. Predstavila je dobre prakse in načine dela z Romi po programu družinske pismenosti BIPS. Kot je v uvodu v njeno predavanje poudarila dr. Javrh, je LU Lendava ena tistih organizacij, ki je razumela bistvo in poslanstvo programov družinske pismenosti ter njihov potencial za razvoj bralne pismenosti vseh v program vključenih generacij. Obe sta izpostavili, da otrok brez pismenih staršev ne more uspeti. In če opismeniš starše, opismeniš celo družino, učinki pa se kažejo na otrocih. V predavanju je dr. Hojnik nanizala številna koristna priporočila, ki jih lahko uporabijo strokovni delavci pri delu z družinami. To velja še posebno pri delu z ranljivimi skupinami, kot so priseljenci ali v tem primeru Romi.

Da bi te družine zadržali v programu in zagotovili, da ga bodo redno obiskovali vsi člani družine, je treba staršem ponuditi tisto, kar potrebujejo za življenje (če je to znanje jezika, naj bo program primarno usmerjen v tečaj slovenščine). Pomembno je, da z njimi komuniciramo na ravni, ki jo bodo razumeli. Staršem ni treba obvladati jezika, je pa pomembno, da poznajo otrokovo šolsko torbo ter da pokažejo interes za njegovo učenje.

Vključevanje ranljivih skupin je odgovornost vseh

Pomembno je, da pokažemo zanimanje zanje. Čim več dejavnosti naj bo izvedenih v njim domačem okolju in v času, ki bo ustrezal tako staršem kot otrokom. Starši naj se učijo skupaj z otroki. Program naj bo oblikovan tako, da bo spodbujal željo po izboljšanju življenja. Program BIPS je zanimiv tudi zato, ker ne predvideva homogenih skupin. Zato se v enem programu lahko znajdejo družine s starši, ki prihajajo iz različnih socialnih, ekonomskih in izobrazbenih ravni. Bolj izobraženi starši so tako lahko v veliko pomoč tudi strokovnim delavcem pri izvajanju programa, so gonila sila skupine, ki lahko omogoči povezovanje in navezovanje stikov. Če delaš z ranljivimi skupinami, ne moreš delati sam. Sodelovati moraš s šolo, CSD, knjižnico, policijo, zdravstvenim domom ipd. Programi družinske pismenosti, ne glede na to, koliko trajajo in za koliko družin jih pripravimo, se splačajo. Morda rezultatov ne bomo videli danes, čez dvajset let pa bo slika popolnoma drugačna.

Dobre prakse nekaterih slovenskih splošnih knjižnic

Maja Kenda je predstavila dejavnosti, ki jih je v lanskem letu na področju družinske pismenosti izvedla Mestna knjižnica Kranj. Med drugim so vzpostavili knjižno zbirko, namenjeno družinski pismenosti, in analizirali dejavnosti, ki jih za družine izvajajo slovenske splošne knjižnice. Letos bodo raziskovali potrebe knjižničarjev po izobraževanju na področju družinske pismenosti. V okviru delavnic za družine s skupnim naslovom Modra popotnica so poleg drugih dejavnosti posebej za starše pripravili seznam dejavnosti, ki jih lahko izvajajo v domačem okolju.

V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto deluje družinski bralni klub Potovanje med knjigami. Kot je povedala Helena Brulc, vsebuje različne bralne izzive in zabavne naloge za vse člane družine. Naloga staršev je predvsem ta, da se z otroki pogovarjajo o prebranih knjigah in skupaj z njimi rešujejo naloge. Tako se spoznavajo vsi člani družine. Pridružite se jim lahko spet 23. aprila, ko se začenja nova sezona.

Direktor Knjižnice Medvode mag. Igor Podbrežnik je predstavil Medvoško knjižno transverzalo, ki je namenjena osnovnošolcem in njihovim družinam za spodbujanje družinskega branja. Projekt povezuje različne dele občine Medvode v enotno skupnost, katere osnovni gradnik je družina.

Franka Koren iz Lavričeve knjižnice Ajdovščina je spregovorila o projektu Beremo v naročju staršev, s katerim knjižnica ozavešča o pomenu družinske pismenosti. Serija srečanj je namenjena predvsem staršem na porodniškem dopustu in se je udeležijo skupaj z otrokom. Vsebina predavanj se v osnovi naslanja na cikel oddaj z naslovom Z igro do pismenosti, ki ga je leta 2006 izdal ACS, vsa druga predavanja pa izvedejo zunanje gostujoče predavateljice: likovna pedagoginja, glasbena pedagoginja, psihoterapevtka, logopedinja ter diplomirana babica. Srečanja ponujajo staršem praktične in uporabne nasvete za razvoj otrokove pismenosti. Hkrati pa so spodbuda za njihove otroke in njih same, da posegajo po kakovostni literaturi.

Na koncu smo slišali še nekaj o projektu Palček Bralček, ki ga že več kot deset let izvajajo v Kranjskih vrtcih. Janja Basej nas je popeljala po poti ustvarjanja vezi med starši in otroki ob skupnem prebiranju zgodbic in pravljic. Žal je staršev, ki bi z otroki redno obiskovali splošno knjižnico, malo. Zato so se odločili, da knjižnico pripravijo kar v vrtcu. Tako otroci spoznavajo njeno delovanje in poklic knjižničarja.

Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

Gozd je učilna. Drevesa so čudesa našega sveta. Vsako posebej nas zna nagovoriti. Zato nas vabi, da mu prisluhnemo. Vstopimo v dvorano skrivnosti dreves s knjigo in besedo.

S temi besedami vas nagovarjamo organizatorji projekta Gozdne knjižnice, Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije, ACS in Gozdarska knjižnica (Gozdarski inštitut Slovenije). Vabimo vas, da letošnji 27. september, svetovni dan turizma, preživimo ob branju v gozdu.

Na ta način želimo spodbuditi bralno kulturo v Sloveniji in ozaveščati o pomenu branja za življenje posameznikov in družbo. Vabimo k razmisleku o pomenu branja za užitek, predvsem pa druženju ob knjigi in s knjigo v javnem prostoru. Branje knjig v gozdu še posebno blagodejno vpliva na naš duševni in čustveni razvoj, saj se v tišini in miru, le ob zvokih gozda, lahko povežemo s seboj in zgodbo, ki jo beremo. Tako branje kot gozd izboljšujeta počutje, zmanjšujeta stres, umirjata misli ter spodbujata k opazovanju in radovednosti.

Z dogodkom bomo opozorili tudi na pomen gozda kot pomembnega vira obnovljivih virov energije in surovin ter njegovega vpliva na celotno okolje in prebivalstvo. Javnost bomo seznanili z različnimi (inovativnimi) možnostmi, ki jih ponuja turizem pri nas. Priložnost bomo izkoristili za sodelovanje in povezovanje institucij, skupin in posameznikov pri razvoju podeželja, turizma oz. gospodarstva. Z njim se bomo vključili tudi v NMSB, katerega osrednja tema bo letos branje v javnem prostoru.

Vse informacije o dogodkih, ki bodo organizirani v okviru akcije, bodo zbrane na posebni spletni strani Turistične zveze Slovenije. Svoj dogodek vpišete v spletni obrazec.

Že sedaj pa vas vabimo na osrednji dogodek ob svetovnem dnevu turizma v Sloveniji, ki bo v petek, 27. septembra, ob 17. uri v Zeliščarskem centru JV Slovenije v Škocjanu, kjer je postavljena prva gozdna knjižnica v Sloveniji.

Vabljeni k sodelovanju!

Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

Migracije so del našega življenja. Povezane so s spremembami v gospodarstvu, delovnem okolju, s staranjem prebivalstva ter okoljskimi spremembami. Kako se soočati s temi izzivi in spremembami, posebno pri ekonomski integraciji priseljencev? Pri iskanju odgovora na to vprašanje ima pomembno vlogo izobraževanje. Oblikovati ga je treba tako, da upošteva principe medkulturnosti. Te je treba vključiti v sam proces pridobivanja znanja. Da bi izobraževalec odraslih lahko udejanjal medkulturnost, mora biti strokovno visoko usposobljen na svojem področju. Hkrati mora znati ravnati v okolju z versko, etnično, kulturno in drugo raznolikostjo, kar pomeni, da mora imeti razvite medkulturne kompetence.

Na delavnico z naslovom Krepitev medkulturnih kompetenc in medkulturnega dialoga ter uporaba različnih metodoloških pristopov pri izobraževalcih odraslih, ki jo načrtujemo 26. in 27. marca na ACS, vabimo strokovne sodelavce in izobraževalce odraslih, ki želijo svoja znanja na tem področju nadgraditi. Vabljeni tudi vsi, ki vas ta tematika zanima. Izpeljali jo bodo naši zunanji sodelavci: izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik, Jaka Kovač in Ahmad Ahmadi.

Seznanili se boste z osnovnimi zgodovinskimi tokovi izseljevanja, begunstva in preseljevanja. Pridobili boste splošna znanja o medkulturnih kompetencah in kulturnem dialogu ter nova znanja o kulturah in kulturnih praksah. Spoznali boste različne metodološke pristope izobraževalcev odraslih ter značilnosti in posebnosti situacij, ki nastajajo zaradi medkulturnih razlik.

Poudarek bo na medsebojni izmenjavi izkušenj, mnenj in primerov dobre prakse, vezanih na andragoško delo v medkulturnem okolju.

Na delavnico se lahko najkasneje do petka, 22. marca, oz. do zapolnitve prostih mest prijavite z e-prijavnico ali na spletni strani Andragoško spopolnjevanje ACS.

Program financira MVI, zato je udeležba brezplačna

Vljudno vabljeni!

Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS

Vsako leto marca obeležujemo svetovni teden denarja (Global Money Week), ki ga v sodelovanju s številnimi deležniki, tudi izobraževalnimi institucijami, pripravlja OECD. Osrednja tema letošnje izvedbe od 18. do 24. marca je Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost (angl. Protect your money, secure your future). V središču so torej varno upravljanje in sprejemanje informiranih odločitev pri upravljanju z osebnimi financami, zavedanje o možnih tveganjih v finančnih sektorjih in zaščita pred goljufijami.

Ob začetku letošnjega Svetovnega tedna denarja OECD 18. marca pripravlja globalni dogodek v hibridni obliki. Osrednja tema bo preprečevanje finančnih prevar in goljufij. O tem bodo spregovorili številni visoki predstavniki OECD, EK in svetovnih bank, ki bodo delili svoje vpoglede in pristope k boju proti finančnim goljufijam in prevaram. Program je na voljo na spletni strani Global Money Week.

Tudi v Sloveniji bo v času Svetovnega tedna denarja vrsta dogodkov v ustanovah, kot so denimo Banka Slovenije, Muzej bančništva Bankarium.

Pridružujemo se tudi na ACS, saj do maja 2024 poteka razvojni projekt Finančna pismenost za odrasle. Pripravili smo več novih javnoveljavnih in neformalnih izobraževalnih programov finančne pismenosti za odrasle. Še preden bomo programe predložili v potrditev strokovnemu svetu, bomo prav v svetovnem tednu denarja izpeljali predstavitev in razpravo. Povabili bomo pomembne akterje in poznavalce problematike finančne pismenosti v Sloveniji in preverili, ali bomo s programi lahko uspešno naslovili izobraževalne potrebe odraslih na tem področju. Strokovni dogodek bo v sredo, 20. marca, na ACS.

Za širšo javnost pa smo za promocijo finančnih spretnosti med odraslimi pripravili poseben sedemdnevni finančni izziv, ki smo ga poimenovali Obvladaj svoje finance. Med 18. in 24. marcem bo na FB ACS vsak dan objavljen izziv za krepitev finančne pismenosti, ki bodo udeležencem pomagale izboljšati finančno počutje. Njihova naloga bo vsak dan reševati zastavljene izzive in oddati komentarje. Naloge bodo objavljene tudi na spletni strani za finančno pismenost.

In nagrada? Vsi, ki boste sodelovali vse dni, boste dobili vavčer za brezplačno udeležbo v programih finančne pismenosti po svojem izboru.

MVI bo iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost in lastnih sredstev v drugi polovici leta 2024 objavilo javni razpis za izvajanje programov finančne pismenosti za odrasle. Do konca leta 2026 se bo lahko vključilo preko 3.300 odraslih, ki bodo pridobili znanje in spretnosti za sprejemanje dobrih finančnih odločitev. Vas tako izobraževanje zanima? Spremljajte našo spletno stran in se prijavite, ko bodo programi na voljo.

Finančna pismenost bo tudi ena od vodilnih tem letošnjih TVU, ki bodo po vsej Sloveniji med 10. majem in 16. junijem. Vse izvajalce izobraževanj vabimo, da v času TVU ozaveščajo strokovno in širšo javnost o potrebah po finančni pismenosti tudi s tem izzivom. Gradiva, ki jih bomo objavili v času finančnega izziva Obvladaj svoje finance, vam namreč dajemo na voljo tudi za promocijo projekta in aktivacijo odraslih za udeležbo v programih finančne pismenosti za odrasle. Našli jih boste tudi na spletni strani projekta.

Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

16. Kulturni bazar, ki bo 20. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani, prinaša bogat program strokovnega usposabljanja. Osrednja tema je Bivanje v sožitju – kultura in umetnost za varen in spodbuden svet.

Pogovarjali se bomo o tem, kako z inovativnimi rešitvami kuriranja prostora in pogovori o branju spodbujamo bralno kulturo.

ACS bo s partnerji v Prvem preddverju prisoten tudi na razstavnem prostoru. Predstavljali bomo dejavnosti in izdelke, povezane z vseživljenjskim učenjem in medgeneracijskim sodelovanjem. Na ogled bomo postavili razstavo TVU z naslovom Praznik učenja.

Vabili bomo k sodelovanju v TVU, najvidnejši promocijski kampanji izobraževanja in učenja v Sloveniji (letos med 10. majem in 16. junijem), ter Paradi učenja – dnevu učečih se skupnosti (22. maja).

Z nami bo območni koordinator TVU in Parade učenja, Knjižnica Šmarje pri Ješah z enotama Knjižnica Bistrica ob Sotli in Knjižnica Kozje. Predstavili bodo pet bralnih značk (predšolsko, otroško, mladinsko, odraslo in planinsko), bibliopedagoško delo v vrtcih in šolah, domoznansko dejavnost, kanal na YouTubu, knjigobežnice v kozjanski občini, študijske krožke, TVU in PU (letos povezujejo učenje in kulturo s sloganom Z učenjem in kulturo rastemo vsi) ter medgeneracijsko učenje (UTŽO).

Pridružila se nam bo Edita Mlakar iz Rogaške Slatine, dobitnica priznanja zglednim učečim se Savinjske regije 2022. Predstavila bo svoje tihe knjige, ki lahko neprecenljivo vplivajo na pridobivanje vseživljenjskih znanj. Spodbujajo vsestranski razvoj otroka. Hkrati pa lahko nesluteno blažijo, kar otroka bega, ter tkejo vezi med otrokom in njegovimi bližnjimi. Tihe knjige so se v svetu izkazale za izredno terapevtsko sredstvo za otroke s posebnimi potrebami in starejše, ki se soočajo z  demenco.

Veseli bomo vašega obiska!

Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

Ljubljana je 21. in 22. februarja gostila pomemben mednarodni dogodek, ki presega meje tradicionalnega sejma. Skupina Conventa s partnerji ga je organizirala na dveh lokacijah. Prvega dne smo se s predstavniki različnih ustanov družili v Centru Rog. Drugega dne se je dogajanje preselilo na Gospodarsko razstavišče, kjer so se organizatorji srečali med seboj in s povpraševanjem po inovativnih, navdihujočih in nepozabnih dogodkih na nenavadnih lokacijah.

Predstavnice in predstavnik PIS na ACS smo se razveselili možnosti, da se srečamo z zamislimi, ki bodo lahko naše dogodke dvignile na višjo raven. Kot tim imamo namreč dolgoletne izkušnje z organizacijo posvetov, konferenc in forumov v živo, po spletu in hibridno. Skladno s poslanstvom ACS se trudimo tudi za čim nižji ogljični odtis. S tem je v zvezi prvo presenečenje, ki smo ga bili deležni.

Program dogodka je obljubljal veliko kratkih prispevkov, okroglo mizo in priložnost za druženje, ki se je razvila v ustvarjanje skupne slike.

