Pregled člankov, junij 2020
DOMAČE NOVICE
- Živeti mirovništvo – o miru z izobraževanjem odraslih (7/1/2025)
V času, ko svet pretresajo številni konflikti, nasilje in hitre spremembe, postaja vprašanje miru bolj aktualno kot kdaj koli prej. Prav zato je letošnji, že 29. Andragoški kolokvij, ki je potekal pod naslovom Živeti mirovništvo – izobraževanje odraslih za mir, ponudil dragocen prostor za razmislek o tem, kako lahko učenje in izobraževanje odraslih prispevata k oblikovanju bolj miroljubne družbe.
Vprašanja, na katera smo želeli odgovoriti, so: kakšna je vloga izobraževanja odraslih pri spodbujanju miru? Kako naj se pogovarjamo z ljudmi z radikalno drugačnimi pogledi na svet? Kakšne so učne priložnosti in prostori za odrasle povezane z demokracijo in mirovništvom? Kakšna je vloga medijev pri tem?
Kolokvij je v organizaciji ACS združil domače in tuje strokovnjake ter izpostavil tako teoretske kot praktične pristope k mirovni vzgoji. Priredili smo ga v okviru Osrednje prireditve ob 30-letnici TVU 15. maja v hotelu Mons.
Poudarki s kolokvija: izobraževanje kot temelj miroljubne prihodnosti
Kolokvij se je začel s pozdravnim nagovorom direktorice ACS, dr. Nataše Potočnik, ki je poudarila pomen IO kot mostu med posameznikom in družbo – še posebno v času kriz in negotovosti.V uvodnem prispevku Kultura miru v času vojn sem predstavila koncept kulture miru, ki ne pomeni le odsotnosti nasilja, temveč aktivno spodbujanje dialoga, sodelovanja in razumevanja med ljudmi. Poudarila sem, da lahko IO okrepi posameznikovo sposobnost za kritično mišljenje, empatijo in odgovorno delovanje.
Razmišljati o miru ni le strokovni vprašanje, temveč pomembna etična naloga. Mir je ena od najpomembnejših in najbolj ogroženih vrednot današnjega časa.
Izjemno odmevno je bilo predavanje Isabell Kempf, direktorice Inštituta UNESCO za vseživljenjsko učenje. V prispevku z naslovom Izobraževanje za mir: Obnova skupnosti in preprečevanje prihodnjih konfliktov z učenjem odraslih (ang. Educating for Peace: Rebuilding Communities and Preventing Future Conflict Through Adult Learning) je izpostavila primere dobrih praks iz različnih držav. Pokazala je, kako lahko izobraževanje prispeva k obnovi skupnosti po konfliktih ter preprečevanju nadaljnjih napetosti.
Mir je povezan z drugimi vrednotami in zelenim prehodom.
Sledil je filozofsko in etično obarvan prispevek prof. dr. Bojana Žalca s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. V razpravi Vzgoja za miroljubnost v luči odnosne etike je izpostavil pomen resonančnosti, empatije ter razumevanja tragičnosti nasilja kot poti do miroljubnih odnosov. Poudaril je pomen zavesti o tragičnosti nasilja, ki krši temeljna etična načela. Tragičnost kršenja načel svetosti je v tem, da četudi je upravičeno, četudi nimamo izbire, je vedno nekaj slabega.
Tri stvari so pot in cilj izobraževanja za mir: vzgoja za resonanco, empatija in zavedanje, da je vsako nasilje tragično.
Drugi del kolokvija se je nadaljeval z videoprispevkom Uweja Gartenschlaegerja, predsednika EAEA in direktorja DVV, ter dr. Hanne Shvindine iz Ukrajine. Prikazala sta, kako tudi v razmerah vojne IO ostaja orodje za krepitev notranje moči in družbene odpornosti.Zora Perenda iz KUD Sevdah je s prispevkom Mir ni le cilj, temveč pot predstavila konkretne oblike mirovniškega delovanja v vsakdanjem življenju – od umetniškega izraza do skupnostnega dela.
Opažamo, da izobraževalci hitro najdejo raznolike rešitve, da se ljudje po konfliktnih situacijah lahko čim hitreje vrnejo v življenje
Izjemno živahna in navdihujoča je bila predstavitev projekta Na frekvenci miru, ki so ga soustvarili udeleženci in mentorji programa PUM-O+. Izhodišče je podala Natalija Žalec, MAEd (UK), soustvarjalka in koordinatorica programa PUM-O+. Mladi so s svojo angažiranostjo dokazali, da so ključni nosilci kulture miru v prihodnosti.
Kaj pomeni misliti mir? Kako ga lahko živimo – ne le kot ideal, temveč kot vsakodnevno prakso? In kaj pomeni stati za njim, ga zagovarjati, tudi kadar to ni najbolj enostavno? Na ta vprašanja smo skušale odgovoriti v zaključnem pogovoru z dr. Majo Ladić in dr. Evo Marn. Povzele smo rdečo nit kolokvija: mir ni samoumeven in ga je treba nenehno soustvarjati – tudi z učenjem in skupnim iskanjem poti naprej.
Izobraževanje, ne samo odraslih, pomaga, da probleme rešujemo z znanjem in ne z nasiljem.
Večji vpliv kot izobraževanje in usposabljanje za mir imajo žal vrstniki, ki v konfliktu vidijo možnost uveljavljanja neke ideje.
Mirovništvo kot vsakdanja praksa
Andragoški kolokvij je s svojo vsebino jasno pokazal, da mirovništvo ni le tema velikih političnih razprav, temveč predvsem proces, ki se začne pri posamezniku – v šolah, na delovnih mestih, v skupnostih in izobraževalnih programih za odrasle. Vtisi udeležencev so bili izjemno pozitivni; izpostavili so pomen raznolikih pogledov, odprtih pogovorov in izmenjave dobrih praks, ki so jih spodbudili k razmisleku o lastni vlogi v gradnji mirnejše družbe.
Dogodek je navdihnil in opogumil tako strokovnjake kot praktike v IO, da z zaupanjem nadaljujemo svoje delo – saj je prav učenje tisto, kar lahko tlakuje pot do bolj razumevajočega, povezanega in miroljubnega sveta. Ste ga zamudili? Na spletni strani prireditve si lahko ogledate videoposnetek.
Mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS
- Program usposabljanja Odkrivajmo moč narave: preplet znanja, izkušenj in naravnega prostora v službi učenja odraslih (7/1/2025)
Kako naravo vključiti kot partnerico v izobraževanju odraslih? Kako spodbuditi zelene kompetence ne le z vsebino, temveč z načinom izvedbe, odnosi in izkustvom? Na ta vprašanja je odgovarjal program strokovnega usposabljanja, ki je v maju in juniju pritegnil izobraževalce odraslih. Njegov namen je bil opremiti udeleženece z znanjem in veščinami za izvedbo javnoveljavnega programa Odkrivajmo moč narave v svojih lokalnih okoljih.
Program v obsegu 32 ur je bil zasnovan večplastno:
- z uvodnim srečanjem v učilnici, ki je osvetlilo konceptualna izhodišča javnoveljavnega programa in udeležence opremilo s prvimi vsebinskimi znanji,
- s terenskim delom, kjer so udeleženci vstopili v naravni prostor kot učenci, opazovalci, raziskovalci in ustvarjalci,
- s samostojnim delom z gradivom, ki je ponujalo tako teoretski okvir kot praktične naloge in vprašanja za refleksijo,
- ter z zaključnimi skupinskimi predstavitvami, ki so omogočile sodelovalno sintezo vseh pridobljenih informacij in spoznanj.
Usposabljanje je preseglo enosmerni prenos znanja in ponudilo prostor skupnega učenja. Udeleženci so bili povabljeni k aktivnemu soustvarjanju, refleksiji in pripravi za prenos vsebin v svoje okolje. Pokazalo se je, da narave ni treba učiti kot vsebino – lahko jo povabimo kot sopotnico v učnem procesu.
Narava kot izziv in zaveznik
Posebno vrednost programa je pomenil terenski del, izpeljan na Uskovnici. Narava se je pokazala v svojih mnogoterih razsežnostih – kot prostor, vsebina in soudeleženka pri učenju. Terenska izkušnja je udeležencem omogočila, da so teoretske koncepte spoznali v praksi ter se pri tem tudi čustveno povezali z obravnavano tematiko.
Razporeditev srečanj je bila fantastična ‑ kombinacija samo enkratne poti v Ljubljano (vedno težje se odpravimo), terenskega dela in zadnjega srečanja na daljavo. Teren je bil pa sploh super.
Delo na terenu je bilo zasnovano večdimenzionalno: v prvem delu so sodelovali strokovnjaki, ki so kot izkušeni poznavalci okoljske problematike prispevali dragocen uvid v kompleksnost naravovarstvenih vprašanj.
V drugi fazi je sledila refleksija udeležencev, ki je temeljila na uporabi t. i. resnih iger. Te so udeležencem omogočile, da so izkustveno spoznali dinamike, ki se odvijajo v resničnem življenju in kjer lahko posamezni interesi vodijo v izčrpavanje skupnih virov. Tak pristop je spodbudil razmislek o tem, kako lahko lastna dejanja vplivajo na skupnost in naravno okolje, ter omogočil diskusijo o etičnih dilemah in odgovornosti.