Po besedah moderatorja Gorazda Čada je ključno, da je organizator dogodka ustvarjalec kemije na odru. Izbira dr. Dana Podjeda za prvega govorca je to dokazala. Prodoren opazovalec ljudi in spreten govorec je razkril idejo o novi dobi, v kateri vsak misli samo nase. Ljudje pa so željni miru in pogleda v oči – to je viza za izstop iz egocena.

V tem duhu je nadaljeval Dani Polajnar. Strinjal se je z dr. Podjedom, da je treba ljudi odmakniti od zaslonov, družbenih omrežij in jim na dogodkih omogočiti, da si pogledajo v oči. Njegov prispevek se je končal z igranjem na tolkala – iskanjem skupnega ritma.

Zmago Sagadin veliko ve o timskem delu. Ekipe, ki jih je vodil, so dosegale vrhunske rezultate. Priznal je, da je v vodenju tima tudi nekaj manipulacije. Govoril je o posredovanju kritike, pa o tem, kako je vsak neuspeh samo prvi korak k naslednjemu uspehu. Niti evforija niti depresija nista dobri, je poudaril, čustva je treba uravnavati.

Okrogla miza je izpostavila pomen trajnostnosti pri organizaciji dogodkov. Gostje so spregovorili o ogljičnem odtisu, pomenu lokalnih izdelkov in omogočanju peš prihoda na dogodek. V tem pogovornem delu smo trčili na strogo evropsko regulativo, ki nam na različnih področjih delovanja otežuje življenje. Evropski standardi ESRS za trajnostno poročanje organizatorjem dogodkov prinašajo kar nekaj obveznosti.

Slišali smo tudi bolj trajnostne prakse, predloge za organizacijo dogodkov v naravi, kjer udeleženci sami pripravijo svoje prigrizke in ostanke odnesejo domov. V času, ki ga prežema potrošništvo, je odlična zamisel ponujanje prave izvirske vode.

Toda naslednji prispevek je to precej zanemaril. Predstavnika agencij z dolgo tradicijo sta se pomerila v tem, kdo je bil zaradi nepredvidenih okoliščin postavljen v bolj neprijeten položaj. Pripovedi so postavljale dogodke na bistveno višjo raven, govorile so o finančno močno podprtih okoliščinah in zamislih naročnikov, za katere je meja le nebo.

Strokovni del dogodka smo zaključili s provokativno okroglo mizo F*!#ups na dogodkih. Če se še tako trudiš, gre lahko pri organizaciji dogodkov kaj narobe. Ko se to nepričakovano res zgodi in nam grozi, da bo dogodek vsaj pokvarilo, če ne že uničilo, je treba ohraniti trezno glavo in mirno kri. To je bilo čutiti tudi iz izkušenj Marka Križnarja, ustanovitelja agencije PROMO, in Nika Slavniča, podjetnika, investitorja, predavatelja in organizatorja dogodkov. Kot je bilo zaznati iz predstavljenih spodrsljajev, je vreme kar odločilen dejavnik. Zato je včasih kar prav, da vztrajamo pri izbiri, ki od tega ni odvisna. Strinjali smo se, da je največji spodrsljaj vseh teh predstavljenih dogodkov to, da niso bili trajnostni (npr. zasnežitev stopnišča v Portorožu).

Navzoči sodelavci ACS smo se po dogodku strinjali, da smo upravičeno ponosni na svoje delo. Kljub omejenemu proračunu udeležencem (in nastopajočim) pred in med dogodki ter po njih ponudimo prvovrstno izkušnjo. Nekaj smo se vendarle naučili. Kaj je ključno, da gre čim manj stvari narobe, je Anja takole povzela.

Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si) in Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), obe ACS

»Učenje je kot plezanje na goro,« je v svojem nagovoru ob 25-letnici TVU povedala vsestranska zagovornica vseživljenjskega učenja, velika učiteljica in poznavalka ljudskega slovstva Dušica Kunaver.

Daljnega leta 2002 je postala dobitnica priznanja ACS za promocijo učenja in znanja. Od tedaj se je naše povezovanje z Dušico le še stopnjevalo. K sodelovanju smo jo povabili pri različnih projektih, skupaj snovali dogodke in se vedno znova čudili, kako široko je njeno poznavanje človeka in učenja.

K znanju z vsemi čutili

Neprestano utemeljuje pomen poti k znanju. »Roka piše, usta govorijo, oči gledajo, ušesa poslušajo, možgani pomnijo,« to je njena logika, ki vodi človeka pri učenju. Pri svojem pedagoškem delu vedno doseže, da udeleženci uporabijo vse čute.

Tudi v petek, 1. marca, je bilo tako. Dušico smo povabili k predstavitvi njenega dela in knjige Sto slovenskih ljudskih z izvirnimi slovenskimi ilustracijami, ki je bila na Slovenskem knjižnem sejmu razglašena za naj knjigo leta 2023.

Svoj nastop na petkovem srečanju je začela z zanimivo zgodbo iz stare grške mitologije, ki v ospredje postavlja smiseln način razmišljanja in izločanja ključnih informacij. Pomembno sporočilo te zgodbe je, da stvari pogosto niso take, kot se zdi na prvi pogled.

Nadaljevala je s slovenskim ljudskim izročilom in poudarila, da je to izvir prave resnice o preprostem človeku, ki je bil »sit samo trikrat na leto, pa je bil kljub temu samozavesten in je znal najti srečo v enostavnih stvareh«.

Zaključili smo s pesmijo. Sprehodili smo se s Koroške na Kranjsko, kjer ajda cveti, šli na Štajersko gledat, kaj delajo ljubice tri, in se z lepo Anko čudili svoji lepoti.

Razstava v duhu pridobivanja spretnosti

Z mislijo na krepitev spretnosti, ki jim je Dušica posvetila svoje življenje, je bila v Knjižnici ACS v začetku marca pripravljena razstava njenih del.

Na srečanju sem jo na kratko predstavila. Na dnu stojala so kulturne in medkulturne spretnosti. Dušica namreč pravi, da lahko vstopamo v medkulturno okolje le, če smo okrepljeni s poznavanjem lastne kulture in izročila. Nadaljevala sem s kompetenco učenje učenja. Dušica za kakovostno pridobivanje znanja uporablja inovativno prispodobo. Kot iz sadja iztisnemo sok, da preprečimo kvarjenje in ohranimo okus, tako koncentriramo tudi znanje. Ko je povezano med seboj in s pridobljenimi izkušnjami, se ohrani. Nadaljevala sem s knjigami za pouk angleščine. Dušica je avtorica Učnega kompleta angleščina po mavrični bližnjici in drugih pripomočkov za lažje učenje tujega jezika.

Krono vsemu temu predstavlja delo s slovenskih ljudskim izročilom, ki ga zaokrožuje knjiga Sto slovenskih ljudskih. Knjigo, ki je dragocena pridobitev za vso družino, je bilo na srečanju mogoče kupiti.

Pravljična energija, ki jo je s svojim obiskom posejala Dušica, nas je spremljala ves dan, verjamem, da marsikoga tudi ves konec tedna.

Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

Razumevanje zdravja – pot do zdravega načina življenja je modularno zasnovan javnoveljavni izobraževalni program za odrasle.

Obsega štiri vsebinska področja, v katerih posameznik dejavno raziskuje odgovore na vprašanja, povezana z zdravjem in osebnostnim razvojem, s tem pa krepi zdravstveno in socialno-čustveno pismenost. V modulu Zdravje in preventiva udeleženec spoznava načela skrbi za zdravje in razvija sposobnosti za učinkovito spreminjanje navad. V modulu Prehrana so obravnavana načela zdravega prehranjevanja, udeleženec pa ozavešča lastne prehranske vzorce, jih vrednoti z vidika teh načel ter načrtuje spremembe. V modulu Gibanje za zdravje udeleženec ozavešča pomen gibanja za svoje zdravje, spozna vaje za razvoj vzdržljivosti, krepilne, raztezne in vaje za ravnotežje. Pridobljeno znanje vključi v svoj vsakdanjik.

V modulu Osebnostni razvoj pa udeleženec razširja in poglablja razumevanje nekaterih konceptov s področja duševnih procesov in duševnega zdravja, ozavešča lastne vzorce razmišljanja, doživljanja in ravnanja ter se uri v njihovem samouravnavanju.

Program je izrazito izkustveno naravnan. Udeležence spodbuja k samorefleksiji, samovrednotenju ter  samospreminjanju tistih navad, ki hromijo njegovo fizično in duševno zdravje.

Program je bil potrjen na Strokovnem svetu za izobraževanje odraslih. Objavljen je v Digitalni bralnici ACS.

Dr. Tanja Rupnik Vec (tanja.rupnik.vec@acs.si), ACS

V teh dneh praznuje častitljivi jubilej – 80. rojstni dan – naša dolgoletna sodelavka, prva zaposlena na ACS, ga. Olga Drofenik. Z neizmernim navdušenjem in vero v poslanstvo izobraževanja odraslih je pomembno prispevala k temeljem in rasti naše ustanove. Njeno delo, zavezanost in podpora kolegom ter prispevek k mednarodnemu sodelovanju in razvoju projektov v izobraževanju odraslih ostajajo neprecenljivi. S svojim aktivnim delom na UTŽO in v študijskih krožkih ostaja povezana z učenjem in nami na ACS.

Spoštovana ga. Olga, hvala za vse, kar ste dali našemu centru in izobraževanju odraslih v Sloveniji. Želimo vam veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v krogu vaših najdražjih. Vaša predanost in delo ostajata navdih za vse nas in prihodnje generacije, ki bodo izobraževanje odraslih sprejemale kot pomembno​.

Vse najboljše!

Vaš ACS

Dr. Nataša Potočnik (natasa.potocnik@acs.si), direktorica

Mentorice in mentorji ŠK so v okviru letošnjega spopolnjevanja (prvi del je potekal 1. februarja na ACS , drugi del pa v obliki samostojnega dela) spoznali osnove UI in možnosti uporabe orodja ChatGPT pri svojem delu z odraslimi. 12 udeležencev je spopolnjevanje sooblikovalo s svojimi izkušnjami, dilemami, vprašanji in komentarji. Že uvodni pogovor je pokazal, da so pričakovanja različna, da so udeleženci željni novega, uporabnega znanja in da nimajo veliko izkušenj z umetno inteligenco.

Predavatelj dr. Anton Gradišek na Institutu Jožef Stefan deluje tako na Odseku za inteligentne sisteme kot Odseku za fiziko trdne snovi. Predstavil je razvoj in osnovne značilnosti UI. Že v tej fazi se je pokazala njena uporabnost, na primer za pripravo urnikov, oblikovanje tematskih kvizov, slogovnih variacij bralnih besedil in povzemanje. Primeri iz vsakdanjega življenja so nato služili za prehod na praktično uporabo enega od orodij UI, ChatGPT. Odločili smo se za njegovo prostodostopno verzijo. Nekateri so si vstop v aplikacijo zagotovili na usposabljanju.

Halucinacija umetne inteligence

Popoldanski del spopolnjevanja je pokazal, da odgovori na ista vprašanja niso vedno enaki. Spoznali smo tudi, da so nekatera področja izločena iz delovanja klepetalnega robota, na primer iskanje in pregledovanje strokovnih besedil. Uporabnik je preusmerjen v profesionalne baze podatkov. Presenetilo nas je, kako odgovori na škodoželjna ali škodljiva vprašanja: vljudno nas zavrne in nas od njih skuša argumentirano odvrniti. Chat GPT se nam je zato zdel uporaben za racionalizacijo dela, pridobivanje idej in usmerjanje v rešitve problemov. Pomembna naloga uporabnika je, da ostane avtonomen in predloge pred uporabo kritično vrednoti z lastnim znanjem in razgledanostjo.

Predlagane rešitve so namreč lahko povsem netočne ali celo zavajajoče. To smo preizkusili z vprašanjem o imenu župana ene do slovenskih mestnih občin. ChatGPT odgovor generira besedo za besedo iz vgrajenih podatkov in mrežnih povezav med njimi, zato je kljub prepričljivo utemeljenemu in vljudnemu odgovoru podal različna imena. Na druga vprašanja je včasih odgovarjal nelogično, kar je predavatelj poimenoval halucinacije. Zaključili smo s spoznanjem, da je uporaba tega orodja smotrna zlasti v kombinaciji z drugimi in ne kot poglavitni vir. Njegovo znanje je namreč omejeno (brezplačna verzija operira s podatki, dostopnimi do januarja 2022), poleg tega je »silno prepričljiv tudi v pojasnjevanju nepravilnega stališča,« kot je zgoščeno zaključil eden od udeležencev.

Kaj zanima mentorje ŠK?

Mentorji so izziv ponovili še samostojno. Preglednica predstavlja izzive, ki so si jih izbrali, razrešili s pomočjo ChatGPT in nato komentirali. Vprašanja so bila usmerjena v vsebino in promocijo ŠK, v animacijo različnih ciljnih skupin in drugo, zaključki pa so zanimivo enotni.

Izzivi in ugotovitve preizkušanja ChatGPT

Odpiramo vrata inovativnosti

Zaključna evalvacija je izpostavila dvoje: potrebo po še obilnejšem praktičnem delu in zadovoljstvo z razumevanjem delovanja UI. Udeleženci so usposabljanje ocenili s povprečno oceno 4,3. Pohvale so bile namenjene zlasti razgledanosti in dinamičnosti predavatelja, ki je pozornost in odzivnost sodelujočih ves čas ohranjal na visoki ravni. Gradivo, ki  ne vsebuje praktičnih primerov, je bilo razumljeno bolj kot uvod v UI. Z organizacijskega vidika bi si nekateri želeli krajši odmor in manj teorije, drugi pa so bili prav nad preglednim okvirom navdušeni in sta jim ustrezala tako zasnova kot izvedba. Večina udeležencev ima nekaj izkušenj z IO. Zdi se torej, da je UI, o kateri smo praktično in uvodno spoznali le eno od orodij, privlačna in izzivalna tema. Omogoča dovolj prostora za izpolnitev raznolikih pričakovanj s prihodnjimi priložnostmi za njeno spoznavanje.

Organizatorji smo veseli dobrega odziva pa tudi spodbude za nov način razmišljanja, ki terja podlago v znanju. Sprašujemo se celo, s čim bolj odpiramo vrata inovativnosti, iznajdljivosti in prožnosti, ki jih terja današnji čas: z vpogledom v zakonitosti delovanja (umetne inteligence ali procesov, katerih del smo) ali z nizanjem praktičnih receptov za uporabo orodij, ki jih ponuja umetna inteligenca.

Mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si) in dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), obe ACS

Na ACS raziskujemo vse mogoče spretnosti. Na Osmem forumu EPUO smo, na primer, raziskovali spretnosti, ki so nam v pomoč pri krepitvi in ohranjanju psihofizičnega zdravja. Na naslednjem smo preučevali digitalne spretnosti, na Trinajstem osebne (čustvene) in medosebne spretnosti za življenje, na zadnjih dveh lanskih forumih pa še medijske in državljanske spretnosti. Vse te (in še kakšna) so še kako potrebne, da se kar najbolje znajdemo v življenju. Tudi takrat, ko zbolimo.

Danes bi rada podelila z vami nekaj tega, kar sem slišala na virtualni konferenci Življenje z rakom, ki so jo organizirali Mednarodni forum znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, Združenje ONKO NET in Zdravniška zbornica Slovenije. Med drugim so govorili o tem, kako pomembne so veščine, da najdemo prave zdravstvene informacije, jih razumemo, presojamo in uporabimo. Konferenca se je posvečala bolnikovi poti skozi zdravstveni sistem ter vračanju v družbeno in poklicno življenje (program).

Nastopajoči so zelo nazorno opisali to zapleteno pot. Tanja Španič, predsednica združenja Europa Donna Slovenija, jo je predstavila tako, da jo zlahka posplošimo na pot kogar koli, ki zboli. Če povzamem to, kar je povedala, gre približno tako.

Ob tem se zaletavamo v vse mogoče napise na vratih, ki nam o(ne)mogočajo vstop v zdravstveni sistem in čimprejšnjo ozdravitev.

Povedali so, da je pri obravnavi bolnikov ključna multidisciplinarna obravnava. Bolniki, oboroženi s številnimi informacijami, soodločajo pri zdravljenju.

Sprašujem se, ali res. Ali res vemo, kam se podajamo, ko stopamo na pot zdravljenja? Ali se res vsi znajdemo v vedno kompleksnejšem in tehnološko sofisticiranem zdravstvenem sistemu? V mislih imam le e-napotnico, ki jo dobijo naši ostareli starši, vse drugo pa je prepuščeno svojcem, ki se na to spoznajo.

Še naprej si zastavljam vprašanja: Katere vire uporabljamo? Ali vse te informacije sploh razumemo in/ali razumemo vse tisto, kar podpisujemo pred posegi? Ali izkoristimo vse vire podpore in pomoči, ki so nam na voljo? Kako se spoprijemamo s stranskimi učinki in posledicami zdravljenja?

Udeleženka konference, Barbara Dermota, je predstavila svojo osebno izkušnjo z rakom materničnega vratu. Njena pripoved je bila živa in prepričljiva. Vabim vas, da si jo ogledate (53:10). Tudi zato, da boste takrat, ko vas bodo hoteli odpraviti, vztrajali in zahtevali razlago. In starost v resnici ne igra nobene vloge.

Pot bolnika (in njegovih bližnjih) je neposredno povezana z zdravstveno pismenostjo.

Ali ste vedeli, da:

• imajo osebe z nizko stopnjo zdravstvene pismenosti 50-odstotno višjo stopnjo umrljivosti v petletnem obdobju po postavitvi diagnoze kot osebe z visoko stopnjo?
• nizka stopnja zdravstvene pismenosti ključno omeji sposobnost ljudi, da se socialno vključijo v svojo skupnost?
• 70 % oseb s kroničnimi boleznimi ne ve natančno, kako bi se orientirale v zdravstvenem sistemu?

Na omenjeni konferenci je Sanja Vrbovšek z NIJZ predstavila pomen zdravstvene pismenosti. Koncept, ki sega v 70-leta 20. stoletja, v zadnjih desetih letih vse bolj pridobiva pomen. Tako v raziskovanju in klinični praksi kot v političnem diskurzu. Zdravstvena pismenost je širok in ne popolnoma razjasnjen pojem. O tem priča dejstvo, da v literaturi zasledimo vsaj 17 različnih definicij, nobena pa ni univerzalna. Vsem definicijam je skupno to, da zdravstveno pismenost obravnavajo kot več med seboj povezanih sposobnosti, ki jih posameznik potrebuje in uporablja v zdravstvenem sistemu, da bi sprejemal pravilne in koristne odločitve, povezane s svojim zdravjem. (vir)

Zdravstvena pismenost zajema zmožnosti, veščine, znanje in motivacijo za dostopanje, razumevanje, presojanje in uporabo zdravstvenih informacij. Več pa v prispevku Sanje Vrbovšek.

Ministrstvo za zdravje RS in NIJZ sta v letih 2019–2022 izpeljali projekt Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji (ZaPiS). Raziskali so t. i. populacijsko zdravstveno pismenost, torej zmožnosti in veščine posameznikov. V raziskavi je sodelovalo 3.360 oseb. Merili so splošno, komunikacijsko, navigacijsko in digitalno zdravstveno pismenost ter zdravstveno pismenost na področju cepljenja.

Rezultati so pokazali, da ima:

• skoraj polovica odraslih (48 %) omejeno splošno zdravstveno pismenost;
• petina odraslih omejeno komunikacijsko zdravstveno pismenost;
• dobrih 60 % posameznikov omejeno navigacijsko zdravstveno pismenost glede na postavljene kriterije; odstotek pa je še višji pri osebah s kronično boleznijo.

Podrobnejše podatke si lahko ogledate tukaj.

V projektu pripravljajo zelo uporabne zemljevide poti pacientov različnih kroničnih bolezni. Če se malo znajdete, jih dobite tukaj.

Na NIJZ se letos lotevajo tudi raziskovanja t. i. organizacijske zdravstvene pismenosti. Preučevali bodo, kako se zdravstvene ustanove odzivajo na potrebe bolnikov, kako jih usmerjajo v prostoru, na kakšen način zdravstveni delavci posredujejo informacije ipd.

Tako, to je le nekaj vsebin, ki jih je zaobjela konferenca. Če vas zanima več, je tukaj posnetek.

Zapis sem začela s prizadevanji ACS za boljšo zdravstveno pismenost. Naj ga tako tudi končam. Na prvi letošnji seji Strokovnega sveta za izobraževanje odraslih so sprejeli javnoveljavni program za odrasle Razumevanje zdravja – pot do zdravega načina življenja. Pri snovanju so sodelovali dr. Tamara Štemberger Kolnik (Fakulteta za zdravstvene vede Celje in Ministrstvo za zdravje), dr. Tanja Rupnik Vec (ACS), dr. Vesna Štemberger (Pedagoška fakulteta v Ljubljani), Zvezdana Vražič (Zdravstveni dom Maribor), Renata Bačvić in Nina Živković (obe Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana), mag. Damijana Kravanja (Posoški razvojni center – OE Ljudska univerza), Andreja Sirk (LU Jesenice), dr. Neva Maher (Mednarodni projekt Misija Rak).

Program obsega temeljne vsebine, ki udeležencu izobraževanja omogočajo konstrukcijo razumevanja nekaterih sodobnih konceptov s področja telesnega in duševnega zdravja ter ponujajo odgovore na vprašanja, kot so: Kaj je zdravje, kaj je duševno blagostanje? Kateri so dejavniki ohranjanja in/ali izboljšanja fizičnega in duševnega zdravja? Kako lahko krepim svoje fizično in duševno blagostanje oz. kako lahko delujem preventivno, da se izognem bolezni? Kje najdem informacije o zdravju in po katerih kriterijih jih lahko presojam? Kako naj se znajdem v zapletenemu zdravstvenem sistemu?

Program je objavljen v Programoteki na spletni strani ACS.

Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

Učiti se – vse življenje in za vsa področja, na katera se podajamo, je postalo nujnost, ki se ji ne moremo in ne smemo izogniti. Sodobni svet od nas zahteva, da smo prilagodljivi in opremljeni z raznovrstnimi znanji, spretnostmi in veščinami. Katera znanja in spretnosti za življenje in delo so pomembna za sedanjost in prihodnost, kaj posamezniku omogočajo, kaj z njimi pridobi?

Tej tematiki smo pozornost  posvetili tudi na portalu Kam po znanje v rubriki Spretnosti za življenje. V središče smo postavili teme, ki so bile obravnavane na forumih projekta EPUO v letih 2022 in 2023. Izpostavili smo osem spretnosti, ki jih človek potrebuje za soočanje z vsakdanjimi izzivi: zelene, digitalne ter spretnosti za zdravo oziroma kulturno življenje, državljanske, medijske, osebne (čustvene) in medosebne ter finančne in potrošniške spretnosti.

Na portalu Kam po znanje več kot 300 ustanov predstavlja svoje programe izobraževanja in usposabljanja. Izpostavili smo programe, ki omogočajo pridobitev vsake od osmih spretnosti. V ta namen smo pripravili prilagojen iskalnik po programih usposabljanj. Za vsako od spretnosti smo analizirali izobraževalno ponudbo ter izsledke analize predstavili v zaključnem poročilu.

Obiščite spletni portal Kam po znanje in raziščite bogastvo spretnosti, ki je povsod okrog nas. Sprehodite se po zamislih, ki smo jih zbrali skupaj s strokovnjaki na forumih. Ti bodo trajno na ogled. Naj vam bodo navdih in motivacija pri odločitvah za učenje, v osebnem in poslovnem življenju.

Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

Želite preveriti, kakšno je vaše psihološko blagostanje? Vabimo vas, da odgovorite na vprašalnik. Pripravljamo namreč raziskavo, v kateri želimo preveriti, kakšno je prevladujoče psihološko blagostanje različnih skupin prebivalcev Slovenije.

Kaj je dobro življenje?

O tem so se spraševali že antični misleci. V tem obdobju sta se izoblikovali dve perspektivi, ki sta vplivali na sodobni koncept pozitivnega duševnega zdravja oz. psihičnega blagostanja/dobrobiti. Prva, temelječa na ideji Aristippusa iz Cyrene, je poudarjala, da je zdravo ter izpolnjeno, torej kakovostno življenje, tisto, v katerem posameznik doseže maksimalno količino sreče in užitka. Vrhovni cilj življenja je hedonizem. Temu pogledu se je nekoliko pozneje zoperstavil Aristotel, ki je menil, da kakovost življenja ni v povečevanju užitka, pač pa v zmožnosti uresničitve lastnih potencialov, v samoaktualizaciji oz. v izražanju vrlin. Proces je razumel kot nekaj vseživljenjskega in ga poimenoval eudamonia. Izraz je sestavljen iz besed: eu (ki pomeni dobro) ter daimon (ki pomeni duh).

Iz zgodnjih, filozofskih, pogledov na blagostanje sta se pozneje v psihologiji razvili dve teoretski in raziskovalni smeri. Prva je v središče zanimanja postavila čustveni vidik blagostanja (emotional well-being)  in ga opredelila kot maksimiranje pozitivnih in minimiziranje negativnih čustev.  Druga smer je interes usmerila v dva druga pogleda: psihološko in socialno blagostanje. Prvega avtorji opredeljujejo kot optimalno funkcioniranje in samouresničitev posameznika, drugega pa kot posameznikovo sprejemanje kakovosti lastnih odnosov z drugimi ljudmi in skupnostjo.

Slika prikazuje področja psihičnega blagostanja (pozitivnega duševnega zdravja) ter pripadajoče dimenzije.

Blagostanje sestavlja več med seboj povezanih področij

Pozitivno duševno zdravje oz. blagostanje torej sestavljajo tri večdimenzionalna področja.

1. Doživljanje sreče: oseba se počuti srečno.
2. Doživljanje pozitivnih čustev: oseba doživlja hvaležnost, umirjenost, zadovoljstvo, veselje, počuti se polno življenja.
3. Splošno zadovoljstvo z življenjem: oseba doživlja zadovoljstvo s celotnim življenjem ali posameznimi področji.

Socialno blagostanje obsega pet dimenzij:

• Socialno prispevanje, tj. doživljanje, da je posameznik koristen družbi ter da je njegov prispevek cenjen s strani drugih.
• Socialna integracija, tj. doživljanje vključenosti, pripadnosti ter podpore s strani skupnosti.
• Socialna aktualizacija, tj. prepričanje, da imajo posamezniki, različne družbene skupine in družba kot celota potencial in se lahko pozitivno razvijajo; uresničitev svojih potencialov v skupnosti.
• Socialno sprejemanje, tj. pozitivno stališče do ljudi ter zaupanje vanje; razumevanje in sprejemanje različnosti in kompleksnosti v družbi.
• Socialna koherentnost, tj. zanimanje za družbo in procese v družbi ter doživljanje, da sta družba in kultura na neki način modri, logični, predvidljivi in pomembni.

Dr. Tanja Rupnik Vec (tanja.rupnik.vec@acs.si), ACS

Obsežen petletni projekt sofinancirata EU in RS.

VŽU je pomemben del tako osebnega kot kariernega delovanja, saj zajema pridobivanje znanja (formalnega ali neformalnega) celo življenje. VŽU posamezniku omogoča ohranjanje bistrega uma, prilagodljivosti in odpornosti na spremembe v hitro spreminjajočem se svetu. Z razvojem znanj in spretnosti pa ostaja konkurenčen na trgu delovne sile, vključen v družbo in skrb za napredek.

Trendi kažejo napredek

Trend stopnje vključenosti odraslih v VŽU se je v zadnjih letih po podatkih Eurostata sicer dvignil. Strukturne razlike in izzivi ostajajo, prebivalstvo pa se stara. Podatki SURS kažejo, da se prav starejša populacija manj vključuje v različne programe, tečaje, krožke ipd., povezane z učenjem. Še redkeje se za te oblike druženja odločajo manj izobraženi.

Med stopnjo vključenosti v izobraževanje ter posameznikovo potrebo po nenehnem razvoju in napredku je torej velik razkorak. Ob pričetku petletnega projekta računamo tudi na medije – čas je za ozaveščanje o vseživljenjskem učenju. Odprimo prostor za pogovor in spodbudo, da se bomo učinkoviteje razvijali kot družba, v kateri je vredno živeti.

Špela Bric (spela.bric@acs.si), ACS

Komisija ACS za podeljevanje in podaljševanje pravice do uporabe ZZK POKI bo tudi v letu 2024 izpeljala postopek za podeljevanje znaka.

Veljavnost pravice do uporabe znaka se namreč izteka 15 organizacijam, ki izobražujejo odrasle (znak lahko uporabljajo do 31. marca). Vsaka tri leta morajo ponovno dokazati, da sistematično izpeljujejo procese sprotnega presojanja kakovosti in poglobljene samoevalvacije. K sodelovanju v postopku za pridobitev znaka pa vabimo tudi druge organizacije, ki izpolnjujejo standarde in merila.

Organizacije, ki nameravajo v letošnjem postopku oddati vlogo za podaljšanje ali pridobitev znaka, morajo po e-pošti do ponedeljka, 22. januarja, ACS pisno obvestiti o svoji nameri. 

Obdobje, v katerem bodo organizacije v spletni aplikaciji ZZK lahko pripravile in oddale vlogo in jo podkrepile z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju meril, bo letos potekalo od četrtka, 1. februarja, do petka, 15. marca.

Dodatne informacije

Dodatne informacije lahko dobite pri vodji naloge  ZZK – zunanja presoja notranjih sistemov kakovosti izvajalcev  Jasmini Orešnik Cunja (T: 01 5842 596).

Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

V spletni rubriki InfO-mozaik ACS smo tudi v letu 2023 objavili zanimive prispevke s ključnih področij IO, podkrepljene s statističnimi podatki in kazalniki.

V prispevku Doseganje ciljev in kazalnikov ReNPIO 2022–2030 je mag. Andrej Sotošek z ACS predstavil analizo uresničevanja in doseganja postavljenih ciljev ter opredeljenih kazalnikov tako po krovnih kot posameznih prioritetnih področjih LPIO v letu 2022. To je bilo prvo leto veljavnosti in udejanjanja ReNPIO 2022–2030.

Dr. Tina Kompare Jampani z ACS je sodelavka projekta Finančna pismenost za odrasle. V članku Spremljanje ravni finančne pismenosti v EU (angl. Monitoring the level of financial literacy in the EU) je povzela rezultate Flash Eurobarometra 525, prve raziskave EU o finančni pismenosti. Šlo je za merjenje finančnega znanja in vedenja polnoletnih državljanov. Izkazalo se je, da je raven finančne pismenosti nizka. Samo v štirih državah članicah EU, med katerimi pa je tudi Slovenija, so rezultati spodbudnejši.

V objavo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje smo vključili novejše statistične podatke o odraslih, ki obiskujejo osnovnošolsko, srednješolsko in terciarno izobraževanje. Našli boste tudi podrobnejše podatke o številu diplomantov v preteklem študijskem letu.

V prispevku o Pregledu ponudbe izobraževanja za odrasle v letih 2022 in 2023 pa smo primerjali rezultate analize izobraževalne ponudbe za odrasle v preteklih dveh letih. Predstavili smo formalno in neformalno izobraževalno ponudbo različnih ustanov, ki delujejo v izobraževanju, usposabljanju in učenju odraslih v Sloveniji, ter vsebinsko raznolike programe izobraževanja in učenja, ki prispevajo h krepitvi znanja in spretnosti odraslih.

O vključenosti odraslih v priložnostno učenje v Sloveniji po Anketi o izobraževanju odraslih in udeležbi odraslih v VŽU v 2022 je ob koncu leta pisal mag. Andrej Sotošek. Najnovejši mednarodni podatki kažejo, da je Slovenija v tej kategoriji nad povprečjem EU27. Stanje je primerljivo s tistim v Avstriji, Finski in Švedski. V primerjavi z letom 2016 so rezultati za Slovenijo nekoliko slabši.

V InfO-mozaiku boste našli še številne druge informacije, podkrepljene tako z domačimi kot evropskimi statističnimi podatki in kazalniki, predstavitve s področij IO in VŽU. Informacije periodično posodabljamo, nadgrajujemo. Dodajamo nove, aktualne vsebine, predstavitve, rezultate analiz in raziskav.

Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

Naša kulturna dediščina je zakladnica informacij, tudi o denarju. NMS, SEM, Numizmatično društvo Slovenije in Banka Slovenije so združili moči in pripravili razstavo Sedem žutih zlatih, ki prikazuje vlogo denarja v ljudskem izročilu našega geografskega in kulturnega območja.