Že sam način izvedbe programa Odkrivajmo moč narave je udeležencem ponudil zgled, kako zasnovati učni proces, ki ni le informativen, temveč tudi transformativen. Večplastna zasnova – z izmenjavo med učilniško, spletno in terensko izvedbo, kombinacijo samostojnega in sodelovalnega dela, prepletom teoretskih vsebin, izkustvenih dejavnosti in reflektivnih pristopov – je ustvarila dinamičen in vključujoč učni prostor. Program je tako sam postal primer dobre prakse, kako učenje načrtovati celostno, z mislijo na različne učne pristope, na pomen čustvene vpletenosti, fizičnega prostora, interdisciplinarnega sodelovanja in trajnostne naravnanosti. Udeleženci so ga doživeli ne le kot vir vsebine, ampak kot model, ki ga lahko prenesejo in prilagodijo v svoja okolja pri delu z različnimi ciljnimi skupinami.
Sklepna sinteza: raznolikost kot prednost
Zaključne predstavitve skupinsko izdelanih izvedbenih načrtov za izvajanje programa so jasno pokazale, da je bila raznolikost pristopov dodana vrednost usposabljanja. Vsaka od njih je ponudila dragocen pogled na to, kako kompleksno in kontekstualno mora biti učenje, če želimo, da je resnično transformativno. Čeprav so bila izhodišča za pripravo naloge enaka za vse, je vsaka od skupin pripravila čisto samosvoj izdelek.
Predavatelji
Dr. Nevenka Bogataj (Andragoški center Slovenije) je oblikovala in strokovno vodila program. Bila je nosilka uvodne in zaključne delavnice, povezovalka vsebin in refleksije. Udeležence je uvedla v teme trajnosti in jim pomagala osmisliti proces skozi celoten program.
Mihaela Anclin (UPI Ljudska univerza Žalec) je izpeljala vsebinsko celoto o vodi kot naravni dobrini, kulturnem in ekološkem pojavu. Predstavila je tudi metode za obravnavo teme vode v izobraževanju odraslih.
Tomaž Bregant je sodeloval kot izkušen praktik na uvodnem terenskem dnevu na Uskovnici, kjer je udeležence seznanil s pomenom Alpske konvencije, izzivi življenja v Triglavskem narodnem parku in z lokalnimi vidiki trajnosti.
prof. dr. Matej Ogrin (Filozofska fakulteta UL) je bil odgovoren za poglavje o energiji in trajnostni mobilnosti. Z obilico znanja in pronicljivega mišljenja je opredelil, kako razumemo vire energije, njihovo rabo in vplive, ter kako mobilnost načrtovati trajnostno.
Ema Meden (ACS) in Sabina Belc (Mladinski svet Slovenije) sta sodelovali kot izvajalki izkustvenega učenja na temo sodelovalnosti. Udeleženci so se skozi praktične vaje seznanili s pomenom vzajemnosti, soodvisnosti in skupinskega delovanja – ključnimi elementi trajnostnega pristopa v učenju.
Prva skupina je izhajala iz vprašanja kaj obravnavati – izpostavili so teme, kot so mobilnost, onesnaževanje, sodelovalnost. Svoje delo so gradili na vsakdanjih navadah udeležencev in njihovem ekološkem odtisu, ob tem pa identificirali lokalne partnerje za sodelovanje.
Druga skupina je delo oblikovala okoli specifične ciljne skupine – zapornikov. Obravnavali so možnosti za nadomeščanje mobilnosti s srečanji na daljavo ter razprli pomen narave v zaprtih okoljih – kako naravo in njene zakonitosti vendarle vnesti kot vir sprostitve in priložnost za prenos zakonitosti ekosistema v razreševanje konfliktnih situacij.
Tretja skupina je ponudila zelo konkretne primere iz prakse z jasnim prostorskim okvirom. Poudarili so pomen majhnih korakov (npr. prilagajanje porabe vode), ki so v zmožnostih posameznika in omogočajo dejavno odzivanje brez občutka nemoči ob globalnih izzivih.
Zahvale za uspešno izvedbo programa veljajo tako udeležencem kot predavateljem.
Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si) in Erika Švara (erika.svara@acs.si), obe ACS
- Odprtje razstave Portreti branja, Knjižnica Črnomelj (6/13/2025)Portreti branja je potujoča razstava arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za spodbujanje branja v javnem prostoru. V sodelovanju s študenti arhitekture smo jo na ACS oblikovali z namenom, da bi razgibali misel o branju. Že tretje leto potuje po Sloveniji. Z Jesenic se je 5. junija premaknila v knjižnico Črnomelj, kjer je na voljo še nekaj dni.
Kuratorka razstave je bibliotekarka Tanja Podržaj. Na svečanem odprtju so predstavniki OŠ Milana Jarca, Glasbene šole Črnomelj in ZIK pripravili lep kulturni program. Osrednje mesto v njem sta imeli glasba in brana beseda. Brali smo v slovenščini, švicarski italijanščini in ukrajinščini – leposlovna besedila, namenjena mladim in odraslim.
Po koncu programa so nekateri udeleženci pristopili k meni in izrazili presenečenje, da več kot 62 odstotkov odraslih v Sloveniji slabo razbira informacije. Težko si predstavljamo, da v državi, ki v evropskem pogledu prednjači po vključenosti prebivalcev v terciarno izobraževanje, dosegamo tako slabe rezultate pri bralni pismenosti. Prav to izraža tudi raven bralne kulture v Sloveniji. Zagotovo večina ljudi bere vsak dan – vozne rede, različna obvestila, besedila, povezana z delom in prostim časom. Pa tudi razumemo in znamo uporabiti vsa sporočila?
Ravni bralne pismenosti je več; višje so kompleksnejše in ne zajemajo zgolj bralne spretnosti. V mislih imam poglobljeno in kritično branje, ki vključuje tudi splošno razgledanost in kritično mišljenje. To nam daje zadovoljstvo, omogoča učenje, nas povezuje s preteklostjo. Omogoča odkrivanje svetov in razumevanje zakonitosti; vsega, kar bi nam ostalo skrito, če ne bi brali. Poglobljeno branje nam omogoča, da se naučimo vživljati v druge, sočustvovati, primerjati, premišljevati, izbirati, se kritično opredeliti. Tvori državljansko pismenost in tako omogoča avtonomno odločanje o skupnih stvareh.
Branje je prostor naše osebne in družbene eksistence, trdi arhitekt doc. Gašper Medvešek v svojem prispevku v knjigi Podobe branja. Umeščanje branja v izobraževanje odraslih, ki smo jo izdali na ACS v letu 2023.
Družinsko branje v zgodnjem otroštvu je za vzgojo bralcev zelo pomembno. Odpor do branja največkrat izhaja iz slabih izkušenj ali odsotnosti prijetnih doživetij. Ta so nemalokrat povezana s spomini na šolsko branje, ki se vtisnejo v telo in delujejo na nezavedni ravni. Za preseganje odpora do branja potrebujemo čas ter dovolj močnih – pozitivnih izkušenj in spodbud. In prav to je namen naše razstave: da se ustavimo in premislimo o svojem branju – kaj nam pomeni, kako najraje beremo, o lepih spominih, ki so povezani z branjem.
Ste vedeli, da so bili v antičnih časih, ko so javno brali s papirusnih svitkov, za branje potrebni trije? Dva sta držala svitek vsak na svoji strani, tretji pa je bral. Tudi branje z zaslona ali s papirja je drugačno – naši možgani delujejo drugače, drugače strukturirajo in drugače shranjujejo podatke. Kakorkoli že, nobeno branje ni vrednejše ali pomembnejše od drugega, vendar pa nam različno branje odpira različne svetove.
Beremo lahko tako ali drugače in v tej raznolikosti je neizmerno bogastvo, ki nas povezuje, nam daje snov za pogovor, nas seznanja in ozavešča.
Črnomaljska občina si je pridobila laskavi naziv Branju prijazna občina. Verjamemo, da bo odprtje razstave prineslo nove zamisli in akcije, ki bodo branje še dodatno umestile v javni prostor. Za to je treba združiti moči in stakniti glave, kar v Beli krajini, ki je dežela odprtih in vedrih ljudi, ne bo težko. Knjižnici Črnomelj, ki je postavila razstavo, in vsem, ki so sodelovali, se zahvaljujemo z Župančičevim citatom, ki je tudi njihov prepoznavni pozdrav: »Kdor ljubi knjigo, bodi spoštovan!« Dodajmo še klic naše kampanje za ozaveščanje o vseživljenjskosti učenja, ki pravi Lahko si! Tudi z branjem v javnem prostoru, kjer se srečuješ z drugimi.
Vabimo vas, da razstavo postavite tudi v vašem kraju. Manjši je kraj, pomembnejši je na zemljevidu bralne pismenosti! Pišite nam na naslov natalija.zalec@acs.si, alenka.strukelj@acs.si ali ester.mozina@acs.si in dogovorili se bomo za termin.
Natalija Žalec, MAEd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS
- Vključenost odraslih v izobraževanje – pogled skozi različne statistične metodologije (6/11/2025)
V spletni rubriki InfO-mozaik ACS je objavljen nov prispevek. Avtorica, mag. Tanja Čelebič z UMAR, obravnava podatke o vključenosti odraslih v formalno in neformalno izobraževanje. Ugotavlja, da uporaba različnih metodologij vodi v precejšnje razlike v vrednostih kazalnikov in interpretacijah podatkov.
Statistično raziskovanje UIO, ki se izvaja vsakih 6 let, meri udeležbo odraslih v formalnem in neformalnem izobraževanju v zadnjih 12 mesecih. Zadnja raziskava je bila izvedena leta 2022. Eurostat je objavil kazalnike vključenosti odraslih v formalno ali neformalno izobraževanje. Primerjal jih je tako s podatki o vključenosti v usposabljanje na delovnem mestu kot tistimi, ki usposabljanja na delovnem mestu ne vključujejo.