Razstavni prostor v Mali galeriji Banke Slovenije je tematsko razdeljen na tri dele.

Prvi je namenjen denarju, ki je predstavljal plačilno sredstvo v naših deželah. V ljudski literarni tradiciji v različnih časovnih odsekih od 18. do 20. stoletja je pustil globoko sled. Tukaj med drugim izvemo, da so lahko bili bleščeči zlatniki preprosto poimenovani tudi žuti zlati. To poimenovanje se pojavi v ljudski pesmi Marko skače.

Osrednje mesto imajo šege in navade, ki vpletajo denar v koledarski in življenjski krog naših prednikov. Novorojenčkom denarja ne polagamo več v plenice, šranganje pa je marsikje v navadi še danes. V tem delu si lahko ogledamo tudi 10-minutni posnetek o velikonočnih igrah s pirhi in kovanci.

Sklepni del razstave pokaže denar še v vlogi dekorativnega elementa. Ljudska ustvarjalnost ga je namreč vpletla v nakit in okrasje. S tem nam razstava omogoča globlje razumevanje vloge denarja v kulturnem in zgodovinskem kontekstu našega prostora.

Sodelavke na projektu Finančna pismenost 2022–2024 smo si razstavo ogledale in s tem obogatile svoje razumevanje zgodovine odnosa do denarja ter njegovo vpetost v življenje naših prednikov. Razstava je podaljšana do 27. januarja, zato ne zamudite priložnosti. Podajte se na popotovanje po zanimivem svetu bogate kulturne dediščine denarja pri nas.

Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS

Anketiranje mimoidočih v centru Ljubljane je pokazalo, da so ljudje zadovoljni z obstoječimi plačilnimi sredstvi (karticami in gotovino). O digitalnem evru ne vedo veliko. Čeprav je veliko vprašanih odgovorilo, da za plačevanje uporabljajo predvsem kartico, je 2/3 plačil v Sloveniji še vedno gotovinskih. Posnetek je služil kot iztočnica za diskusijo na okrogli mizi. Guvernerji so podelili še svoje domače izkušnje in in opis stanja. Poudarili so, da bo digitalni evro dopolnilno plačilno sredstvo in ne bo nadomestil gotovine. Strinjali so se, da digitalni evro potrebujemo, ker je treba zagotoviti zaupanja vreden standardni (javni) sistem, platformo, s katero je mogoče regulirati privatni sistem in razvijati inovacije.

Vsaka novost na začetku vzbuja dvom in nezaupanje. Pomembno je razumeti, da je sprejemanje novih idej in sprememb proces, ki zahteva čas in prilagajanje. Sodelovanje med centralnimi bankami in širšo javnostjo je ključno za gradnjo zaupanja v digitalni evro ter uspešno uvedbo sodobnega plačilnega sredstva.

Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS

Kakšna je naša strokovna pot, kdaj smo zares zadovoljni in imamo občutek, da je naše delo osmišljeno?

Odgovore predstavljamo skozi osebne pripovedi izobraževalk odraslih. V organizacijah, kjer so zaposlene, opravljajo in delujejo v različnih vlogah v IO:

• mentorica v programu Projektno učenje mlajših odraslih (PUMO+),
• mentorica študijskih krožkov,
• svetovalka v izobraževanju odraslih,
• svetovalka za kakovost v izobraževanju odraslih in
• organizatorica izobraževanja odraslih.

Njihove zgodbe razkrivajo, da jih večina med študijem še ni pridobila pedagoško-andragoške izobrazbe ali pa le v manjšem obsegu. Motivi, s katerimi so vstopile na področje andragoškega dela, so zelo različni. Mnoge so se v IO znašle po naključju, vse pa z občutkom za delo z ljudmi in željo prenašati znanje naprej.

Za dober prenos znanja je poznavanje andragoške stroke nujno

Upoštevati je treba strokovna načela in ustvariti varen prostor, ki temelji na vrednotah in zagotavlja občutek sprejetosti. Zato na ACS v osrčje razvoja postavljamo usposobljenost in kompetentnost izvajalcev, ki pripravljajo in izvajajo programe, odpiramo prostor in jih povezujemo. Tudi nastopajoče v videih so si vsa potrebna znanja za opravljanje posamezne vloge pridobile v naših programih usposabljanja in spopolnjevanja za specifične vloge v IO.

Raznolike vloge, ki jih opravljajo izobraževalci odraslih, predstavljamo na spletni strani za izobraževalno dejavnost ACS. Omenjenih 5 videov je bilo pripravljenih s pomočjo finančne podpore MVI v okviru naloge Posodobitev sistema vstopa v poklic in napredovanje strokovnih delavcev. Vabljeni k ogledu!

Dr. Tanja Možina jih je premierno predstavila na LPoIO 2023 v svojem prispevku z naslovom Strokovni razvoj izobraževalcev odraslih.

Andragogika je veda, ki temelji na humanizmu. Kot veje tudi iz pripovedi nastopajočih v videih, lahko rečemo, da moraš imeti svoje delo rad, ga opravljati s srcem, ljudje morajo biti v ospredju dogajanja. In kar je najpomembneje – dovolj pogumen moraš biti, da sprejmeš izzive.

Mag. Zdenka Birman Forjanič (zdenka.birman.forjanic@acs.si) in Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), obe ACS

6. decembra smo se srečali z organizacijami, ki v letu 2024 želijo pridobiti ali podaljšati pravico do uporabe ZZK.

Informativno-izobraževalno srečanje na daljavo je privabilo 25 udeležencev. Deležni so bili celovitega pregleda postopka in meril za pridobitev ali podaljšanje pravice do uporabe znaka.

Tako kot vsako leto smo tudi letos predstavili podrobno časovnico postopka za leto 2024, ki jo morajo organizacije upoštevati. Ena od ključnih točk srečanja je bila osvežitev informacij in priporočil, povezanih s standardi in merili, ki so temelj za pridobitev ali podaljšanje pravice do uporabe znaka. V želji po nenehnem izboljševanju smo na srečanju podali dodatna strokovna priporočila, ki izhajajo iz preteklih izkušenj s postopki za pridobivanje/podaljševanje znaka.

Dodano vrednost srečanju je prinesla predstavitev iz prakse. Kristina Navotnik iz organizacije MOCIS Slovenj Gradec je prikazala, kako organizirati in koordinirati delo, da nastane dobra vloga. Njen nastop je bil zelo koristen za udeležence, ponudil je konkretne napotke in ideje iz prakse.

Srečanje je pokazalo predanost predstavnikov sodelujočih izvajalskih organizacij področju kakovosti in vpeljevanju izboljšav v njihovo delo. Vsem organizacijam, ki bodo v letu 2024 oddale vlogo za pridobitev/podaljšanje pravice do uporabe ZZK, želimo veliko uspeha v postopku!

Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

Ob koncu novembra je Oddelek za pedagogiko in andragogiko organiziral strokovni posvet v počastitev 50-letnice andragogike na FF v Ljubljani. Povabljeni so bili številni domači (in tuji) strokovnjaki, ki so na svoji strokovni poti pomembno prispevali k njenem razvoju v Sloveniji.

Posvet sta s pozdravnim nagovorom odprli dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja FF UL, in Teja Dolgan, vodja Sektorja za IO pri MVI. Osvetlili sta nekaj kronoloških iztočnic razvoja andragogike in IO v Sloveniji.

Prvi del posveta o razvoju andragogike

V prvem delu posveta so kolegi s treh slovenskih univerz predstavili razvoj andragogike na matičnih fakultetah. Dr. Borut Mikulec s FF UL je izpostavil, da smo na znanstveno opredelitev andragogike čakali 125 let. Z zgodovinskim prikazom je osvetlil potek oz. časovnico razvoja andragogike pri nas.

Dr. Maja Mezgec, predstojnica Oddelka za edukacijske vede pri PeF UP, je govorila o programskem in terminološkem preimenovanju smeri andragogike na tamkajšnji fakulteti. V študijskem letu 2022/2023 se je magistrski študijski program Izobraževanje odraslih in razvoj kariere »po nekaj neuspelih poskusih v preteklosti končno« preimenoval v program andragogika.

V Mariboru je od leta 1961 delovala Pedagoška akademija, kjer so se izobraževali učitelji za mladino. Pozneje se je preimenovala v FF MB, leta 2006 pa razdelila na tri fakultete: FF, PeF in FNM. Področje andragogike (sicer pod različnimi poimenovanji predmetov, kot so Izobraževanje odraslih, Odrasli in učenje ter Sodobni andragoški koncepti) so ohranili na FF, in sicer na ravni predmetov, ki jih izvaja dr. Jernej Kovač.

Vplivnice in vplivneži o prvih korakih

Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali znani slovenski andragogi: dr. Ana Krajnc, dr. Zoran Jelenc, dr. Janko Muršak, dr. Sonja Kump in dr. Vida Mohorčič Špolar. Predstavili so svoje izkušnje, doživljanje in vpliv na andragogiko v strokovnem delovanju. Moderatorka, dr. Nives Ličen, se je spomnila tudi drugih vplivnic in vplivnežev, ki so pustili svoj pečat.

Izpostavila je dr. Sabino Jelenc Krašovec, ki je pomembno vplivala tudi na moj študij in strokovni razvoj. Poslušali smo zgodbe o prvih prebojih razvoja andragogike na Slovenskem in vzpostavitvi študijskega programa na FF UL. Sodelujoči so se dotaknili terminološkega pre-/poimenovanja ter pomembnega vpliva industrijske andragogike na razvoj tega področja v Sloveniji. Niso se izognili niti trenutno zelo aktualni temi – vključevanju umetne inteligence v IO.

Ob koncu je bilo jasno, da vse sodelujoče povezuje dr. Ana Krajnc. V 70. letih preteklega stoletja je postavila temelje za študij andragogike v Sloveniji in nadaljevala z njenim razvojem. Povezana je z drugimi udeleženci okrogle mize. Nekateri so bili sprva njeni študenti, pozneje pa nosilci predmetov na Oddelku za pedagogiko in andragogiko.

Želim si, da bi v prihodnje na področju študija andragogike naredili (še) več – več informiranja in ozaveščanja o študiju, povezovanju z drugimi študijskimi smermi, strokovnimi področji in trgom dela.

Študijska praksa bi morala biti organizirana od 1. letnika dodiplomskega študija naprej, študij andragogike pa tudi na 1. stopnji bolonjskega študija. Sem mentorica številnim študentkam magistrskega študija andragogike na praksi. Sodelujem tudi v projektu Alumni UL pri osvetlitvi delovnega mesta. Ta me je povezal s študentko dodiplomskega študija druge smeri, ki je o andragogiki (in IO) prvič slišala šele ob najinem srečanju, čeprav študira na FF UL.

Ko sem takole sedela nekje tam zgoraj v veliki predavalnici št. 18, sem občudovala svoje bivše profesorje tam spodaj, kako so obujali spomine na medsebojno sodelovanje v dobrobit andragogike. Še vedno premorejo veliko karizme.

To je bil zame poseben dan, za trenutek sem se vrnila v svoja študijska leta andragogike, srečanje s sošolkama in drugimi kolegi pa mi je polepšalo popoldne in večer. Takih strokovnih dogodkov si želim tudi v prihodnje.

Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS

Po izteku projekta Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju se lahko upravičeno vprašamo, ali nam je z zaključno prireditvijo in povezavo na gradiva spletne strani znamenjatrajnosti.si že povedal vse. Je nemara še ostalo kaj zaprtega v predalih strokovnjakov? Tisti, ki me poznate, sicer slutite, kajne? In prav imate, še je kaj novega, še je kaj našega, kar lahko sporočimo javnosti. Novice bodo segale še v leto 2024, čeprav se zdaj formalno ukvarjamo samo še z zaključnim poročilom tega projekta.

Nismo vam namreč še povedali, da smo s sredstvi projekta ozelenili prostor med stavbo in parkiriščem našega objekta v BTC. Arboretum Volčji potok je prvotno idejo ureditve tega prostora poenostavil v mini gabrov drevored, povezan s travoredom perjank in miskantov. Z revitalizacijo prostora, odstranitvijo odmrlih brez in javorjev nismo le olepšali vstopa na ACS. Prispevali smo tudi k ozelenitvi vroče točke Ljubljane, ki jo predstavljajo obsežne asfaltne površine v okolici. Obiskovalce stavbe, v kateri domuje ACS – vas torej, a vsakodnevno  sebe – zdaj vabimo k spremljanju ritma narave in opazovanju prostora (tudi v Ljubljani!). Hkrati ozaveščamo o bistvenih vlogah, ki jih ima zelenilo povsod na zemeljski obli: zadržuje vodo, filtrira in hladi zrak, proizvaja kisik in veže ogljikov dioksid. Izposoja tuje misli s tem v zvezi bi bila (z nekoliko pretiravanja):»Majhen korak za ACS, velik korak za človeštvo.«

Druga novička je, da smo v petek, 24. novembra, povzetek projekta PCVIZ predstavili širšemu krogu odločevalcev in zainteresiranih. Dvourno srečanje na Zoomu je organiziral drugi od dveh skrbnikov pogodbe, Urad za kakovost in razvoj izobraževanja, točneje Ema Perme (prvega, MOPE, ki je projekt tudi financiralo, ste spoznali ob dosedanjih srečanjih in predstavitvah). Za to priliko smo posodobili tudi povezavo, oblikovano za zaključno prireditev v Snoviku. Vabljeni, da jo obiščete.

Obiska je vredna tudi skupna spletna stran, ki je bila na dogodku prvič javno predstavljena. Na obeh omenjenih straneh lahko dostopate do novega dokumenta Konceptualizacija VITR z umestitvijo podnebnih sprememb.

Publikacija je nastajala kot podlaga za posodobitev prvih Smernic VITR, katerih leto nastanka je zdaj že oddaljeno 2007. Njeni avtorji so predstavniki vseh nacionalnih javnih izobraževalnih zavodov (ZRSŠ, CPI, CŠOD in ACS), številni strokovnjaki tega področja pa tudi drugi sodelavci, zbrani v ekspertno skupino. Vodila jo je področna podsekretarka z ZRSŠ, Saša Kregar. Prispeval je tudi ACS, ki sem ga predstavljala avtorica članka kot precej kritičen, zahteven, upam pa tudi konstruktiven član skupine.

S temi novicami vam voščim miren december, zdrav in morda praznično umaknjen nemiru ceste in ekranov vseh vrst.

Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS

Če ste se ob gornjem vprašanju nasmehnili in prikimali, potem se gotovo z velikim zadovoljstvom spominjate našega tradicionalnega stanovskega srečanja, tokrat izpeljanega 17. in 18. oktobra v jesensko obarvanem Portorožu. Dvodnevno dogajanje je potrdilo uvodno napoved, da si ga bomo zapomnili po še večji pozornosti, namenjeni pomenu IO in VŽU pri krepitvi posameznika in družbe, medsebojne povezanosti in solidarnosti – dveh od štirih stebrov učenja po J. Delorsu et al. (Učenje skriti zaklad, 1996).

Spodbudno in naklonjeno popotnico nas je okrog 200 udeležencev v dvorani ter več kot 100 po spletu prejelo od vseh treh najvišjih predstavnikov – ministra za vzgojo in izobraževanje, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter direktorice ACS.

V zagotavljanju priložnosti za pridobitev spretnosti za življenje in delo

Na posvetu smo s številnimi vsebinami obeležili ELS, ki teče od 9. maja letos pa do 8. maja 2024. Že na njegovem otvoritvenem dogodku, Andragoškem kolokviju, ter na spletni strani ELS smo poudarili, da v Sloveniji zastopamo celosten pogled na spretnosti. Te naj ne zadevajo le usposobljenosti za trg dela, temveč so namenjene uspešnejšemu življenju nasploh.

V tem duhu so bili na posvetu predstavljeni in/ali v delovnih skupinah obravnavani štirje javnoveljavni programi, in sicer za doseganje višje bralne, finančne, podnebne in zdravstvene pismenosti. K vidiku spretnosti za življenje je prispevala tudi predstavitev regionalnega okvira medijske pismenosti EPALE s poudarkom na modulu, ki ga je prevzela Slovenija in obravnava problematiko manipulacij, dezinformacij in stereotipov.

Vzporedno je tekel težko pričakovani razpis Temeljne kompetence 2023–2029, katerega cilj je podpreti pridobivanje in izboljšanje temeljnih kompetenc in splošne izobraženosti odraslih. Obravnavane vsebine so bile kot naročene za snovalce prijav.

V delovnih skupinah so smo se seznanjali z novostmi in živahno razpravljali.

Sporočili ste nam, da je bil jutranji termin dela v skupinah zelo dobrodošel, saj je poskrbel za angažirano, živahno interakcijo. Udeleženci prvih dveh skupin so nadalje spoznavali in komentirali prizadevanja za doseganje bralnih, finančnih, podnebnih in zdravstvenih spretnosti. Tretja skupina pa je naslovila svetovalno dejavnost v izobraževanju odraslih in pridelala priporočila za njen še širši nadaljnji razvoj. Ta bo temeljil na zavezi o intenzivnejšem povezovanju treh mrež: ljudskih univerz, srednjih ter višjih strokovnih šol. Podrobnejše dogajanje v delovnih skupinah predstavljajo moderatorke v posebnem prispevku.

Plenarni prispevki so nagovarjali različne aktualne vsebine.

Odlično sprejet je bil nastop predsednika Državnega sveta RS, ki je seveda spregovoril o potrebah gospodarstva, vendar je njihovo izpolnjevanje prav tako zasnoval na sodelovanju, znanju in medsebojnemu zaupanju.

Poznavalec umetne inteligence in njene vloge v IO nam je odvzel nekatere strahove in morda vzbudil druge?! Njegov prispevek je bil na prvi pogled futurističen, obenem pa je potrdil slutnjo, da gre za nekaj, kar je navzoče že dlje časa in drvi z neznansko hitrostjo naprej. »Bomo ta vlak ujeli ali nas bo pustil zadaj?« se je najbrž spraševal marsikdo.

Predstavitev Euroskills nas je navdušila z zavzetostjo mladih tekmovalcev in raznolikostjo njihovega izobraževanja in usposabljanja za poklic. Morda bo že v naslednji ekipi tudi kakšen predstavnik odraslih udeležencev?

Prispevek CMEPIUS je zdaj že stalen, tokrat je bil namenjen predstavitvi raziskave učinkov sodelovanja v projektih E+. Saj smo si vsi enotni, da tovrstno mednarodno sodelovanje omogoča razvoj, nas krepi in nam marsikdaj prinaša priznanje v tujih strokovnih okoljih – včasih prej kot domačih.

Prispevek dr. Alenke Rebula Tuta je bil globok in nas je nagovoril v kotičkih, ki jih na strokovnih srečanjih praviloma ne odpiramo. Kot posamezniki in skupnost smo bili ganjeni, izzvani in na nek način pobožani. Ob tej priložnosti se opravičujemo udeležencem, ki ste dogodek spremljali po spletu, ker je ta del umanjkal, posnetek pa na željo avtorice ni dostopen.

Tudi tokrat smo program zrahljali in vanj vnesli obilo kulture.

Ob bok dragocenim strokovnim vsebinam je bilo precej časa za neformalne izmenjave in druženje. Kar dva odmora smo si prvega dne popestrili z gibanjem, saj nas je mag. Jasna Vuković tudi letos spomnila, kako zelo radi plešemo. Zakaj ne bi vsak dan?

Šepet metulja, medtem veliko filmsko uspešnico, smo spoznali iz ozadja. Režiser Alen Pavšar in avtorica istoimenske knjige Mateja Zorko Pavšar sta z nami delila izkušnje in občutke ob nastajanju filma, omogočila pa sta nam tudi bežen vpogled v svoji življenjski zgodbi.

Posvet sta z glasbenim nastopom zaključila Tinkara Kovač in kitarist Danijel Matič. Tinkarin zveneči glas, izjemna energija in ravno pravšnja, humorna ubranost s spremljevalcem so nas navdušili in opremili z dobro voljo. Ta je zapečatila celotno dvodnevno izkušnjo in nas spremljala na naših poteh domov.

Če žal niste bili z nami …

Zagotovo vas opisano dogajanje zanima, zato se lotite gradiv, ki smo jih objavili na spletni strani. Omogočili smo vam, da si pogledate posnetka obeh dni ali pa se poglobite v PowerPoint predstavitve. Prav vsi prispevki, pa tudi vezivo med njimi, so vredni vaše pozornosti, saj prinašajo prepričljiva sporočila. Fotografije pa govorijo same zase.

Prihodnje leto se bomo, prav tako v Portorožu, družili 22. in 23. oktobra. Dobrodošli!

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), opremila Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), obe ACS

V dopoldanskem delu prvega dne LPoIO 2023 so bili predstavljeni štirje javnoveljavni programi v IO, in sicer za doseganje višje bralne, finančne, podnebne in zdravstvene pismenosti.

Podnebne in zdravstvene spretnosti

V tej delovni skupini smo združili dve med seboj povezani pismenosti oz. spretnosti. Njuna prepletenost me tudi osebno veseli, ker sem že deset let znanstveno aktivna na področju okoljskega zdravja. Plenarni del našega osrednjega stanovskega srečanja je omogočil, da smo se naučili, kaj oba pojma pomenita. Na delavnici smo se v manjših skupinah pogovarjali o njunih podobnostih in razlikah. Vprašali smo se, kje iščemo informacije o zdravju in okolju ter kaj lahko naredimo zanju.

Delavnico smo pripravili in izvedli dr. Tanja Rupnik Vec, dr. Tamara Štemberger Kolnik, dr. Nevenka Bogataj, dr. Johanna Amalia Robinson in Blaž Jelenc.

Udeleženci se zavedajo nujnosti skrbi za lastno zdravje in okolje, ter zanju že marsikaj naredijo. Pri iskanju informacij so bili večkrat omenjeni uporaba kritičnega mišljenja ter pridobivanje in primerjanje čim več različnih verodostojnih virov.

Izobraževalci odraslih želimo znanje o teh dveh področjih deliti z zgledom in spreminjanjem lastnih navad. Pripravljeni smo se vseživljenjsko izobraževati na obeh področjih, saj se tudi svet nenehno spreminja.

Dr. Johanna Amalia Robinson (johanna.robinson@acs.si), ACS

Bralna in finančna pismenost

Pogovori v delovni skupini so temeljili na plenarnem prispevku dr. Petre Javrh z naslovom Finančna pismenost za vse. Predstavila je naša prizadevanja za krepitev te spretnosti. O bralni pismenosti, ki podpira VŽU, je spregovorila Natalija Žalec, MAEd (UK). V njeni predstavitvi smo med drugim lahko slišali tudi o projektu Portreti branja, v sklopu katerega je nastala razstava, ki je bila na ogled v preddverju dvorane letnega posveta.

Udeleženci so se poglabljali v razprave. Sedem omizij se je posvečalo različnim vidikom bralne ali finančne pismenosti.

Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS

Svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih: evropski in nacionalni izzivi

Rdeča nit 3. delovne skupine je bil del naslova LPoIO: povezani, močni. Ustvarjalci tega dela srečanja smo se želeli poglobiti v evropski pogled na SDIO, stanje in razvojne izzive v treh mrežah SDIO (na ljudskih univerzah, srednjih in višjih strokovnih šolah) ter izmenjati izkušnje, mnenja, poglede.

V okviru evropskega pogleda na SDIO smo poudarili pomen urejanja politike področja VKO v državi, kot ga priporočajo mreže EU. Svetovalna dejavnost se bo nadalje razvijala v podporo vključevanju v VŽU, razvoju kariere ter vrednotenju znanja in spretnosti (za prihodnost). Vsebino smo pripravile mag. Tanja Vilič Klenovšek, Ema Perme, mag. Andreja Dobrovoljc, Barbara Kunčič Krapež in Alicia Leonor Sauli Miklavčič.

Mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), ACS

Jesensko spopolnjevanje svetovalcev za kakovost IO smo kombinirali. 25 oktobra smo se dobili na ACS, 2. del pa so udeleženci izvedli kot samostojno učenje v spletni učilnici. V uvodnem delu srečanja je Jasmina Orešnik Cunja svetovalcem predstavila aktualne dogodke s področja kakovosti v zadnjih 6 mesecih. V sklopu 5 videov o vlogah izobraževalcev odraslih smo skupaj s Barbaro Fajdiga Perše pripravili video o vlogi svetovalke za kakovost. Tega smo na srečanju predvajali navzočim svetovalcem.

Jasmina Orešnik Cunja je zbrane spomnila tudi na zelo uspešno akcijo Dan za kakovost v okviru TVU 2023 in prihajajoči postopek za ZZK v letu 2024.

V nadaljevanju srečanja je dr. Tanja Možina svetovalce seznanila z novostmi, ki jih s 1. septembrom prinaša Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Vodila je še krajšo razpravo v zvezi s posameznimi merili (in njihovim dokazovanjem), zlasti za delo pri presojanju in razvijanju kakovosti IO. Predstavila je načrtovane razvojne aktivnosti na tem področju in poudarila digitalizacijo v naslednjih 5 letih (2024–2029). Ob teh iztočnicah so svetovalci v skupinah razpravljali o nadaljnjem razvoju oblik izobraževanja na daljavo, kombiniranega oz. hibridnega izobraževanja ter predlaganih razvojnih aktivnostih ACS za prihodnje obdobje.

Zadnji del spopolnjevanja je bil namenjen umetni inteligenci v IO. Izr. prof. dr. Marko Radovan s Filozofske fakultete v Ljubljani je svetovalcem predstavil tako priložnosti kot pasti umetne inteligence in strojnega učenja v izobraževanju (odraslih). Pokazal je nekaj orodij generativne umetne inteligence, ki jih je mogoče uporabljati za prevajanje in urejanje besedil, pripravo povzetkov, lektoriranje, analizo PDF dokumentov, izdelavo anketnih vprašanj in celo preprosto analizo rezultatov poljubne ankete ipd. Svetovalci za kakovost so predstavljena orodja praktično preizkusili na podlagi dveh vnaprej pripravljenih nalog v spletni učilnici. Svoje ugotovitve, izdelke in izkušnje z uporabo izbranih orodij so delili s kolegi.

Mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si), ACS

Spletna aplikacija v podporo izobraževalni dejavnosti ACS nam omogoča hitre izpise statističnih podatkov o vključenih in usposobljenih udeležencih ter izpeljanih usposabljanjih in spopolnjevanjih. Tako podprti smo leta 2017 začeli sistematično spremljati udeležbo strokovnih delavcev v IO v naših programih.

Spodnja slika prikazuje število vključenih udeležencev od 1992 do 2022. Pri nekaterih letnicah smo zapisali razloge in vzroke za rast oz. upad udeležbe.

V 30 letih, odkar izvajamo programe andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja, prevladujejo udeleženke, stare med 31 in 50 let, z visokošolsko univerzitetno izobrazbo in/ali zaključeno 2. bolonjsko stopnjo družboslovne smeri, pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom. Večina prihaja iz osrednjeslovenske regije. Po vrsti organizacije vsa leta prevladujejo zaposleni na LU.

Kljub odpravi omejitev zaradi epidemije covida-19 smo v nekaterih programih ohranili izpeljavo kombiniranega in/ali spletnega izobraževanja. Večino (63 %) programov smo izpeljali v prostorih ACS ali izven, slabo četrtino pa na daljavo. V kombinirani obliki smo izpeljali 13 % vseh izvedb.

Zadnja tri leta razvoj programov usmerjamo v vsebine, namenjene ranljivim skupinam. Vsebinsko se dopolnjujejo in nadgrajujejo. V prihodnje bi jih lahko oblikovali v daljši, modularno zasnovani program. V preteklem letu smo razvili in izpeljali program Spodbujanje motivacije ranljivih skupin za učenje in izobraževanje. Gre za spoznavanje učinkovitih pristopov k povečevanju motivacije za krepitev najrazličnejših spretnosti za aktivnejši vstop na trg dela. Udeleženci so se seznanili tudi s konceptom coachinga, ki bo pripomogel k spodbujanju ranljivih skupin k delovanju in učenju.

V okviru posebne naloge Umestitev slovenskega znakovnega jezika v šolski sistem – Usposabljanje strokovnih delavcev in ravnateljev za delo z gluhimi in naglušnimi odraslimi udeleženci izobraževanja smo razvili in izpeljali program Gluhe in naglušne osebe v izobraževanju odraslih. Pripravili smo ga s posebno mislijo na osebe s posebnimi potrebami, med katere sodijo tudi gluhi in naglušni. Izobraževalci odraslih se z njimi vse pogosteje srečujejo. Gre za skupino, ki ima težave pri sporazumevanju, dostopu do informacij in vključevanju v socialno okolje.

V letu 2022 smo se odzivali tudi na potrebe posameznih organizacij in podjetij ter izpeljali kar 23 izvedb 7 različnih programov usposabljanja in spopolnjevanja v skupnem trajanju 250 pedagoških ur. 373 udeležencev je večini programov prisluhnilo v živo. Ocenili so jih z visoko povprečno oceno, 4,8.

Tudi v prihodnje se bomo odzivali na potrebe organizacij in podjetij. Skupaj z njimi bomo pripravljali vsebine s področja andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja. Z izobraževanjem jim bomo pomagali utirati pot k novim priložnostim v IO. Z različnimi izobraževalnimi vsebinami bomo prispevali h krepitvi IKT znanj in kompetenc zaposlenih, razvijali nove IKT pristope in orodja, podprta z IKT. Dovzetni bomo tudi za hibridne oblike izobraževanja.

V letu 2022 smo zaključili 3 projekte ESS:

• Razvoj kompetenc odraslih 2016–2022,
• Kompetence strokovnih delavcev 2018–2022 in
• Svetovanje zaposlenim 2016–2022.

Analiza je pokazala tudi, da z leti upada delež vključenih strokovnih delavcev iz srednjih šol, šolskih centrov in gimnazij. V letu 2022 je bil ta v primerjavi z letom 2021 najnižji (manj kot 7-odstotni). Zato smo sodelavce na petkovem srečanju povabili k razmisleku, kako doseči to ciljno skupino in jo spodbuditi, da bi se v večji meri udeleževali naših programov. Dobili smo zanimive predloge in rešitve, nekaj jih bomo zagotovo lahko uporabili pri nadaljnjem delu.

Celotno poročilo najdete na spletni strani Andragoško spopolnjevanje.

Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), mag. Zdenka Birman Forjanič (zdenka.birman.forjanic@acs.si), mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si), ACS

Projekt PCVIZ je bil zasnovan v 2021, pričel se je leto pozneje, letos je bil zaključen. Svoj razvoj nadaljuje v naših glavah in vsakdanjem ravnanju, tudi pri delu. Pri nastajanju izdelkov je sodelovalo več kot sto zunanjih sodelavcev, ekspertov in zanesljivih partnerjev. Za to se želim vsakemu posebej tudi javno zahvaliti.

Morda ste bili del projekta tudi vi. npr. kot udeleženec številnih kratkih spletnih usposabljanj, naslovljenih ABC okoljskega učenja, izobraževanja z naslovom Alpska šola ali daljšega rezidenčnega programa Osnove podnebnega izobraževanja odraslih ali obširnega testiranja nove metode učenja – občanske znanosti. O tej lahko več preberete v članku tako v angleščini kot slovenščini. O dogajanju smo poročali tudi v e-Novičkah. Udeležili smo se konference Pedagoškega inštituta in v zborniku na straneh 62–63 objavili prispevek.

V knjižnici ACS so nove publikacije, številne med njimi edine v Sloveniji. Vabimo vas, da našo ustanovo obiščete tudi ob drugih priložnostih, ne le zaradi usposabljanj. Privoščite si izposojo in preberite strokovno gradivo, ki vam bo pomagalo utreti pot okoljskemu izobraževanju in podpreti učenje prihodnosti.

V soavtorstvu z zunanjimi sodelavci so nastala nova gradiva

Objavili smo jih na spletni strani Znamenja trajnosti. Če posodobljene izdaje knjige Znamenja trajnosti niste prevzeli na LPoIO v Portorožu, se nam oglasite po e-pošti ali potrkajte na vrata moje pisarne.

Druga knjiga že z naslovom opozarja na to, da je ravnotežja težko doseči, a jih zlahka porušimo. Imenuje se namreč Krhka ravnotežja in je namenjena doslej nepoznani ciljni skupini. Do nje lahko pridete na prej omenjena načina. V okviru projekta smo pripravili tudi tretjo. Čakamo na možnost njene nadgradnje (tudi z didaktičnimi orodji), saj obravnava vodo. Ta nujni pogoj preživetja je element vseh ekosistemov, nudi možnost transporta, daje energijo. Žal je tudi vir katastrof, kadar je te energije preveč. Luči sveta ne bo ugledala v okviru projekta in še nima naslova.