Vključenost odraslih v izobraževanje v Sloveniji je bila 42,4-odstotna, kar je pod povprečjem EU (46,6 %). Če izključimo usposabljanja na delovnem mestu, pade ta vrednost na 26,5 % (EU: 39,5 %). Po tem kazalniku je Slovenija precej oddaljena od evropskih ciljev, ki predvidevajo 60-odstotno udeležbo do leta 2030.
Anketa ANP meri udeležbo odraslih (25–64 let) v izobraževanju v zadnjih štirih tednih pred izvajanjem ankete oz. v zadnjih 12 mesecih (podatek je objavljen vsaki 2 leti).
Ti izsledki se precej razlikujejo od podatkov ankete UIO. Kažejo, da se je vključenost odraslih v formalno ali neformalno izobraževanje (za potrebe dela in osebnostnega razvoja) v zadnjih 12 mesecih povečala s 36,2 % leta 2022 na 40,3 % leta 2024. Po zadnjem merjenju je bila torej višja kot v povprečju EU (28,1 %).
Na voljo so tudi podatki o vključenost odraslih v formalno ali neformalno izobraževanje v obdobju štirih tednov pred izvajanjem ankete. Leta 2023 je vključenost v izobraževanje znašala 19,9 %. Leta 2024, ko so se začeli izvajati številni projekti iz finančne perspektive evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, pa je sledilo povečanje vključenosti na 23,1 % (EU: 13,3 %).
Demografske in socialne razlike
Podatki ankete ANP o vključenosti odraslih v izobraževanje v zadnjih štirih tednih pred izvajanjem ankete kažejo tudi, da se ženske v izobraževanje vključujejo pogosteje kot moški. Vključenost je najvišja pri mlajših in terciarno izobraženih, najmanjša pa pri starejših in nizko izobraženih. Razlike med temi skupinami se povečujejo. Nizka je udeležba oseb z različnimi oblikami oviranosti, pa tudi rojeni v tujini se v izobraževanje vključujejo bistveno manj kot prebivalci, rojeni v Sloveniji.
Delovni status
Pri vseh statusih aktivnosti (delovno aktivni, brezposelni in neaktivni) se je vključenost odraslih v izobraževanje leta 2024 povečala, največja je bila pri delovno aktivnih (39,0 %), najnižja pri neaktivnih (11,5 %). Največ so se izobraževali strokovnjaki in menedžerji, po dejavnostih zaposleni v financah in zavarovalništvu, najmanj pa tisti, ki delajo v gradbeništvu.
Priložnostno učenje – pogosto spregledani potencial
Anketa UIO meri tudi udeležbo v priložnostnem učenju, ki vključuje neformalne, neorganizirane učne aktivnosti (samoizobraževanje po spletu, obisk kulturnih ustanov ipd.). V letu 2022 je bilo v Sloveniji v tako učenje vključenih 74,1 % odraslih, kar je precej nad povprečjem EU (64,2 %). Največ ljudi se samoizobražuje s pomočjo elektronskih naprav (64,9 %, EU: 53,2 %), manj pa jih obiskuje knjižnice ali kulturne ustanove (6,9 %). Na tem področju Slovenija precej zaostaja za evropskim povprečjem (EU: 15,4 %).
Več o vključenosti odraslih v izobraževanje in učenje po različnih metodologijah si lahko preberete v prispevku na povezavi: InfO-mozaik št. 120 – Vključenost odraslih v izobraževanje po različnih metodologijah.
Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS
- Tretji forum EPUO 2025: Inovativna učna okolja (6/9/2025)
Odrasli se učimo drugače – to je ena od ključnih premis na strokovnem področju učenja in izobraževanja odraslih. A kako se kaže (in udeležence privablja) ta drugačnost? Odgovor na vprašanje bomo iskali na tretjem in hkrati zadnjem forumu EPUO 2025, ki nosi naslov Inovativna učna okolja.
Izraz, ki ga odlikujejo kar tri razsežnosti – inovativnost, učenje, okolje –, je v zadnjem času dokaj pogost tako v strokovnih kot tudi političnih razpravah in dokumentih. Najpogosteje ga najdemo v povezavi z vpreganjem sodobnih tehnologij v učne procese. Vzporedno se vse bolj uveljavlja termin prožne učne poti. Gre za nekaj podobnega, če ne enakega, le da se zdi prožnost bolj dosegljiva kot inovativnost?! V iskanju definicij obeh izrazov lahko ugotovimo, da jih je malodane toliko kot njihovih avtorjev. ChatGPT povzema, da inovativno učno okolje spodbuja aktivno, sodelovalno in personalizirano učenje.
Poudarja prožnost prostora in opreme, uporabo najnovejših tehnologij ter ustvarjanje situacij, v katerih učitelji nastopajo kot mentorji, udeleženci pa raziskujejo, rešujejo probleme in ustvarjajo. Bistveno je prilagajanje potrebam in interesom posameznika, posledica tega pa naj bo večja vključenost.
Upravičeno se vprašamo: gre res za nekaj povsem novega ali pa je inovativnost (okolij, vsebin, metod) izobraževanju odraslih v krvi? Gornja načela so namreč že vtkana v naša dolgoletna prizadevanja, le da se njihovi pojavni obrazi dobrodošlo spreminjajo ter prilagajajo času, prostoru, okoliščinam, v katerih bivamo in delujemo.
Na forumu bomo v družbi evropskih strokovnjakov pod drobnogled vzeli nekaj primerov inovativnih učnih okolij iz slovenske prakse. Mednje sodi tudi prizorišče dogodka – Center Rog.
Oglejte si program in se prijavite. Dogajanje bomo prenašali v živo, ogled posnetkov bo mogoč tudi pozneje.
Vabljeni!
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
- Statistični dan z raziskovalci 2025 – podatki v službi znanosti in družbe (6/5/2025)
Ste vedeli, da obstaja spletna stran, na kateri najdete številne ažurne podatke o prebivalcih Slovenije, ki nam, izobraževalcem, vsak dan olajšajo strateško odločanje o prihodnosti vaše organizacije?
Ste vedeli, da obstaja dokaz, da znanje vendarle nekaj šteje in da vpliva na nadaljnje življenjske uspehe posameznika?
Berite dalje in poglejte, kako vse si lahko pri našem delu pomagamo s statističnimi podatki.
V sredo, 4. junija, je na EF UL potekal tretji Statistični dan z raziskovalci, ki sta ga tokrat v sodelovanju organizirala SURS in EF UL. Dogodek je tudi letos povezal statistične strokovnjake, raziskovalce in uporabnike podatkov z različnih področij.
Cilj dogodka je bil predstaviti različne primere uporabe SURS-ovih podatkov in spodbuditi uporabo statistike v širši raziskovalni skupnosti.
Dogodek je povezovala Tjaša Redek z EF UL, ki je uvodoma pozdravila udeležence in napovedala pester program. Uvodna nagovora sta prispevali Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica SURS-a, in Tomaž Turk, dekan EF.
V prvem delu dogodka je Renata Rejec (SURS) predstavila načine dostopa do podatkov, ki jih ta ustanova nudi raziskovalni in širši javnosti.
Prikazi raziskovalnih prispevkov, ki so sledili, so pokazali, kako lahko kakovostni statistični podatki pripomorejo k boljšemu razumevanju družbenih, ekonomskih in okoljskih izzivov:
- Sašo Polanec (EF UL) je predstavil prve izsledke študije o ocenjevanju skupnega indeksa obsega proizvodnje.
- Mitja Perko (UMAR) je pokazal primere uporabe mikropodatkov pri analitiki na področju makroekonomskih trendov.
- Marjeta Benčina (Focus, društvo za sonaravni razvoj) je predstavila analizo o ekonomskih in političnih vplivih na stanje prevozne revščine in vpliv na družbeno neenakost.
- Gašper Cankar (RIC) je predstavil študijo o učnih dosežkih, socialno-ekonomskem statusu in nadaljnjih življenjskih uspehih posameznika.
- Janez Dolšak (EF UL) je v zadnjem prispevku osvetlil model za ocenjevanje energetske učinkovitosti gospodinjstev.
Dogodek je potrdil, da je sodelovanje med uradno statistiko in raziskovalno skupnostjo ključno za razvoj kakovostnih analiz, ki prispevajo k razumevanju sodobne družbe in sprejemanju premišljenih odločitev.
Erika Brenk (erika.brenk@acs.si) in Anja Trilar (anja.trilar@acs.si), obe ACS
- Zaključuje se usposabljanje Didaktika izobraževanja na daljavo (6/5/2025)
V začetku junija smo z drugim srečanjem v živo uspešno zaključili izvedbo programa Didaktični vidiki načrtovanja in izpeljave izobraževanja odraslih na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja.
Pod strokovnim vodstvom predavateljev dr. Tanje Možina, prof. dr. Marka Radovana, dr. Danijele Makovec Radovan, Jasmine Orešnik Cunja in Ane Frangež Kerševan se je 22 udeležencev poglobljeno ukvarjalo z raznolikimi pristopi in vidiki sodobnega IO na daljavo.
Program je vključeval dve srečanji v živo, eno po Zoomu in aktivno delo v spletni učilnici. Udeleženci so pripravili refleksijo svoje izkušnje z učenjem na daljavo in sodelovali v kolegialni presoji – izmenjali so si mnenja ter podali oceno in povratno informacijo o prispevkih svojih kolegov. Ob koncu so pridobili še odziv izvajalcev.