Študijski krožki – dobra praksa zelenega izobraževanja

Projekt PCVIZ je omogočil nadgradnjo dosedanje prakse zelenega izobraževanja, česar smo še posebej veseli. ACS je moral namreč analizirati prakso in zato posebej precizno premisliti kriterije zanjo ter jih primerjati s številnimi mednarodnimi izvedbami, ki zadnja leta kar bruhajo na plan. Ugotovili smo, da sistemske skrbi za zeleno doslej ni bilo, da je del ŠK lahko poimenovan dobra praksa zelenega izobraževanja, odziv na razpis pa je omogočil izbor sedmih ŠK, ki so svoje delo nadgrajevali do letošnjega septembra.

Čestitamo vsem sedmim institucijam za odziv na podnebne spremembe in usvojeno spretnost objave strokovnega besedila v strokovni reviji. Prihodnje leto boste lahko zato med drugim tudi v Andragoških spoznanjih brali o praksah okoljskega izobraževanja odraslih.

Izvedba obsežnega projekta, ki ga je financiralo MOPE iz Sklada za podnebne spremembe, je bila izjemna priložnost in izziv. Menimo, da smo ga odgovorno oddelali.

Želimo in upamo, da se je tudi zaradi tega projekta spremenila kakšna odločitev in po njej tudi ravnanje. Če ste se odpovedali letalski karti in potrpeli, sprejeli ali celo užili drug, okoljsko manj obremenjujoč prevoz, toliko bolje. V Evropi in tudi Sloveniji je namreč prav promet eden ključnih okoljskih izzivov. Kroženje vode v obliki ujm na naša dvorišča že posega tudi uničujoče. Odgovorne institucije skrbijo za omejevanje izpustov toplogrednih plinov in ozelenjujejo ne le svojo okolico, ampak svoje delovanje nasploh.

Vsi skupaj se učimo, da odziv torej ni le individualen niti le institucionalen, ampak še zahtevnejši – sistemski. Tudi majhni koraki so pomemben prispevek k negi naše okoljsko občutljive kulture, ki se je v pretežno urbanem stilu življenja pravzaprav spet učimo. Jezika in narečij se nam – kot nekateri drugi – ni treba učiti znova, četudi v pozabo tonejo ledinska imena, ker vsaj izobraževalci ne živimo več od pokošenih pobočij in planjav. Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju so zato aktualni tudi po izteku projekta, v katerem smo sodelovali vsi nacionalni javni zavodi. Zapisano je le grob pregled opravljenega, zato vas bomo o posameznih rezultatih, spoznanjih ter učinkih kmalu zaključenega projekta še obveščali.

Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS

Zaključni dogodek projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju

V slikovitem okolju Termalnega parka Snovik je 6. oktobra raznovrstno občinstvo navdušil dogodek z naslovom Kako nas vidijo oblaki?, ki je spodbudil k razmišljanju o podnebni krizi. ACS je tako obeležil zaključek projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, ki ga je financiralo MOPEs sredstvi Podnebnega sklada.

Želeli smo osvetliti ključne izzive, povezane s podnebjem, s katerimi se soočamo danes, ter vlogo IO pri tem. Pomenljivi naslov je spodbudil razmislek o skupnem, saj oblaki ne poznajo omejitev človeka in njegovih misli. Simbolika oblakov nas je na dogodku opomnila, da mora tudi skrb za podnebje segati čez meje mojega in našega.

Predstavitev rezultatov projekta

Uvodoma je dr. Janez Berdavs z MOPE spregovoril o pomenu vključevanja izobraževanja v reševanje okoljskih izzivov. Temu sporočilu se je v svojem govoru pridružila tudi dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, ki je poudarila sodelovalno naravo okoljskih prizadevanj.

Z veseljem smo prisluhnili tudi gostu Matevžu Lenarčiču, pilotu in okoljevarstveniku, ki med poleti z ultralahkim letalom po vsem svetu meri onesnaženost zraka. Do sedaj je preletel 113 držav ter zbral več kot 100.000 vzorcev. Predstavil je zbrane podatke in nas spodbudil k ukrepom za večjo energetsko učinkovitost ter zmanjševanje izpustov.

Dr. Nevenka Bogataj, dr. Johanna Amalia Robinson in avtorica članka smo predstavile rezultate svojega intenzivnega dela v projektu. Na ACS smo smo skupaj s sodelavci razvijale nove izobraževalne pristope, programe in gradiva.

Dve pomembnejši gradivi sta posebej predstavila njuna sourednika Tadej Košmerl in Marica Uršič Zupan. Prvo je posodobljena izdaja knjige Znamenja trajnosti, drugo, popolnoma novo gradivo pa nosi naslov Krhka ravnotežja in osvetljuje skupnostni odziv na podnebne spremembe.

Aktivne delavnice

Popoldne so imeli udeleženci priložnost na lastni koži preizkusiti dva zanimiva izobraževalna pristopa. Izbirali so med dvema zanimivima delavnicama.

Delavnico učenja na prostem je vodila Irena Brajkovič iz Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Spoznali smo različne igrive, zabavne, poučne aktivnosti opazovanja, doživljanja in raziskovanja okolja. To je bila priložnost, da so udeleženci spoznali oblike vodenja skupine na prostem ter med preizkušenimi aktivnosti našli tisto, ki jo bodo prenesli v prakso s svojimi ciljnimi skupinami.

Delavnico učenja skozi igro je vodila Sabina Belc iz Socialne akademije. Podnebno pismenost smo krepili v simulacijski igri ravnanja s skupnim virom vode. Originalno različico igre so izvedli z indijskimi kmeti in poudarja pomen upravljanja s podzemnimi vodami ter vpliv posameznikov nanje. Pogostejši ekstremni vremenski dogodki, kot so suše in močni nalivi, še otežijo ustrezno skrb za vodo. Igrivost in humor, ki spremljata tovrstne igre, sta pomembna dejavnika, ki lahko ob obravnavi podnebne krize preprečita zdrs v okoljsko melanholijo.

Praznovanje odličnosti

Pomemben trenutek je bila podelitev priznanj dolgoletnim mentorjem študijskih krožkov in institucijam, ki so trajno prispevali k IO v skupnostih. S podelitvijo nagrad je bila priznana bistvena vloga teh posameznikov in organizacij pri spodbujanju izobraževanja. Ne gre le za njihove merljive rezultate, izdelke in učinke, ampak tudi celostnost in dolgoročnost. Prav zato so bile nagrade podeljene v okviru dogodka. Tako smo namreč izpostavili pomen trajnosti tudi v kontekstu IO.

Dogodek Kako nas vidijo oblaki? je bil praznik navdiha. Združil je izobraževalce odraslih, ki jim ni vseeno za okolje. Udeleženci so cenili raznolikost pristopov, od strokovnih predstavitev do aktivnih delavnic, zaradi česar je bila izkušnja pestra.

Ob zaključku dogodka je bilo sporočilo jasno: če se želimo soočiti z izzivi spreminjajočega se podnebja, moramo biti enotni. Nenehno moramo učiti sebe in svoje skupnosti.

Za več podrobnosti o dogodku in dragocenih spoznanjih, ki smo jih delili, spremljajte vire ACS. Na spletni strani nenehno objavljamo svoja prizadevanja in ozaveščamo o trajnostnih spremembah v IO.

Ema Meden (ema.meden@acs.si), ACS

Na ACS se zavedamo, da je bralna pismenost ne samo ena temeljnih spretnosti, temveč da nam kot dobro razvita spretnost pomaga, da znamo v življenju sprejemati boljše odločitve. To so izpostavili tudi udeleženci ene izmed okroglih miz na LPoIO, ki je bil 17. in 18. oktobra v Portorožu.

Zavedamo se, da sami s svojim zgledom lahko najodločneje spodbudimo druge k branju. In to ne h kakršnemukoli, temveč predvsem poglobljenemu branju daljših besedil, ki je osnova za kritično in analitično mišljenje. Kot izpostavlja Ljubljanski manifest o poglobljenem branju, je to edini način, da lahko razumemo kompleksne probleme in rešujemo kompleksne težave, v katerih se utaplja sodobni svet.

Ravno zato smo se odločili, da k skupnemu branju najprej spodbudimo zaposlene na ACS in se na ta način aktivno vključimo v NMSB 2023.

V okviru naloge Dvig bralne kulture je najprej na podlagi javnega natečaja za izbor inovativnih arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za umestitev branja v javni prostor, ki ga je ACS izvedel leta 2022, nastala potujoča razstava Portreti branja. Sledil je kratki film Podobe branja. Da bi vsak pri sebi ozavestili, kako in zakaj beremo, smo pripravili tudi zabavni kviz, v katerem lahko izveste, kakšen tip bralca se skriva v vas. Vse to je dostopno na spletni strani pismen.si.

Sledila je pobuda, da v poslovnih prostorih poseben prostor namenimo skupnemu druženju ob knjigah in branju. Tako je v našem preddverju našla mesto nekdaj odslužena omara, ki je danes bogato založena s knjigami. Knjige smo prinesli zaposleni, da bi omogočili branje zanimivega gradiva svojim sodelavcem. Ko posameznik knjigo prebere, jo vrne in da na voljo drugim.

Med našimi sodelavkami je precej navdušenih bralk, ki se rade pogovarjajo o knjigah in branju. Zato smo sklenili, da je čas, da ustanovimo svoj bralni klub, v katerega so bili povabljeni prav vsi zaposleni. Ustanovno srečanje bralnega kluba je bilo na sicer nesrečni petek, 13. oktobra. Kljub datumu je bil za nas to zelo srečen in vznemirljiv dan.

Najprej smo si ogledale potujočo razstavo in film Podobe branja. Kot knjižna blogerka in vodja bralne skupine v Mestni knjižnici Kranj sem prevzela moderiranje. Pogovarjale smo se o knjigi Na klancu. Avtorica Tina Vrščaj je obiskala skupino in odgovarjala na vprašanja udeleženk.

Izkazala se je za iskrivo pripovedovalko in pronicljivo opazovalko sveta, ki zna pogledati človeku pod kožo. Navdušila nas je s svojim ustvarjalnim procesom in nam pokazala, kako tudi v teh hektičnih časih ohranjati pokončno držo, odprto srce, slediti svojim sanjam in vrednotam. Mislim, da lahko v imenu vseh rečem, da bi jo lahko poslušali še ure in ure.

Sodelujoče na bralnem srečanju so tako v pogovoru z mentorico kot avtorico ugotovile, da branje v bralni skupini ni samo možnost, da beremo več in si z drugimi izmenjujemo misli o prebranem.

Iz lastne izkušnje kot vodja bralne skupine pa lahko povem tudi, da člani bralne skupine sčasoma spoznajo, da je to okolje varno, zaupno in vključujoče. Zato si upajo svoje mnenje bolj odkrito in iskreno deliti z drugimi. Lažje sprejmejo drugačne poglede, kar jih lahko še dodatno poveže in olajša medsebojno sodelovanje. Skozi bralno skupino vsak član zraste kot bralec, a še večji potencial doseže v sodelovanju.

Zakaj ne bi česa podobnega preizkusili tudi v vaši delovni sredini ali celo z udeleženci izobraževanj odraslih?

Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), Literarna lekarna

19. Dnevi svetovanja za znanje so uspešno za nami. Vseh 35 središč ISIO in SSU je izpeljalo več kot 200 dogodkov na različnih javnih mestih, kjer so bile informacije o možnostih izobraževanja dostopne mnogim odraslim. Z dogodki smo želeli povečati prepoznavnost središč ISIO in SSU v lokalnem okolju. Odraslim smo želeli omogočiti ter nuditi informacije in svetovanje o različnih možnostih učenja, izobraževanja, načrtovanju in razvoju kariere, vrednotenju predhodno pridobljenega znanja, samostojnem učenju.

Dan za digitalno znanje

En dan je bil namenjen informiranju odraslih o pomenu razvijanja digitalnih spretnosti ter možnostih, ki so jim za to na voljo v lokalnem okolju. Tega dne so potekali dogodki v povezavi z razvijanjem digitalnih spretnosti, npr. ocenjevanje razvitosti digitalnih kompetenc, samostojno učenje s pomočjo videogradiv, krajše delavnice in podobno.

Širimo glas o središčih ISIO in SSU

Dneve je zaznamovala intenzivna promocijska aktivnost vseh organizacij, ki sodelujejo v središčih ISIO in SSU. Še posebej se je to odražalo na družbenih omrežjih (#svetujemoZAznanje). Poslanico za uspešno izvedbo je pripravila ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. Dnevi so bili predstavljeni na nacionalni televiziji v oddaji Dobro jutro, v kateri sta bili gostji naša sodelavka mag. Tanja Vilič Klenovšek in svetovalka Dragica Glažar iz Cene Štupar – CILJ. Največ objav je bilo tako kot vsako leto v lokalnih in regijskih medijih.

Za uspešen doprinos k širjenju informacij o svetovalni dejavnosti v njihovem lokalnem okolju in drugje ter na družbenih omrežjih se središčem ISIO in SSU na tem mestu prav lepo zahvaljujemo. Prepričani smo, da so marsikateremu obiskovalcu z uporabnimi informacijami in koristnimi nasveti o izobraževanju pomagala osvetliti pot do cilja. Skupaj ustvarjamo dobre zgodbe o boljšem življenju.

Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

Letošnji F3ŽO je potekal v živahnem vzdušju: več kot 120 kulturnih točk, 40 izobraževalnih dogodkov, 7 strokovnih razprav, bogate sejemske razstave. Privabil je 15.100 obiskovalcev v treh dneh.

Prvega dne smo se udeležili slavnostne otvoritve v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Podeljena so bila priznanja za soustvarjanje festivala in skrb za starejše. Osrednja govornica je bila predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar.

Že enajstič zapovrstjo je bil  ACS s partnerji del te uspešne zgodbe. Predstavili smo svoje dejavnosti in izdelke, povezane z aktivnim staranjem in medgeneracijskim sodelovanjem. S pogovori in predstavljenimi primeri dobrih praks smo skupaj z UTŽO iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah in Muzeja baroka obiskovalce vseh generacij spodbujali k učenju, ki traja vse življenje.

Marija Metlika, Ljuba Fišer iz U3ŽO na LU Ormož, Silvo Šinkovec, Darja Smrkolj, Manca Košir in CUDV Draga z Metko Novak so dobitniki Priznanj za promocijo učenja in znanja odraslih, ki se sami nenehno učijo. S predstavitvijo svojih tihih knjig se nam je pridružila Edita Mlakar iz Rogaške Slatine, dobitnica priznanja zglednim učečim se Savinjske regije 2022.

Vsi so navdih drugim in hkrati zgled, da učenje spreminja življenje. V vlogi učečih se so s svojimi zgodbami o navdušenju nad uporabo novega znanja, pisanju knjig, vključevanju v različna usposabljanja, ohranjanjem naravne in kulturne dediščine v mimoidočih budili željo po učenju in delovanju. Zaradi svojega delovanja so prepoznani v širši družbi in kot taki privabijo veliko obiskovalcev.

Obiskovalci so večinoma povpraševali po brezplačnih možnostih neformalnega učenja, tako da je bilo živahno tudi v našem svetovalnem kotičku. Z nekaterimi smo razvili zanimive pogovore. Najbolj so jih zanimale vsebine, kot so učenje tujih jezikov za hobi, računalništvo za vsakdan, zdravje. Koristne nasvete so prejeli od svetovalcev iz petih središč ISIO in SSU iz Novega mesta, Ljubljane, Kranja in Jesenic. Na nadaljnje svetovanje smo jih usmerili na LU, UTŽO in knjižnice ter jim predstavili povezave do portala Kam po znanje, izobraževalne ponudbe ACS in drugih projektov ACS ter ePlatforme za izobraževanje odraslih v Evropi – EPALE. Obiskovalci so bili veseli balonov, papirnih kock in razglednic TVU.

F3ŽO je poleg sejemskega dela ponudil tudi pester strokovni in izobraževalni program. Naša sodelavka mag. Zvonka Pangerc Pahernik je sodelovala na okrogli mizi Kdaj vemo dovolj, da se lahko nehamo učiti?, udeležili  smo se tudi uradnega zaključka Festivala.

S partnerji smo utrinke s festivalskega dogajanja delili na Facebooku ACS in TVU; #f3žo.

Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

V letošnjo jesen smo vstopili s tremi zanimivimi dogodki. V projektu EPUO smo osvetlili državljanske, medijske ter osebne (čustvene) in medosebne spretnosti za življenje.

S tovrstnimi dogodki na ACS obeležujemo ELS. Nagovarjati želimo čim širši krog ljudi, zato srečanja s strokovnjaki organiziramo na daljavo. Z veseljem opažamo, da na ta način nagovarjamo tudi posameznike iz organizacij, ki niso v prvi vrsti dejavne v IO.

Izvirna modrost je v glavah in srcih ljudi

V središče vseh treh dogodkov smo postavili človeka in spretnosti, ki jih potrebuje za soočanje z vsakdanjimi izzivi. Umetno inteligenco razumemo kot svojega pomočnika. Zato je mag. Zvonka Pangerc Pahernik, ki skrbi za organizacijo in izvedbo ter dogodke tudi povezuje, ob vsaki priložnosti povprašala klepetalnega robota o obravnavani temi. Na spletni strani vsakega dogodka najdete zanimiv izpis njunega pogovora.

Forum o državljanskih spretnosti so zgradili strokovnjaki. Nekateri so vključeni v odločanje, drugi pa vzpostavljajo neposreden stik s skupnostjo – analogno ali digitalno. Povedali so nam zgodbe o tem, kaj vse pomeni biti aktiven državljan, in ponudili načine za dejavno sodelovanje. Ko smo dejavni, spreminjamo svet; ko smo povezani, krepimo sami sebe.

Mediji imajo prepričevalno moč

Večinoma smo na obeh straneh medijev. Na eni strani sledimo tistim, ki jim zaupamo, na drugi pa medijske vsebine kreiramo sami.

Ločevati želimo zrnje od plev, pa pogosto sami ne vemo, kaj je kaj. Dejstvo je, da so informacije, prikazane na privlačen način, za uporabnika (bralca) vabljive. Tega se na pomembnih portalih z informativno vsebino zavedajo in skušajo najti vsakodnevni stik s ciljno javnostjo. Naši sogovorniki medijsko krajino podrobno poznajo in se zavedajo svoje odgovornosti.

Forumu je sledila delavnica o medijski pismenost z naslovom Manipulacija, dezinformacije in stereotipi. Predstavniki EPALE Slovenija so jo v okviru projekta EPALE – medijska pismenost organizirali za predstavnike regije in izobraževalce odraslih.

Kondicija in odpornost posameznika vplivata na čvrstost in agilnost skupnosti

To je bila ena od premis foruma, na katerem smo osvetlili osebne oziroma čustvene in medosebne spretnosti za življenje. Sogovorniki so bili tokrat posamezniki, ki širijo dragocena spoznanja in si jih v manjših ter večjih skupnostih izmenjujejo – v skupno dobro.

Vsak forum je spremljalo okrog 100 ljudi, ki so v odzivih in anketah podali svoje navdušenje. To nas navdaja z upanjem, da smo kot posamezniki pripravljeni sprejeti odgovornost za svoje življenje. Za to namreč gre – ko krepimo svoje spretnosti, postajamo vse bolj modri.

Okrepljenimi ne samo z novimi spoznanji, ampak tudi potrditvijo, da delamo dobro, že snujemo 14. Forum EPUO. Modrost naših sogovornikov bo tokrat osredotočena bolj na glavo kot srce, saj se bomo ukvarjali s finančno pismenostjo.

Spremljajte spletno stran EPUO, kjer so objavljeni posnetki vseh dozdajšnjih dogodkov. Tam boste proti koncu oktobra našli tudi informacije in vabilo na prihodnje srečanje, ki bo 16. novembra. Utrinke smo sproti objavljali tudi na naših spletnih družbenih omrežjih. Sledite nam na FB, IG, LN in pravočasno boste izvedeli, kaj pripravljamo.

Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

LPoIO je nacionalni dogodek, ki zaokroža aktualne dejavnosti in dosežke v politiki, razvojno-raziskovalnem delu in praksi IO. Obenem opozarja na skupne izzive. Ti zadevajo naše ožje strokovno področje, obenem pa se proaktivno povezujejo s širšimi družbeno-ekonomskimi trendi na državni, evropski in globalni ravni.

LPoIO 2023 po naročilu MVI koordinira ACS – letos že štirinajstič! Izpeljali ga bomo 17. in 18. oktobra 2023 v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu. Program s prijavnico, po dogodku pa posnetke in druga gradiva najdete na spletni strani LPoIO 2023.

Spretnosti, spretnosti, spretnosti …

S celotnim dogodkom, še posebno pa s posameznimi prispevki, bomo obeležili ELS, ki teče od maja in smo ga v Sloveniji odprli na junijskem Andragoškem kolokviju.Zastopamo celosten pogled na spretnosti, ki ne zadevajo le usposobljenosti za trg dela, temveč za življenje nasploh. Na dogodku bomo spoznali javnoveljavne programe, ki so v pripravi na področjih bralne in finančne ter podnebne in zdravstvene pismenosti. Da bo mera polna, bo drugega dne predstavljen tudi neformalni program medijske pismenosti, ki je rezultat delovanja v regijskem projektu EPALE.V delovnih skupinah bo živahno. V središču razprave prvih dveh bodo spretnosti, tretja skupina pa bo naslovila svetovalno dejavnost v IO. Udeleženci bodo prisluhnili predstavitvam ter razpravljali o stanju, razvojnih izzivih in priložnostih za povezovanje treh mrež: ljudskih univerz, srednjih ter višjih strokovnih šol.Govorili bomo tudi o specifičnih strokovnih izzivih.

V besedi in sliki bo predstavljen strokovni razvoj izobraževalcev odraslih. Nastopajo v različnih vlogah, pri tem pa morajo stalno nadgrajevati svoja znanja in spretnosti, zato da lahko uspešno poskrbijo za udeležence.

Ob tem pa ni več mogoče prezreti umetne inteligence, temveč jo je treba modro integrirati v svoje delo in življenje nasploh. Gre za pojav, ki od nas zahteva proaktivno naravnanost. Prav pa je, da pri tem ohranimo človečnost v najžlahtnejšem pomenu besede.

Tudi tokrat nas bosta skozi dogajanje pospremila glasba in ples.

Pripravljavci posveta verjamemo, da se bomo domov vrnili okrepljeni, vedri, opremljeni s spoznanji in novimi zamislimi. Močno povezani na poti samouresničevanja nas samih in ljudi, s katerimi in za katere delujemo, bomo zagotovo lažje kljubovali neprijetnim okoliščinam ter uspevali tako v zasebnem kot strokovnem življenju.

Beseda bo v teh dveh dneh tekla tudi o preobrazbeni moči učenja, sodelovanju, znanju, zaupanju in – globini posluha. Zagotovo se nas bo dotaknila in – premaknila Življenje v nas!

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Leta 2022/2023 smo se na ACS lotili posebne naloge Analiza podatkov o vključenosti gluhih in naglušnih odraslih v programe osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Ta je sestavni del širšega projekta Umestitev slovenskega znakovnega jezika v šolski sistem, ki ga vodi MVI.

Prvotni namen naloge je bil analizirati udeležbo gluhih in naglušnih odraslih v programih formalnega (osnovnošolskega in srednješolskega) izobraževanja. Pozneje smo zasnovo nekoliko vsebinsko razširili in analizirali udeležbo gluhih in naglušnih odraslih tudi v izbranih programih neformalnega izobraževanja in usposabljanja. Naloga je poseben izziv za stroko, saj je število gluhih in naglušnih na svetu visoko in se zaradi načina življenja povečuje. Po podatkih WHO (2021) ima težave s sluhom 466 milijonov ljudi oziroma 5 % svetovnega prebivalstva. Od teh je 34 milijonov otrok, več kot 400 milijonov pa odraslih. Populacija gluhih in naglušnih v vseh državah EU ima nižjo raven formalne izobrazbe kot populacija slišečih.

Pri analizi podatkov o vključenosti gluhih in naglušnih odraslih v izobraževalne programe sta bila uporabljena tako kvantitativni kot kvalitativni metodološki pristop. Najprej smo pripravili dva vprašalnika za pridobivanje podatkov o učečih se gluhih in naglušnih odraslih v osnovnih in srednjih šolah. Vprašanja so se osredotočila predvsem na raven udeležbe v programih formalnega izobraževanja in so bila posredovana zaposlenim v izobraževalnih ustanovah. Kvalitativna metodologija je vključevala individualne intervjuje in fokusno skupino. V tem okviru smo želeli pridobiti vidik različnih deležnikov izobraževanja gluhih in naglušnih odraslih.

Analiza je pokazala, da se ne udeležujejo programov osnovnošolskega izobraževanja ne v ustanovah, namenjenih gluhim in naglušnim prebivalcem, niti programa OŠO. Ta je namenjen odrasli populaciji in ga izvajajo predvsem LU. V programih srednješolskega izobraževanja smo prepoznali nekaj gluhih in naglušnih odraslih. Več jih je bilo v programih, ki so potekali v srednješolskih ustanovah z oddelkom za odrasle in manj na LU. Vendar je tudi v srednješolskih ustanovah udeležba gluhih in naglušnih odraslih nizka in ne zadosti potrebam te skupine po pridobivanju višje izobrazbene stopnje.

V nalogi smo podrobno preučili razloge za nizko izobraževalno udeležbo. Pri tem smo analizirali stališča različnih deležnikov, ki so vključeni v ta kontekst. Deležniki, vključeni v analizo, so podali svojo refleksijo.

Analiza je opozorila tudi na pomanjkanje podatkov o gluhih in naglušnih odraslih. Njihovo pridobivanje je nujna podlaga za načrtovanje in izvedbo različnih ukrepov, politik in programov za to populacijo.

Poročilo Analiza podatkov o vključenosti gluhih in naglušnih odraslih v programih osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ni zgolj prikaz in problematiziranje stanja udeležbe gluhih in naglušnih odraslih. Ponuja tudi določene predloge za premislek in ukrepanje, ki so podani v zadnjem delu. Poročilo bo kmalu objavljeno v Digitalni bralnici.

Mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS

Tradicionalno posvetovanje Statistični dan vsako leto pritegne pozornost in zanimanje širše javnosti. Naslov letošnjega že 32. strokovnega dogodka je bil Modri podatki za zeleni energetski prehod.

Aktualna tema je tudi letos privabila številne udeležence iz Slovenije in tujine. Dogodka sva se udeležili tudi sodelavki ACS.

Podnebne spremembe in nestabilnost energetskih trgov vplivajo na naše ravnanje z energijo in na zeleni energetski prehod, so zapisali. Kako pa lahko kot posamezniki k temu pripomoremo, kako bo zeleni prehod vplival na naše življenje in aktivnosti, kako lahko s povečano uporabo obnovljivih virov, učinkovito rabo energije in prehodom na trajnostne oblike mobilnosti prispevamo k uspešnosti prehoda? Na ta in podobna vprašanja so skušali odgovoriti domači in tuji strokovnjaki. Predstavili so tudi energetsko statistiko in podatkovne vire. Povedali so, kako in čemu podatke o energetiki za statistiko pridobijo.

Veliko zanimivega smo lahko slišali tudi na okrogli mizi. Sodelujoči v razpravi z naslovom Izzivi zelenega prehoda za gospodinjstva so poudarili, da so izzivi na tem področju zelo veliki in ambiciozni. Gospodinjstva nanje še niso pripravljena. Sporočila, namenjena njim, niso usklajena z dejanskim stanjem. Ključno je opolnomočenje tako mladih kot starejših o energetski učinkovitosti. Sporočila za zeleni prehod bodo morala biti jasna in razumljiva vsem, saj je energetska pismenost državljanov na nizki ravni. Okrepiti bo treba informiranje, ozaveščanje in svetovanje na področju energetske in okoljske pismenosti. Poudarili so še, da bomo v prihodnosti morali postati aktivni odjemalci energije, kar pomeni, da bomo morali prilagajati odjem energije ponudbi.

Srečanje se je zaključilo s svečano podelitvijo priznanj Statističnega društva Slovenije.

Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

Izkoristite priložnost za nasvet o izobraževanju in pridite na 19. Dneve svetovanja za znanje, ki bodo letos po vsej Sloveniji med 20. in 22. septembrom. Organizirajo jih središča ISIO in SSU ter ACS.

V času Dnevov bo vseh 35 središč ISIO in SSU skupaj s partnerskimi organizacijami izpeljalo več kot 200 brezplačnih dogodkov na različnih javnih mestih, kjer so informacije dostopne čim več odraslim (npr. stojnice znanja na mestnih trgih, v nakupovalnih centrih, na dnevih odprtih vrat). Organizirali bodo tudi veliko brezplačnih delavnic in predavanj.

Dan za digitalno znanje

En dan bo namenjen informiranju odraslih o pomenu razvijanja digitalnih spretnosti ter možnostih, ki so jim za to na voljo v lokalnem okolju. Poimenovali smo ga Dan za digitalno znanje. V središču pozornosti bodo aktivnosti, povezane z razvijanjem digitalnih spretnosti: ocenjevanje razvitosti digitalnih kompetenc, samostojno učenjem s pomočjo videogradiv, krajše delavnice ipd.

V iskalniku dogodkov 2023 izberite dogodek v vam najbližjem kraju in naredite korak naprej. Središča ISIO in SSU ter njihove partnerske organizacije dogodke oglašujejo tudi na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih pod ključnikom #svetujemoZAznanje. 

V okviru Dnevov smo pripravili časopis Info – Svetujemo za znanje 2023/24.

Leto 2023 je posebej slovesno za središče ISIO Nova Gorica, ki praznuje 20-letnico svojega delovanja.

Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

Na razstavi s tem naslovom predstavljamo idejne zasnove arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za promocijo in spodbujanje branja v javnem prostoru. Zamisli so prispevali študenti in absolventi Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Sodelovali so na odprtem natečaju ACS, s katerim smo želeli spodbuditi razmislek o elementih v javnem prostoru, ki naj zapeljujejo v branje – posamično, skupno, tiho ali glasno, predvsem pa vse ljudi. Mehka blazina, udoben naslonjač, ležalnik v senci ali udobna klop v parku, zraven pa knjiga, revija, slušalke ali tablica, napis na zidu … Kaj nas zapelje v branje? Kdaj uživamo v branju? Mladi arhitekti so predstavili pet različnih rešitev, ki govorijo o tem, da imamo ljudje različne bralne navade in z branjem povezane potrebe.

O tem smo se pogovarjali s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z branjem, pa tudi z mladimi razstavljavci, njihovimi profesorji arhitekti, režiserjem radijskih iger in zvočnic, mentorico branja in bralno vplivnico. Pogovore smo združili v video, ki spremlja razstavo in si ga lahko ogledate na spletni strani Pismen.si.

Predvsem v šolskem okolju pogosto premišljujemo o t. i. dobrih in šibkih bralcih. Govorimo tudi o zahtevnih, izbirčnih, resnih, občasnih bralcih. Redkeje pa razpravljamo o njihovem zadovoljstvu: o tistih, ki uživajo, in bralcih, ki se branju izogibajo. O tistih, ki se zavedajo, da so dobri bralci, in drugih, ki o sebi pravijo, da to niso ali da jih branje ne veseli. Z razstavo želimo spodbuditi ljudi k premisleku o lastnem branju in ozavestiti predvsem tiste vidike, ki jih občutijo kot ugodje, mir, veselje. S tem namenom smo pripravili razvedrilni kviz, ki odgovarja na vprašanje, kateri tip bralca prevladuje v posameznikovem bralnem vedenju. Pet živali iz domačega gozda s svojim značilnim vedenjem simbolizira pet tipov bralcev. Vedeti pa moramo, da se tudi sova od sove, hrček od hrčka, tudi srake, medvedi in veverice med seboj pomembno razlikujejo, hkrati pa so si ne glede na vrsto v marsičem podobni. Tako je tudi z bralci.

»Skozi gozd simbolov človek gre vse dni,« pravi Baudelaire v eni od svojih pesmi. Koliko povedi preberemo vsak dan, ne da bi se tega sploh zavedali? Koliko je takih, ki nas presunejo, o katerih premišljujemo, se o njih pogovarjamo? Ali ob tem pomislimo, da je branje pravzaprav dejavnosti, ki nas bogati in povezuje v skupnost?

Razstava bo potovala po Sloveniji to in naslednje leto. Med 29. septembrom in 10. oktobrom bo na ogled na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, 17. in 18. oktobra pa na LPoIO v Portorožu.