Del usposabljanja je bil tudi preizkus različnih spletnih orodij za aktivacijo udeležencev, ki jih lahko uporabimo tako v spletnih kot klasičnih učnih okoljih. Vsak udeleženec je na podlagi svojih poklicnih potreb pripravil primer učne aktivnosti.
V programu smo poudarili pomen vrednotenja znanja, podpore udeležencem med učenjem. Ob koncu smo na evalvacijskem pogovoru podelili izkušnje in vtise.
Program se z objavami v spletni učilnici nadaljuje. Udeleženci bodo v zaključni fazi pripravili izvedbeni načrt kombinirane oblike izobraževanja. Ta bo temeljil na načelih sodobne didaktike in izkoriščal možnosti, ki jih ponuja spletno učno okolje.
Usposabljanje poteka v okviru projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju 2024–2028, ki ga sofinancira Evropska unija.
Ana Frangež Kerševan (ana.frangez.kersevan@acs.si), ACS
- Portal Kam po znanje – skupaj odprimo vrata učenju (5/9/2025)
Predstavite svojo izobraževalno ponudbo za odrasle na enem največjih izobraževalnih portalov v Sloveniji! Spletni portal ACS Kam po znanje je osrednje mesto za vse, ki želijo (p)ostati radovedni, ustvarjalni in aktivni. Soustvarjajte ga skupaj z nami in dosezite vse, ki iščejo možnosti za učenje, osebni ali poklicni razvoj.
Informacije, zbrane na enem mestu, so v veliko pomoč iskalcem novega znanja
Na portalu Kam po znanje ponudniki učenja in izobraževanja odraslih promovirajo že blizu 4.000 programov izobraževanja in učenja. Med izvajalci so ljudske univerze, srednje šole, ki izobražujejo tudi odrasle, zasebne ustanove in šole, društva, zavodi, združenja, univerze za tretje življenjsko obdobje, višje in visoke strokovne šole ter številni drugi izvajalci izobraževanj. Pridružite se jim in povečajte svojo prepoznavnost.
Zanimanje za predstavitev na portalu narašča
V okviru projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje (2024–2028) sta spletna portala Kam po znanje in Lahko.si združila moči. Kam po znanje ostaja osrednja točka za vpisovanje izobraževalnih programov, podatki pa so samodejno vidni tudi na Lahko.si. To predstavlja dodatno možnost informiranja in obveščanja javnosti o številnih možnostih za učenje in izobraževanje, ki so na voljo.
Poskrbite, da vas bodo posamezniki, delodajalci ali drugi, željni novega znanja, lažje našli in se seznanili z vašimi programi, tečaji in usposabljanji. Registrirajte se in brezplačno vpišite izobraževanja, ki jih načrtujete.
K večji informiranosti in ozaveščenosti javnosti pripomore tudi profil Kam po znanje na Facebooku. Ta medij pritegne veliko pozornost obiskovalcev pa tudi nove izvajalce izobraževanj, ki želijo dodatno promovirati zanimive učne priložnosti. Navežite stik z nami in promovirali bomo tudi vaše programe.
Če imate kakšno vprašanje, nam lahko pišete po e-pošti in z veseljem vam bomo pomagali narediti prve korake na portalu Kam po znanje.
Erika Brenk, ACS (erika.brenk@acs.si), ACS
- Umetna inteligenca v izobraževanju odraslih – priložnosti in izzivi (5/9/2025)
Mag. Mihaela Selak Petković z ACS je pripravila zanimiv prispevek o UI v IO in ga objavila v spletni rubriki InfO-mozaik ACS. V zapisu je analizirala, kako UI že vpliva na procese učenja in poučevanja ter kakšne priložnosti in izzive prinaša izobraževalcem, učečim se in oblikovalcem politik.
Vsebina temelji na aktualnih evropskih in nacionalnih strateških dokumentih ter raziskavah, ki poudarjajo pomen digitalne preobrazbe izobraževanja. Prispevek izpostavlja potrebo po razvoju digitalnih kompetenc izobraževalcev in učečih se ter opozarja na etične in pravne vidike uporabe UI v izobraževalnem procesu.
Poudarila je, da je pomembno ohranjati človeški vidik, zagotavljati enak dostop do znanja ter spodbujati odgovorno in etično uporabo novih tehnologij v korist vseh udeleženih.
Predstavila je podatke SURS, objavljene ob Dnevu varne rabe interneta. Ti kažejo, da 57 % prebivalcev pozna orodja UI. Med njimi je največ dijakov in študentov (94 %), 66 % zaposlenih in samozaposlenih, najmanj pa upokojencev (24 %).
Na poznavanje tehnologij UI vpliva tudi raven dosežene izobrazbe. Kar 78 % prebivalcev s terciarno izobrazbo, 51 tistih s srednješolsko izobrazbo in 44 % prebivalcev z največ končano osnovno šolo jih pozna.
Več o UI v IO si lahko preberete v prispevku na povezavi: InfO-mozaik št. 119 – Umetna inteligenca v izobraževanju odraslih.
Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS
- Novo usposabljanje ACS: Didaktični vidiki sodobnega izobraževanja odraslih (5/8/2025)
7. maja se je v prostorih ACS začelo novo 24-urno usposabljanje z naslovom Didaktični vidiki načrtovanja in izpeljave izobraževanja odraslih na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja.
Program, ki bo potekal do 16. junija, je namenjen krepitvi kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev v IO. Udeležuje se ga več kot 20 predstavnikov LU, srednjih šol in drugih izobraževalnih organizacij.
Usposabljanje poteka v kombinirani obliki – udeleženci se bodo srečevali v živo v prostorih ACS, na videokonferenčnih srečanjih po Zoomu in v spletni učilnici.
Pod vodstvom dr. Tanje Možina, prof. dr. Marka Radovana, dr. Danijele Makovec Radovan, Jasmine Orešnik Cunja in Ane Frangež Kerševan se bodo udeleženci poglabljali v razvoj in posebnosti izobraževanja na daljavo. Raziskovali bodo didaktične pristope k načrtovanju in izvajanju IO na daljavo, se učili z izmenjavo dobrih praks, analizirali izzive in razvijali konkretne pristope ter se opremljali z znanjem in veščinami za uspešno izvajanje inovativnega izobraževanja v digitalnem okolju. Na usposabljanju bodo udeleženci izdelali tudi svoj primer izvedbenega načrta za kombinirano obliko izobraževanja.
Usposabljanje poteka v okviru projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju 2024–2028, ki ga sofinancira Evropska unija.
Ana Frangež Kerševan (ana.frangez.kersevan@acs.si), ACS
- Kaj morajo organizatorji kot skrbniki programov Finančne pismenosti za odrasle upoštevati pri njihovem izvajanju (5/7/2025)
Sredi aprila smo na ACS organizirali Izobraževalni seminar za organizatorje programov FPO. Udeležilo se ga je več kot 40 predstavnikov, učiteljev in direktorjev LU.
V uvodnem nagovoru je mag. Estera Možina na kratko preletela potek izvajanja projekta FPO 2022–2024, ki smo ga na ACS izvajali v okviru programov NOO. Izpostavila je, da pred tem projektom v Sloveniji nismo sistematično razvijali tovrstnih programov. Posamezni izvajalci, kot so nekatere LU ter NUK, pa so jih že izvajali.
Po dveh in pol letih angažiranega dela skupin akcijskega raziskovanja imamo pripravljen nacionalni kurikul, tri javnoveljavne programe za različne ciljne skupine (mladi do 35 let, starejši od 55 let, splošni program za odrasle) ter še mnogo neformalnih programov IOna tem področju. Pripravljene so tudi strateške podlage in nacionalni program finančnega opismenjevanja, v katerih so odrasli enakopravno zastopani.Poudarila je pomen teh programov in njihov vpliv na ozaveščenost odraslih o pomenu zdravih financ tako zanje osebno kot tudi za družbo. Slovenija se po raziskavi Eurobarometer umešča med štiri države, kjer je več kot četrtina odraslih izkazala visoko stopnjo finančne pismenosti. Kljub temu globlji pogled kaže, da je raven finančne odpornosti Slovencev zelo šibka. Podatki namreč kažejo, da zgolj 30 % odraslih zaupa finančnim strokovnjakom, le 30 % bi jih lahko zdržalo več kot pol leta, če bi izgubilo glavni vir dohodka, več kot 60 % nas je prepričanih, da imamo dovolj sredstev za varno starost, 24 % jih ni veščih uporabe digitalnih storitev.
S programi FPO želimo premostiti ravno ta prepad med osebnimi prepričanji o denarju ter svojim vedenjem. Razvijamo finančno znanje in vplivamo na finančno vedenje udeležencev, spreminjamo njihov odnos do financ in pomagamo krepiti njihovo finančno odpornost. Programi so gibki in modularno zasnovani, zato jih lahko oblikujemo v skladu s pričakovanji in potrebami ciljne skupine. Iz nabora vseh modulov namreč lahko vzamemo le tiste, s katerimi bomo lahko ustvarili smiselno celoto za našo ciljno skupino.
Namen aprilskega seminarja je bil predvsem v tem, da učiteljem in organizatorjem pomagamo odpraviti nekatere dileme. Ob pripravi izvedbenih načrtov za javnoveljavne in neformalne programe FPO se jim zastavljajo številna vprašanja. Zato smo iskali možnosti za motiviranje posameznikov za udeležbo, načine oblikovanja celovitih programov FPO, da bodo ustrezali njihovim potrebam. Spraševali smo se, kako jih motivirati, da v izobraževanju vztrajajo do konca, ter kako pridobiti ustrezne neodvisne predavatelje in uspešno sodelovati z njimi.
Predstavnici MVI Teja Dolgan in Ana Šalika sta odgovarjali na vprašanja, povezana s postopkovnimi vidiki izvajanja programov, in na nekatera druga vprašanja, povezana s kadri. Posebnost programov FPO je namreč v tem, da obsegajo tako raznolika področja finančne pokrajine, da jih praviloma izvajajo različni izvajalci oz. finančni strokovnjaki. Poleg tega morajo partnerji znotraj konzorcija izvesti vse tri javnoveljavne programe, ni pa nujno, da vsi partnerji izvedejo vse tri. Podrobno sta razgrnili tudi postopek dokazovanja kazalnikov.
Udeleženci so se nato seznanili z informacijo Edite Tomše (LU Velenje) o nastajajoči digitalni knjižnici za učitelje in udeležence v programih FPO. Ti bodo izvajalcem v podporo ob pripravi in izvajanju teh programov. V digitalni knjižnici bo zajetih 20 modulov. Vsebovali bodo načrt didaktične izvedbe posameznega modula ter interaktivna gradiva za udeležence (simulacije, vprašalnike, kvize ipd.) pa tudi zaključno evalvacijo oz. preverjanje znanja. Digitalna knjižnica bo na voljo zgodaj jeseni. Želimo si, da jo izvajalci testirajo in seveda prosto uporabljajo, ko bo na voljo. Gradiva bodo na voljo na obstoječi strani FPO.
Koristno je bilo tudi predavanje Roka Trdana (Javni zavod Cene Štupar – CILJ) o pripravi izvedbenih načrtov za javnoveljavne in neformalne programe. Izpostavil je dejavnike, ki jih morajo organizatorji upoštevati pri izbiri predavateljev in delu z njimi. Večkrat je ponovil, da je treba biti pri tem pozoren, da izbiramo predavatelje, ki ne prodajajo lastnih produktov. Pomembno je, da podajajo objektivne informacije o posameznih vidikih finančne pismenosti. Poudaril je, da je treba razlikovati med izobraževanjem za finančno pismenost, ki praviloma daje tudi splošna znanja o posameznem področju financ na eni strani (to pokrivamo s programi FPO), in finančnim svetovanjem, ki je namenjeno točno določenim produktom in ga izvajajo finančni strokovnjaki.
Sledilo je zanimivo predavanje Aline Meško (Zveza potrošnikov Slovenije) o preprečevanju denarnih in spletnih goljufij. Gre za enega zelo aktualnih modulov v programih FPO, ki je bil zaradi splošnega zanimanja za to problematiko prepoznan kot dobra priložnost za promocijo in aktivacijo udeležencev.
Dan smo zaključili z razmislekom o uspešnih pristopih k promociji programov FPO. Tina Baloh (UPI – LU Žalec) je izvedla delavnico o učinkovitih načinih in kanalih promocije, ki jih uporabljajo organizatorji v posameznih okoljih. Udeleženci so si izmenjali kar nekaj dobrih predlogov in praks, ki jih bodo lahko prenesli v svoja okolja. Izpostavili so predvsem pomen tesnega sodelovanja med konzorciji in pomoč pri medsebojni promociji, saj se programi FPO izvajajo po vsej Sloveniji.
Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si) in mag. Estera Možina (ester.mozina@acs.si), ACS
- Od teorije k praksi: s študenti andragogike o skupnostnem izobraževanju (4/25/2025)
Aprila smo na ACS gostili študente podiplomskega študija andragogike na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki so si za izbirni predmet določili skupnostno izobraževanje. Uvodoma jih je pozdravila direktorica in jim slikovito orisala temeljne stebre, na katerih ACS trenutno udejanja svoje poslanstvo.
V nadaljevanju so študentje v sproščenem in interaktivnem vzdušju spoznavali praktične vidike implementacije skupnostnega izobraževanja. Ema Meden jih je najprej z izobraževalno igro popeljala neposredno v tragedijo skupnega. Gre za koncept, ki se pogosto uporablja za razumevanje okoljskih problemov. Resne igre, kot jih imenujemo, udeležencem namreč omogočijo bolj celostno doživljanje kompleksnih situacij. Dr. Nevenka Bogataj jih je nato na tej podlagi povabila k razmišljanju in opredeljevanju pojmov, kot so skupni viri, skupnost, kolektivna akcija ter nenazadnje skupnostno izobraževanje in občanska znanost. Prepletla jih je s pomenom odnosov, ki se uresničujejo skozi odločanje oz. dogovor in dialog. Kot primer prakse skupnostnega učenja par excellence v našem okolju je izpostavila študijske krožke. Ti so v Sloveniji že več kot 30 let zgled kolektivnega delovanja, ki je obenem lokalno in izobraževalno.
Skupnost zavira tiste, ki bi v pozitivno ali v negativno smer izstopali iz povprečja …, skupnost ustvarja ravnovesje. V skupnosti drug drugega korigiramo.
V podstati izobraževalnega srečanja se je manifestiralo kritično mišljenje, ki sta ga predavateljici ves čas vešče izzivali. Spodbudna je bila misel študentov, da so se za predmet skupnostnega izobraževanja odločili, ker so to zaznali kot protiutež vse močnejši individualizaciji sodobne družbe in upadanju moči vrednot skupnosti.
Srečanje je študentom ponudilo poglobljen vpogled v kompleksnost in potencial skupnostnega izobraževanja ter jih opremilo z razmisleki za njihovo prihodnje delo na tem področju. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z mladimi strokovnjaki in podpiramo njihov prispevek k razvoju skupnostnega izobraževanja v Sloveniji.
Erika Švara (erika.svara@acs.si), ACS
- Kako uspešno obvladovati konflikte v izobraževanju odraslih? (4/24/2025)
Na ACS smo 8. aprila izvedli delavnico za izobraževalce odraslih z naslovom Učinkovito odzivanje na konfliktne situacije, ki jo je vodila zunanja sodelavka Sandra Bohinec Gorjak, strokovnjakinja na področju komunikacije.
Udeleženci se pri svojem delu pogosto srečujejo tako z zahtevnimi interakcijami kot konflikti v delovnih ter učnih okoljih.
Poglobili so razumevanje dinamike konfliktov v kontekstu IO. Spoznali so različne strategije reševanja konfliktov, zlasti v situacijah, kjer prihaja do čustvenih nasprotij ali nasprotujočih si interesov. Izpopolnjevali so komunikacijske spretnosti s poudarkom na aktivnem poslušanju, asertivnem izražanju ter uporabi verbalne in neverbalne komunikacije. Vadili so praktične pristope k obvladovanju čustveno nabitih situacij, vključno z obvladovanjem stresa, umirjanjem napetosti in ohranjanjem profesionalne drže. Raziskovali so poti k vzpostavljanju pozitivnega učnega okolja, ki temelji na odprti komunikaciji in medsebojnem spoštovanju.
V spodbudnem vzdušju so udeleženci lahko izkoristili številne priložnosti za izmenjavo izkušenj in refleksijo o lastni praksi. Poleg teoretskih izhodišč so sodelovali v simulacijah in vajah, ki so omogočile prenos znanja v konkretne situacije iz njihovega vsakdanjega dela.
Strinjali smo se, da je ključno vsakodnevno delovati v smeri vzpostavljanja delovnega in učnega okolja, ki spodbuja učenje, sodelovanje ter medsebojno spoštovanje.
Milena Zorić Frantar (milena.zoric.frantar@acs.si), ACS
- Na Kulturnem bazarju 2025 smo okrepili splošno zavedanje o pomenu vseživljenjskega učenja (4/11/2025)
17. Kulturni bazar, ki je bil letos 20. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani, je združil več sto strokovnih delavcev in študentov z različnih področij. Dogodek z naslovom Kulturno-umetnostna vzgoja v digitalni dobi je vabil k raziskovanju presečišč vzgoje in izobraževanja z znanostjo, umetnostjo, tehnologijo in ustvarjalnostjo.
Stojnica ACS je bila na razstavnem prostoru v prvem preddverju. Predstavljali smo dejavnosti in izdelke, povezane tako z vseživljenjskim učenjem kot medgeneracijskim sodelovanjem, portal Kam po znanje in kampanjo Lahko.si.
Predvsem me je navdušilo, da so obiskovalci pokazali interes za projekt Ozaveščanje za VŽU in kampanjo Lahko.si. Očitno javnost oboje sprejema kot zelo pozitivno in nujno potrebno. S pomočjo ugank smo uspešno pritegnili pozornost, ljudje imajo radi izzive, radi se kaj novega naučijo. Če za to dobijo še simbolično nagrado, pa je tudi dobro sprejeto. Verjamem, da bo marsikdo oglase v kampanji Lahko.si zaradi Kulturnega bazarja videl v drugačni luči.
Vabili smo k sodelovanju v TVU, najvidnejši promocijski kampanji izobraževanja in učenja v Sloveniji (12. 5.–15. 6.), in na Paradi učenja – Dnevu učečih se skupnosti (21. 5.).
Veseli smo, da se nam je pridružila tudi dobitnica priznanja ACS Janja Urbiha iz Kozarišč v občini Loška dolina. Obiskala nas je v vlogi imenitne gospe grofice Grete. Obiskovalci so bili navdušeni nad uspešnimi praksami neformalnega učenja (študijskimi krožki ipd.) ter predajanjem znanj v njenem lokalnem okolju.
Grofica Greta, ki prihaja z Notranjske, natančneje iz okolice gradu Snežnik, se je z veseljem odzvala vabilu ACS. Pridružila se je njihovi stojnici na letošnjem Kulturnem bazarju.