Jo želite gostiti v svoji skupnosti? Oglasite se in poskrbeli bomo, da bo priromala tudi k vam. Zelo bomo veseli vašega odziva. Informacije: Natalija.zalec@acs.si ali Ester.mozina@acs.si.

Natalija Žalec, MAEd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS

Pridobivanje novega znanja, spretnosti in veščin v času hitrega tehnološkega razvoja postajo nepogrešljivo.

Pa veste, kje pridobiti nova znanja in spretnosti?

Na ACS smo tudi letos pripravili obsežen pregled različnih možnosti za učenje in izobraževanje, ki so na voljo odraslim po Sloveniji. Izobraževalno ponudbo različnih izvajalcev smo objavili na spletnem portalu Kam po znanje. Programe, ki vas zanimajo, lahko poiščete po različnih kriterijih (kraju, regiji, vsebinah, ciljnih skupinah, terminih izvedbe ipd.). Na voljo je več kot 3.800 programov različnih ustanov po Sloveniji. Poiščite pravega zase in pridobite izobrazbo, okrepite svoja znanja, spretnosti in veščine za opravljanje poklica ali ustvarjalno preživite svoj prosti čas.

Portal Kam po znanje uporablja vse več ljudi

Portal Kam po znanje pri iskanju informacij o ponudbi izobraževanja in učenja uporablja vse več ljudi. Po njem vse pogosteje posegajo tudi delodajalci in kadrovski delavci, ki iščejo programe usposabljanj in izpopolnjevanj za svoje zaposlene. Objavljene informacije so koristne v informativno-svetovalni in raziskovalni dejavnosti v IO. Bogato in raznovrstno ponudbo programov usposabljanja in izpopolnjevanja pa najdejo tudi izobraževalci odraslih za svoj strokovni in osebni razvoj.

Prihranite čas, porabljen za iskanje izobraževanj po različnih brskalnikih na spletu, in se seznanite z aktualno in pregledno ponudbo izobraževanj na enem mestu. Priložnosti za učenje in s tem osebnostno rast je tudi letos veliko. Obiščite spletni portal Kam po znanje in se prepričajte.

Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

Med 8. septembrom (mednarodnim dnem pismenosti) in 8. oktobrom v NMSB ponovno beremo skupaj.

Pobudniki NMSB skupaj s partnerji in podporniki pripravljamo številne dogodke in dejavnosti, ki prispevajo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni pa tudi v zamejstvu in po svetu. Več informacij najdete v dogodkovniku na spletni strani.

NMSB 2023 posebno pozornost namenja:

1. Promociji nacionalnih projektov za spodbujanje branja in bralne pismenosti v domačem in mednarodnem prostoru: v luči Slovenije kot častne gostje na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu in prihodnje leto na knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni bo temu namenjena vrsta aktivnosti, tudi plakatna komunikacijska nacionalna akcija Beremo skupaj.
2. Branju strokovne in stvarne literature z nacionalnim strokovnim posvetom Branje za znanje.
3. Medgeneracijskemu branju: projektu Medgeneracijsko branje se kot novost pridružuje vseslovenska akcija Pokloni čas, polepšaj dan.

V tem času bo tudi nekaj večjih nacionalnih projektov.

Na mednarodni dan pismenosti, 8. septembra, smo s posvetom Bralnega društva Slovenije Branje za znanje tradicionalno začeli NMSB 2023. Posvet je odpiral teme, povezane z branjem stvarne literature za vse starostne skupine.

17. septembra, na dan zlatih knjig, bodo Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS ter društva in zveze prijateljev mladine obeležili začetek bralne sezone v vrtcih, šolah, knjižnicah z bralnim maratonom. V Tednu otroka® bodo potekale tradicionalne razdelitve darilnih slikanic, ki so dragoceno povabilo k družinskemu branju, prvošolcem v Sloveniji, zamejstvu in slovenskem zdomskem/izseljenskem prostoru. Do 30. septembra se lahko pridružite projektu Medgeneracijsko branje, ki bo v letošnjem šolskem letu potekal že desetič.

JAK s partnerji tudi v šolskem letu 2023/2024 pripravlja nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture RSK. Začel se bo 8. oktobra. Eden od ciljev projekta je motivirati mlade za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic. Podarjeni knjigi slovenskih avtorjev bodo sedmošolci oz. dijaki prvih letnikov srednjih šol prejeli v splošnih knjižnicah.

Splošne knjižnice po vsej Sloveniji vse leto pripravljajo številne dogodke, ki sledijo letošnjim poudarkom NMSB. Center za spodbujanje bralne pismenosti v Mariborski knjižnici bo med 2. in 5. oktobrom izvedel e-strokovno srečanje ABC Bralne pismenosti V, na katerem bomo spoznali različne vidike družinske pismenosti in medgeneracijskega sodelovanja.

V letu 2023 poteka tudi nacionalni medresorski program #športajmoinberimo, ki s pogovori z znanimi športniki spodbuja branje med mladimi športniki in športnicami. Program vodi Mariborska knjižnica v sodelovanju z desetimi slovenskimi splošnimi knjižnicami, sofinancirata ga Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez in JAK.

Vse do 30. septembra je odprt javni natečaj za pridobitev naziva Branju prijazna občina, ki ga pripravljajo Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS. Do sedaj jih je naziv pridobilo že 57. Namen natečaja je promocija dobrih praks, ki jih za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture izvajajo oziroma spodbujajo občine.

NMSB 2023 se vključuje v ELS. Že tradicionalno je del akcije Beremo skupaj – za znanje in zabavo!, ki jo v okviru TVU pripravi ACS in z njo spodbudi različne dejavnosti medgeneracijskega branja.

Med 4. in 8. septembrom je bila na Filozofski fakulteti v Ljubljani na ogled potujoča razstava Portreti branja. Predstavlja arhitekturne in oblikovalske rešitve, ki so prispele na javni natečaj ACS za spodbujanje branja v javnem prostoru. Med 29. septembrom in 10. oktobrom bo gostovala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, v času LPoIO pa bo z nami v Portorožu.

NMSB 2023 se kot partner pridružuje NIJZ z vseslovensko akcijo Pokloni čas, polepšaj dan. Z različnimi oblikami medgeneracijskega branja bodo povezali vse generacije. Akcija poteka od 29. aprila, evropskega dneva medgeneracijske solidarnosti, vse do 1. oktobra, mednarodnega dneva starejših.

Novost letošnjega NMSB pa bo tudi predvajanje izbranih radijskih iger. Radio Slovenija jih bo v svojih rednih septembrskih programih na Prvem in Arsu pripravil za vse generacije in nas še posebej povabil k skupnemu poslušanju.

Z vsemi dejavnostmi NMSB 2023 uresničujemo strateške cilje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti 2019–2030, ki jo je Vlada RS sprejela decembra 2019.

Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

V sredo 12. julija, smo na delavnici Z igro do zelenih kompetenc preizkusili štiri izobraževalne igre, s katerimi lahko krepimo zelene kompetence, odpiramo pogovore o kompleksnih temah ter sprožamo razmisleke o doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

Lovili smo ribe iz skupnega ribnika

V prvi igri smo se preizkusili v ribolovu iz skupnega ribnika. Igra je pokazala, kako pomembno je sodelovati in spoštovati naravo. Če nismo skrbeli za ribe, so hitro izginile iz ribnika.

Skušali smo vzdrževati zadostno količino podtalnice

V drugi igri smo morali skrbeti za zadostno količino podtalnice v rečni dolini. To smo počeli z izbiranjem bolj ali manj potratnih oblik reje živali. Igra je pokazala, kako lahko človek s svojimi dejavnostmi vpliva na okolje.

Izmenjevali smo usluge z drugimi prebivalci rečne doline

V tretji igri smo se preizkusili v izmenjavi uslug z drugimi prebivalci rečne doline. Vsaka skupina igralcev je imela določene sposobnosti in vire, ki jih je lahko ponudila drugim. Takšna igra lahko pokaže pomen sodelovanja in povezovanja za trajnostni razvoj.

Zasedali smo na (simulirani) konferenci OZN o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb

V četrti igri smo se preizkusili v vodenju (simulirane) konference OZN o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb. Igra je pokazala, kako zahtevno je doseči dogovor med različnimi državami o skupnih ukrepih za reševanje podnebne krize.

Igre so izjemno uporabne, kadar se želimo v izobraževanju lotiti zahtevnih in kompleksnih tem. Mednje sodi tudi podnebna kriza. Igrive aktivnosti so spodbudile iskrive debate, razmišljali pa smo tudi o tem, kako igre prilagoditi ciljnim skupinam, s katerimi se srečujemo pri svojem delu.

Delavnica je bila ena od aktivnosti v projektu Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, ki smo jo izvedli v sodelovanju s Socialno akademijo. Vodila sta jo Sabina Belc in Matej Cepin.

Če si želite prebrati več o uporabi iger v izobraževanju odraslih obiščite spodnji povezavi:

• Uporaba iger pri izobraževanju odraslih in
• Krepitev podnebne pismenosti skozi igre.

Ema Meden (ema.meden@acs.si), ACS

Foto: Johanna Robinson

Živimo v svetu, ki je preplavljen z informacijami. V vrtincu dogajanja postajamo nekoliko otopeli. Verjetno gre za obrambni mehanizem, saj za preživetje potrebujemo filtre in do sebe spustimo samo izbrano vsebino.  Zato z vami delim zgodbo o izobraževalnem dogodku, ki se je prebil skozi moj obrambni sistem in me navdušil.

Na povabilo Kongresnega urada Slovenije, ki učenje jemlje resno (hvala!), sem se udeležila dvodnevne konference Conventa Crossover: Od dolgočasnih dogodkov do poglobljenih doživetij. Dogodku, ki ga predano pripravlja skupina Conventa s partnerji, naziv konferenca pravzaprav dela krivico. Gre za vsakoletni festival znanja, novosti in idej, ki že od leta 2015 v Ljubljano pripelje vodilne mednarodne strokovnjake na področju organizacije dogodkov in izkustvenega marketinga.

Na ACS pravkar snujemo obsežen projekt Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje z medijsko kampanjo in različnimi dogodki, zato je povabilo prišlo kot naročeno.

In bilo je kaj videti, doživeti, se učiti! Prvi dan smo bili skupaj z 20-člansko žirijo mednarodnih strokovnjakov zasuti s predstavitvami finalistov tekmovanja Conventa Best Event Award 2023. Več kot štirideset  evropskih projektov se je v različnih kategorijah pohvalilo z izvirnostjo, širino, vplivom na življenje in družbo. Od raznolikih idej in pristopov je kar prasketalo. Najboljši so zadnjega dne prejeli nagrado unicorn/samorog na sprejemu na Ljubljanskem gradu. Vas zanimajo zmagovalci?

Naslednjega dne smo zrli v prihodnost – se bomo srečevali v živo, digitalno, hibridno? Kako naj dogodki gradijo na trajnosti? Je bolje, da so dogodki manjši in bolj ciljno usmerjeni? Kako pridobiti t. i. generacijo Z?  Vsi prisotni smo ozavestili pomen skrbno izbranih (in razporejenih)  vsebin, navdihujočih govorcev z jasnimi sporočili, spretnega moderatorja in trenutkov za sprostitev, sodelovanje, vključevanje, umetnost. Mojstrski preplet.

O čem razmišljam dan po tem? O tem, da zaposleni v javnem sektorju pripravljamo številne dogodke, a nas na tovrstnih konferencah praviloma ni. O tem, da je življenje res prekratko za dolgočasne dogodke. Da se moramo večkrat vprašati, čemu počnemo stvari, in šele nato kaj in kako. O razvoju, ki v središče postavlja človeka. O tem, da prihodnost pripada radovednim. 😊

Mag. Urška Bittner Pipan (urska.bittner.pipan@acs.si), ACS

Petek, 4. avgusta, si bomo prebivalci Slovenije zapomnili za vedno. Posamezne dele države so zajele močne padavine. Odrazile so se v močnih poplavah in nepredstavljivi škodi, ki so jo utrpeli prebivalci koroške, savinjske, gorenjske, posavske in dela osrednjeslovenske regije. Nemočno smo spremljali tragedijo in si želeli, da ne bi bila izgubljena tudi življenja. Civilna zaščita, gasilci in vojska ter pozneje tudi širša slovenska in mednarodna javnost smo se hitro odzvali. Nesebično smo pomagali od prvega naraščanja voda pa vse do danes, ko še vedno poteka sanacija.

Sanacija bo dolgotrajna

Slovenska solidarnost (tako v denarju kot v materialni pomoči in delu na terenu) se je izkazala že v prvih urah poziva k solidarnosti in pomoči. V prihodnjih mesecih, letih bodo poleg nešteto ur (tudi prostovoljnega) dela pomembni izredni ukrepi države. ki se je prav tako hitro odzvala. Škode ni mogoče prešteti v milijonih, kot je sprva kazalo, temveč v milijardah, in obnova bo dolgotrajna. Predvsem pa bodo morali sodelovati izkušeni strokovnjaki: gradbeniki, geologi, hidrologi, meteorologi in drugi.

Ponudimo odraslim podporo

Izobraževalci odraslih smo nepogrešljivi pri iskanju odgovorov na vprašanja, kaj se je zgodilo, kako mora biti škoda sanirana ter kako načrtovati svoje bivanje in delovanje v prihodnosti. Nova znanja o podnebnih spremembah in njihovih posledicah za človeštvo so nujna in morajo postati stalnica tudi v IO. Na ACS smo kot partner v projektu Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju že pred dobrim letom pričeli intenzivneje razvijati posamezne teme, povezane z okoljem. Zagotovo bo treba vsebine dopolniti in podpreti z ozaveščanjem vseh prebivalcev Slovenije.

Sama sem v dneh po katastrofalnem koncu tedna premišljevala, kje in kako lahko izobraževalci odraslih priskočimo na pomoč. Dolga leta sem vpeta v razvoj in izvajanje svetovalne dejavnosti v IO in na težave sem pogledala skozi te oči. Svetovalce v IO vidim kot potencialni del širše podpore. Odrasle znajo usmeriti pri reševanju problemov, povezanih z nadaljnjim izobraževanjem, učenjem, razvojem kariere. Ti so pogosto povezani z določenimi osebnimi in življenjskimi okoliščinami. Svetovalci imajo torej razvite spretnosti za podporo posameznikov, ki se bodo nanje obrnili. Zato je pomembno, da svetovalci poznajo vse informacije in ukrepe, ki so povezani z odpravljanjem posledic poplav. Posebno pozornost naj posvetijo tistim, ki se nanašajo na izobraževanje, kot je npr. priporočilo visokošolskim zavodom o možnosti prilagoditve izvajanja izpitov in vpisa za študijsko leto 2023/2024. Aktualne informacije in ukrepi s področja izobraževanja so dostopni na spletnih straneh MVI in MVZI, s trga dela pa na spletni strani MDDSZ (npr. možnost koriščenja ukrepov povračila nadomestila plač zaradi višje sile in čakanja na delo). Marsikdo, ki je doživel izgubo, bo prišel k svetovalcu v IO pozneje, ko ga bodo take ali drugačne okoliščine usmerile v razmislek o nadaljnji izobraževalni in karierni poti.

Svetovalcem smo priporočili tudi, naj se povežejo s partnerji, ki delujejo v Strateških svetih za svetovalno dejavnost v IO v njihovih okoljih, in skupaj oblikujejo primerne ukrepe.

Izobraževalci odraslih vedno znova pokažemo, da smo prilagodljivi, znamo prepoznati potrebe drugih v različnih življenjskih okoliščinah in se nanje odzvati. Naj bo tudi tokrat tako!

Mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), ACS

V trenutni dvoletni fazi uresničevanja novega Evropskega programa za učenje odraslih (projekt EPUO) smo načrtovali osem virtualnih forumov o aktualnih spretnostih, ki jih potrebujemo za uspešno življenje.

Štiri smo izpeljali lani in tako z nadvse zanimivimi sogovorci obdelali zelene in digitalne spretnosti ter tiste, ki zadevajo zdravo in kulturno življenje. Na njihovih spletnih podstraneh boste našli programe ter posnetke celotnega dogajanja in posameznih prispevkov. Opozarjamo tudi na njihove predhodnike – forume EPUO 2021, na katerih smo se ukvarjali s šestimi družbenoekonomskimi trendi in njihovo odslikavo v IO.