S šolniki, ki jih je srečala na stojnici, so izmenjali izkušnje o skupnem poslanstvu – širjenju znanja. Kmalu so ugotovili, da se med knjižnimi platnicami skriva bogata zakladnica znanja. Skupaj so snovali načrte za atraktivne pristope, kako mladim približati lepoto bralne kulture in hkrati kulturno dediščino. In niso bili redki, ki so ji obljubili, da jo kmalu obiščejo v njej ljubem parku gradu Snežnik, kjer neznansko uživa, če se ji obiskovalci pridružijo in z njimi deli vedenje o nekem drugem času.
Z grofico Greto sva raziskovali tradicionalne recepte in v 175 let stari kuharski knjigi med drugim naleteli na recept za posebno postno jed – čokoladno župo in njeno ponarejeno različico.
Verjamemo, da smo skupaj spodbudili kritični premislek o tem, kako lahko z uravnoteženim pristopom tehnologije vključimo v ustvarjalne procese ter pri tem ohranimo pomen izkušnje umetnosti in kulture ter učenja v živo.
Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS
- Delavnica skupinske dinamike in kariernega svetovanja v programu TUM PUM-O+ (4/11/2025)
Z udeleženci TUM PUM-O+ smo dva dni v začetku aprila preživeli na delavnicah skupinske dinamike in kariernega načrtovanja.
Opazovanja in premišljevanje o različnih vidikih skupinske dinamike
Dejavnosti pod tem naslovom sta izvajali realitetni terapevtki Vladka Tonica in Vilma Kersnik. Cilj delavnice je bil izpostaviti pomen timskega dela in sodelovanja. Od delovanja in skupinske dinamike mentorske skupine je namreč odvisna kakovost izpeljave programa PUM-O+. Za delo v programu so pomembni predvsem zagon, motiviranost, vzdržnost, vztrajnost pa tudi zdrav egoizem.
Mentor je za udeleženca vzor
Mentorji morajo v prvi vrsti znati poskrbeti zase, da se lahko razdajajo udeležencem. Drug drugemu predstavljajo ogledalo, saj v mentorski skupini rastejo in se učijo. Pomembno je tudi uspešno sodelovanje z lokalnim okoljem in institucijami, ki soustvarjajo program PUM-O+.
Po informirane karierne odločitve na ZRSZ
V luči tega se nam je drugi dan delavnice pridružila mag. Julija Pirnat z ZRSZ. Udeležencem je predstavila osnove kariernega načrtovanja. Osrednja slovenska ustanova za zaposlovanje je pomemben partner pri vstopanju mladih na trg dela, saj razpolaga s potrebnimi podatki. Opravlja tudi svetovalno delo oz. karierno svetovanje in je skrbnik številnih ukrepov APZ. Za udeležence PUM-O+ je namreč izjemnega pomena, da so sposobni sprejemati informirane karierne odločitve. Mentorji jih lahko podpirajo z oblikovanjem t. i. kariernega plana strokovnega razvoja.
Poklici prihodnosti tudi za udeležence PUM-O+
Karierno načrtovanje za generacijo Z je v veliki meri prežeto s številnimi izzivi. Trg dela je živa stvar, ki se spreminja iz dneva v dan. Ko se bodo posamezniki zaposlovali, bodo na voljo poklici, ki sploh še ne obstajajo!
Udeleženci delavnic so se na dvodnevnem druženju med seboj bolje spoznali, ustvarili medsebojno zaupanje ter povezanost. Pridobili so številne praktične izkušnje in znanja. Oboje je za uspešno izvajanje programa PUM-O+ vitalnega pomena.
Polona Gačnik (polona.gacnik@acs.si), ACS
- Začetni koraki v pismenost (4/10/2025)
Mestna knjižnica Kranj je ob koncu marca pripravila že tretji seminar za strokovne delavce šol, vrtcev in knjižnic o družinski pismenosti. Skupni naslov srečanj je Družinska pismenost – modra popotnica za življenje. Lanski seminar se je osredotočal na to, kako se učijo odrasli, letos pa je bila pozornost usmerjena v razvoj bralne pismenosti otrok: kaj zanjo lahko naredijo starši, učitelji in knjižničarji.
Maja Vunšek, direktorica Mestne knjižnice Kranj, je v uvodu izpostavila, da so družine pomembna ciljna skupina knjižnic, družinska pismenost pa ključnega pomena za napredek družbe. Dr. Sonja Pečjak in dr. Ljubica Marjanovič Umek s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta na zanimiv način pokazali, kako se razvija bralna pismenost otrok in kako pomembno nanjo vpliva skupno branje staršev in učiteljev z otroki.
Dr. Sonja Pečjak je uvodoma opredelila pojem bralna pismenost in prikazala potek razvoja bralne pismenosti v predšolskem obdobju in v obdobju začetnega šolanja. Nato je na konkretnih primerih pokazala, kako razvijati interes za branje ter spoznavne bralne zmožnosti otrok. Opozorila je na nekatere kritične točke, možne rešitve in vlogo različnih socialnih sistemov (družine, vrtca, šole, knjižnic) pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture otrok. Knjižničarji imajo številne možnosti sodelovanja z vsemi temi sistemi.
Dr. Ljubica Marjanovič Umek se je v svojem prispevku osredotočila na vpliv skupnega branja na razvoj otrokove zgodnje pismenosti in njegov socialno-čustveni razvoj. Spregovorila je predvsem o učinku skupnega branja na zgodnji govorni razvoj: besedje, pripovedovanje zgodbe in metajezikovno zavedanje, razvoj izvršilnih funkcij in domišljije. Del svojega predavanja je namenila tudi povezavi skupnega branja z razvojem empatije in teorije uma. Posebej je poudarila pomen rednega vsakodnevnega in kakovostnega branja. Izpostavila je ključne strategije in pogoje za to.
Predstavitvi Maje Kenda o rezultatih ankete o znanjih in spretnostih za izvajanje dejavnosti splošnih knjižnic sta sledila praktična prispevka dr. Barbare Baloh in Špele Frlic o pomenu razvijanja pripovedovanja pri otrocih.
Dr. Barbara Baloh s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem je udeležencem s številnimi praktičnimi primeri pokazala, kako razvijati pripovedovanje ob slikanicah brez besedila. Sposobnost pripovedovanja je danes izjemno pomembna za uspešnost posameznika in družbe. Ustvarjalno pripovedovanje je vtkano v številne pore življenja: medije, marketing, psihologijo, profesionalni razvoj, izobraževanje.
Med pripovedovanjem zgodbe oblikujemo in sestavljamo pretekle izkušnje, izražamo čustva, delimo misli, ideje, spodbujamo domišljijo in kreativnost. Odlična spodbuda za pripovedovanje zgodb je lahko prav slikanica brez besedila, v kateri namesto besed beremo ilustracije in čustva.
Špela Fric pa je predstavila dejavnosti Pravljičnega studia. Poudarila je teoretične in vsebinske razmisleke, ki so v ozadju pedagoških dejavnosti na področju razvoja pripovedovanja. Izpostavila je, da pripovedovanje dolgoročno vpliva na razvoj govora, pismenosti in bralne kulture otrok ter učno uspešnost v najširšem smislu. Delo Pravljičnega studia temelji na zamisli, da je pripovedovanje igra za otroke in odrasle, in iz tega naj bi izhajalo vse, kar se učimo. Pripovedovanje je namreč v sami srži učenja, saj so z njim povezani govorni nastopi, povzemanje snovi, opisovanje, povezovanje ipd. Zato je smiselno, da ga spodbujamo vse od vstopa otroka v formalno izobraževanje. Z izkušnjo pripovedovalca otrok pridobi tudi zmožnost poslušati, postaviti vprašanja, komentirati in počakati, da pride na vrsto. Vse te veščine v svojem vsakdanu potrebujemo tudi odrasli.
Na koncu smo spoznali še tri zanimive projekte družinskega branja, ki jih izvajajo splošne knjižnice v Kamniku, Žalcu in Tolminu.
Erika Poljanšek iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik je predstavila projekt Branje je iskanje, v okviru katerega knjižnica vabi družine, učitelje, skupine in posameznike k branju, raziskovanju narave in spoznavanju kulturne dediščine Kamnika in Komende.
Valerija Jerman in Karmen Kreže iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec sta nas povabili k sodelovanju v bralno-doživljajskem projektu Povej naprej: Naša družina bere. Gre za povezovanje branja, poznavanje domačega kraja in brezmejno igro, ki se začne v družini.
Jožica Štendler iz Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin pa nam je za konec predstavila projekt poletnega družinskega branja Bralna bratovščina, ki od leta 2020 medgeneracijsko povezuje člane tolminske knjižnice. Z njim navdušujejo mlade za branje med poletnimi počitnicami, odrasle pa nagovarjajo, da naj bodo z lastnim branjem dober zgled.
Udeleženci posveta o družinski pismenosti so si lahko ogledali tudi razstavo Podobe branja, ki smo jo pripravili na ACS.
Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS
- Obetajo se novi mentorji v programu PUM-O+ (4/9/2025)
28. marca smo na ACS vstopili v novo izvedbo TUM v programu PUM-O+, ki ga financira MDDSZ. Vključenih je 10 bodočih mentorjev – predstavnikov organizacij, ki izvajajo program PUM-O+. Udeleženci temeljnega programa usposabljanja so na uvodnem srečanju spoznali razvoj in temelje značilnosti programa.
Temeljni program usposabljanja za mentorje PUM-O+ traja 96 ur in se bo izvajal v kombinirani obliki: v živo na ACS, delavnica skupinske dinamike in kariernega načrtovanja je bila izvedena v Hotelu Medno. 2 uri bosta v spletnem okolju Zoom.
Program PUM-O+ je namenjen mlajšim odraslim, starim med 15 in 29 let, ko so bili v šoli neuspešni ali so prekinili šolanje na osnovni, poklicni, strokovni ali gimnazijski ravni. Dobrodošli so tudi tisti, ki jim preti osip.
Cilj temeljnega programa usposabljanja je, da bodoči mentorji pridobijo teoretična in praktična znanja. Uporabljali jih bodo pri delu z mlajšimi odraslimi, ki se soočajo z izzivi pri vključevanju v izobraževalne in delovne procese. Bodoči mentorji se usposobijo za specifično delo. Mlajšim odraslim bodo pomagali, da se na temelju 10-mesečnega programa ponovno vključijo v izobraževalni proces, zaključijo izobraževanje, odkrijejo in razvijejo poklicno identiteto, postanejo samoiniciativni, podjetni ter vstopijo na trg dela. Posledično bodo mlajši odrasli tudi aktivno vključeni v družbo.
Polona Gačnik (polona.gacnik@acs.si), ACS
- Učitelji programa ZIP: Most med kulturami in ključ do uspešne integracije (4/7/2025)
V času, ko se v Evropi dogajajo izrazite demografske spremembe, se tudi Slovenija sooča z vedno večjim pritokom priseljencev. Kakovostno izobraževanje pomeni temelj njihove integracije. A kako lahko učitelji v programih ZIP, ki se vsak dan srečujejo z izzivi raznolikih kultur, jezikovnih ovir in različnih predznanj, uspešno podprejo ta proces? Učenje novega jezika je namreč zahtevna in dolgotrajna aktivnost, še posebno za odrasle. Odgovor na vprašanje leži v ciljnem usposabljanju.
Program ZIP je bil v letu 2023 prenovljen. Posodobljena različica se prilagaja aktualnim demografskim značilnostim priseljencev in temelji na 12-letnih izkušnjah izvajanja prvotnega programa. Zasnovan je modularno, posamezni vsebinski sklopi pa omogočajo uresničevanje praktičnih sporazumevalnih potreb priseljencev v novem okolju. Poleg jezikovnih znanj omogoča tudi pridobivanje temeljnih informacij o slovenski družbi, njeni zgodovini, kulturi in ustavni ureditvi. Gre torej za celovit pristop k opolnomočenju odraslega posameznika na začetku bivanja v Sloveniji.
Usposabljanje in spopolnjevanja so mi prinesla nove ideje, praktične nasvete ter sveže poglede na delo z odraslimi. S tem sem pridobila več samozavesti za poučevanje, saj sedaj bolje razumem, kako učinkovito spodbuditi aktivno sodelovanje in motivacijo. Zelo pomembna se mi zdi izmenjava dobrih praks med učitelji.
Izpeljava programa predvideva, da je učni proces osredotočen na udeležence. Ti ob podpori učitelja ves čas sodelujejo pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju lastnega učenja. Zato sta osebna zbirna mapa in individualni učni načrt nepogrešljiva pripomočka za učinkovito izvajanje programa.
Program je bil premišljeno in kompleksno zasnovan, optimalno učinkovitost pa je moč doseči samo z ustreznim izvajanjem. Pred učitelji tako gotovo ni lahka naloga. Jasno je, da samo podajanje jezikovnih znanj, čeravno zelo vešče, za uspešno integracijo in doseganje učnih ciljev ne zadostuje. Učitelji morajo v bolj ali manj nehomogenih skupinah vešče žonglirati z različnimi tehnikami poučevanja, ki upoštevajo specifične izzive učenja slovenščine. Spopasti se morajo ne le z različnimi ravnmi predznanj udeležencev, temveč upoštevati tudi različne stopnje motiviranosti in nadarjenosti ali pa usposobljenosti za učenje. Njihov prispevek k ustvarjanju varnega in spodbudnega okolja, kjer se priseljenci počutijo sprejete in cenjene, je neprecenljiv.
ACS kot podporo učiteljem v programu ZIP nudi Temeljni program usposabljanja (24 ur) in letna spopolnjevanja (8 ur). V prvem se učitelji seznanijo s temami, vsebinami in orodji, ki so nepogrešljivi pri izvajanju programa ZIP. Dodobra spoznajo vsebino programa ter dobijo priložnost slišati konkretne izkušnje organizacije, učitelja in udeleženca v programu ZIP. Naučijo se pripraviti učno uro za odrasle priseljence po omenjenem programu. Prav tako pomembno je, da dobijo priložnost izraziti svoje pomisleke in strahove, ki jih ob podajanju v zahtevno izkušnjo poučevanja ni malo. Naslednje temeljno usposabljanje je predvideno jeseni 2025.
Usposabljanje in nadaljnja srečanja za učitelje ZIP so mi prinesla številna nova znanja in orodja, ki so mi pomagala bolje razumeti izzive, s katerimi se soočajo priseljenci. Po usposabljanju sem se še bolj osredotočila na njihove specifične potrebe in razvila pristope, ki spodbujajo njihovo vključevanje v družbo.
Spopolnjevanja so namenjena vsebinam, ki jih v anketnih vprašalnikih predlagajo učitelji sami in odražajo njihove aktualne izzive pri poučevanju. Dodana vrednost tovrstnih izobraževalnih srečanj pa je v dragoceni izmenjavi izkušenj, mnenj in dobrih praks. Na ACS naslednje tovrstno spopolnjevanje z naslovom Kako se učijo odrasli napovedujemo za 9. junij.
Tako Temeljno usposabljanje kot nadaljnja spopolnjevanja so za udeležence brezplačna, saj njihovo vključitev podpirata EU in MVI.
Erika Švara (erika.svara@acs.si), ACS
- Voščilo dr. Zoranu Jelencu (4/1/2025)Spoštovani dr. Zoran Jelenc, ob vašem visokem življenjskem jubileju – 90. rojstnem dnevu – vam sodelavke in sodelavci ACS z velikim spoštovanjem, občudovanjem in hvaležnostjo izrekamo prisrčne čestitke.
Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti za vašo vlogo pri razvoju andragoške stroke kot znanstvene discipline ter k uveljavitvi ACS. Kot prvi direktor ste mu dali jasno vizijo in trdne temelje.
Z izjemno širino, analitičnostjo in predanostjo ste soustvarjali ključne premike v IO. Bili ste med pobudniki ustanovitve ACS, kjer ste kot direktor in pozneje raziskovalec prispevali k njegovi strokovni in raziskovalni prepoznavnosti doma in v tujini. Čeprav ste vedno z občutkom priznavali pomen sodelovanja in skupinskega dela, se zavedamo, da brez vaše vztrajnosti, strateškega razmišljanja in prepričanja v pomen vseživljenjskega učenja ACS ne bi imel takšne vloge, kot jo ima danes.
Vaše znanstveno, strokovno in publicistično delo je obsežno in pomembno. Bogata bibliografija, v katero ste vtkali svoja razmišljanja, analize, vizije in tudi kritičen pogled na razvoj IO, priča o vašem neomajnem prizadevanju za strokovnost, kakovost in dostopnost učenja za vse generacije odraslih. Mnogo vaših spisov in razprav je tudi danes aktualnih in navdihujočih zaradi povezovanja lokalnega konteksta s širšimi evropskimi in svetovnimi smernicami.
Spoštovani dr. Zoran Jelenc, ob vaši devetdesetletnici se vam želimo iskreno zahvaliti za vse, kar ste storili za andragogiko, naš center, stroko in številne odrasle učeče se, ki so – tudi zaradi vašega dela – imeli več priložnosti za učenje, osebni razvoj in aktivno vključevanje v družbo. Hvaležni smo za vašo širino, vizionarstvo in nenehno radovednost. Zahvaljujemo se vam, ker ostajate misleč, kritičen in pozoren opazovalec našega področja še danes. Vaš glas ima težo in vaš pogled ostaja dragocen.
V imenu sodelavk in sodelavcev ACS vam želim zdravja, notranjega miru in še veliko navdihujočih dni. Veseli smo, da ste del naše zgodbe – in mi vaše.
Iskrene čestitke!
Dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, s sodelavci
- Kako motivirati ranljive skupine za učenje in izobraževanje? (3/26/2025)
Na ACS smo 13. marca organizirali delavnico Spodbujanje motivacije ranljivih skupin za učenje in izobraževanje. Izobraževalci odraslih so pridobili konkretna orodja in strategije za učinkovito delo z ranljivimi skupinami.
Pri motiviranju udeležencev iz ranljivih skupin se namreč pogosto srečujejo z različnimi izzivi. Predavateljica Sandra Bohinec Gorjak je v razgibanem vzdušju izobraževalce vodila k prepoznavanju dejavnikov, ki vplivajo na odločitve odraslih za udeležbo v izobraževanju. Iskali so učinkovite pristope, da bi to presegli.
Preizkušene pristope za premagovanje ovir pri učenju ter spodbujanje motivacije je prikazala z interaktivnimi metodami in delom v skupinah.
Udeleženci so imeli priložnost izmenjati izkušnje, preizkusiti različne metode in razpravljati o primerih dobrih praks pri delu z ranljivimi skupinami, pri čemer so izpostavili:
- pomen individualiziranega pristopa k posameznikom iz ranljivih skupin,
- vlogo strokovne podpore pri osebnem in strokovnem razvoju posameznika,
- potrebo po povezovanju in sodelovanju med izobraževalci za večjo učinkovitost pri delu.
Vabimo vas, da spremljate naša prihodnja izobraževanja in se nam pridružite pri soustvarjanju vključujočega in spodbudnega učnega okolja!
Milena Zorić Frantar (milena.zoric.frantar@acs.si), ACS
- Na ACS podpiramo zamisel o vseslovenskem dnevu branja (3/12/2025)
V spomin na pisateljico, bralko, novinarko, igralko, prostovoljko in profesorico Manco Košir ter njeno bogato delo smo letos 5. marca, na njen rojstni dan, prvič obeležili dan branja, ljubezni in navdiha.
Pobuda za obeležitev tega, predvsem branju in druženju ob knjigah posvečenega dneva, se je najprej utrnila pravniku, profesorju in pisatelju Marku Pavlihi. Zamisel, da bi 5. marec, rojstni dan Mance Košir, obeleževali kot Mančin dan ljubezni in književnosti, je njegova. Drugo pobudo je dal Žiga Valetič, skrbnik Mančine dediščine. Želel je, da bi tisti, ki so Manco Košir poznali in z njo sodelovali, praznovali njen rojstni dan. Tretja pobuda pa je pravzaprav nastala na ACS. Tema lanskega NMSB je bila namreč branje v javnem prostoru. Iskali smo primeren datum, ko bi se v lokalnih skupnostih družili ob knjigah in branju. Vključiti smo želeli vse, od najmlajših do najstarejših, predstavnike knjigarn, knjižnic, založb, člane bralnih skupin in druge, ki jih ta dejavnost navdušuje. Poleg tega je bila Manca Košir glavna organizatorka in promotorka bralnih študijskih krožkov, ki so pod njenim imenom delovali v okviru ACS.
Vse tri pobude so privedle do poziva, da bi kulturne ustanove, organizacije in skupnosti po Sloveniji v svojem lokalnem okolju organizirale literarne dogodke po vzoru krožkov Beremo z Manco Košir. Povabilu se je odzvalo kar nekaj knjižnic, knjigarn, založb, hospicev in drugih organizacij, ki so v svojih okoljih širili t. i. bralni virus. Pobudniki so našteli vsaj 20 dogodkov Beremo z Manco, še veliko več jih je bilo tudi v zaprtih, prijateljskih, bralno ljubiteljskih krogih. Tako smo v spomin na Manco Košir brali tudi v bralnem klubu ACS.
Naša želja je, da bi 5. marec v prihodnje postal vseslovenski dan branja.
Pobudniki Mančinega dneva so tega dne na novinarski konferenci v prostorih Društva slovenskih pisateljev predstavili tudi dejavnosti prenosa njene osebne in literarne zapuščine nacionalnim institucijam. Te bodo še naprej skrbele, da se ohranijo bogata pričevanja in zapisi, ki jih je Manca Košir hranila vse življenje. Tako bo poleti pri založbi Goga izšla njena avtobiografija z naslovom Manj je mene, bolj sem jaz, ki jo bo sestavljalo več kot 550 različnih odlomkov Mančinega besedila, obsegala pa bo približno 600 strani. Poleg tega bodo naslednje leto izšli še avtoričini izbrani eseji, knjiga modrostnih citatov in odlomkov ter delo s poljudnimi besedili, izbranimi kolumnami in zapisi o knjigah, ki jih je uredil Žiga Valetič, skrbnik ustvarjalčine literarne zapuščine. Njene osebne predmete, fotografije, pisma, članke in izrezke pa bodo hranili v Mestnem muzeju Ljubljana in Kinoteki, večji del pa v NUK ter MNSZS, medtem ko bo večji del Mančine knjižnice v Knjižnici Komen.
Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS
- Kulturni bazar 2025 povezuje umetnost in tehnologije v digitalni dobi (3/11/2025)
17. Kulturni bazar, ki bo 20. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani, prinaša bogat program strokovnega usposabljanja. Osrednja tema je kulturno-umetnostna vzgoja v digitalni dobi. Udeležbo na brezplačnem strokovnem usposabljanju si zagotovite z e-prijavo do 17. marca.
V Stekleni dvorani Lily Novy bo med 14. in 15. uro potekal pogovor z naslovom Se s koncem formalnega izobraževanja res ni treba več učiti?
V njem bodo direktorica ACS dr. Nataša Potočnik in sodelavke ACS dr. Petra Javrh, mag. Estera Možina in Jana Plaznik predstavile monografijo Opolnomočenje: Doseganje in ozaveščanje odraslih za vseživljenjsko učenje, ki smo jo izdali na ACS. Pogovor bo povezovala Alenka Štrukelj, ACS.
Predstavniki ACS bomo v prvem preddverju med 8. in 18. uro na razstavnem prostoru predstavljali dejavnosti in izdelke, povezane z vseživljenjskim učenjem in medgeneracijskim sodelovanjem ter bralno pismenostjo.
Vabili bomo k sodelovanju v Tednih vseživljenjskega učenja (TVU), najvidnejši promocijski kampanji izobraževanja in učenja v Sloveniji (12. 5.–15. 6.), ter na Paradi učenja – Dnevu učečih se skupnosti (21. 5.).
Z nami bo dobitnica priznanja ACS Janja Urbiha iz Kozarišč v občini Loška dolina. Predstavila bo ciljno neformalno učenje, ki pod njenim mentorstvom poteka v študijskih krožkih, ter predajanje znanj v svojem lokalnem okolju.
Veseli bomo vašega obiska!
Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS
- Spretnosti za prihodnost – soočenja za sinergijo (3/11/2025)
Forum EPUO smo tokrat izpeljali malce drugače
ELS se je lani maja uradno izteklo, od tedaj pa EK v sodelovanju s partnerji pripravlja končno poročilo o njegovem poteku in učinkih. Pričakujemo ga lahko v kratkem. Nedavno objavljeno Sporočilo Unija spretnosti (The Union of Skills) je dediščina ELS oziroma njegova krepka nadgradnja. V njem se EK med drugim zavzema za zagotavljanje priložnosti za stalno pre- in dousposabljanje odraslih. Učenje, izobraževanje in usposabljanje za pridobivanje spretnosti, kompetenc, znanja … torej pospešeno pridobivajo pomen – v vseh življenjskih obdobjih. Žal z močnim poudarkom na usposabljanju za delo in manj za druge vloge, ki jih imamo kot posamezniki in člani skupnosti!
Z gosti foruma EPUO smo se 26. februarja na ACS in po spletu dotaknili nekaterih spretnosti za življenje. Postavili smo jih v sedanjost in prihodnost ter poudarili njihovo medsebojno prepletenost. Srečanje je bilo zasnovano kot skupek soočanj strokovnjakov, ki odlično delujejo na različnih področjih. Zavedajo pa se, da ta niso izolirana. Pridobljene spretnosti se zato (lahko) prepletajo in delujejo v sinergiji. Goste smo povprašali o njihovih sedanjih prizadevanjih, načrtih ter medsebojnem sodelovanju.
Foruma se je udeležilo 120 oseb – osebno, v okolju Zoom ali na povezanih kanalih, na katerih je tekel posnetek v živo. Namen tega članka je nekoliko opisati dogajanje, a ne preveč – raje si poglejte posnetek, ki je objavljen na spletni strani dogodka.
Tandem zasebno in službeno
Dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, in mag. Gregor Mohorčič, direktor CPI, sta bila prvi par, ki je odgovarjal na gornja vprašanja (in tista vmes). Spregovorila sta o svojih preteklih izkušnjah, ki so ju pripeljale na sedanji delovni mesti, ter aktualnih prizadevanjih. Dotaknila sta se prepletenosti splošnega, neformalnega učenja in izobraževanja, za katerega prvenstveno skrbi ACS, ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, za katerim trdno stoji in ga trenutno prenavlja CPI. Zaupala sta nam spretnosti, ki se jima zdijo pomembne za prihodnost – po osebni in strokovni plati. Njun celotni nastop je bil odličen preplet energij jin in jang – pri čemer sta si ti dve vlogi simpatično izmenjevala.
V poklicnem življenju si želim kompetence za sočutno vodenje in andragoško znanje. Tisto žlahtno pa je zame branje – zahtevno branje.
Širše kompetence pripomorejo, da se posameznik bolj suvereno giblje tudi na poklicnem področju.
Opremljeni za zeleni in digitalni prehod
Drugi par, ddr. Ana Vovk iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in dr. Jože Guna iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sta dopolnjevala pogled na zelene in digitalne spretnosti. Te so v zadnjih letih najpogosteje nagovorjene – tako na ravni politik kot tudi stroke in prakse. Kljub temu se zdi, da nam še ni dovolj jasno, katere razsežnosti imajo prve in kako zelo pereče so. Anina tekoča in zanosna pripoved nas je postavila na trdna tla, nas zresnila in na trenutke nasmejala. Jože jo je odlično dopolnil in nam digitalni svet približal na igriv način. Oba sta poudarila medsebojno dopolnjevanje teh dveh in še mnogih drugih vrst spretnosti za preživetje in uspevanje v viharno spreminjajočem se svetu.
Ostati je treba prizemljen, povezan z naravo. Narava ima namreč terapevtsko vlogo: predstavlja trden steber notranje povezanosti.
Spodbujam povezovanje raziskovanja, industrije in ljudi.
Samozavestni in podjetni
Tretji par, dr. Alenka Braček Lalić z Inštituta za avtentično voditeljstvo in mag. Maja Novak iz We4You, Zavoda za izobraževanje, je nagovoril osebne (čustvene) in medosebne ter komunikacijske spretnosti. Govornici sta nam zaupali, kaj je vplivalo na njun prestop v samostojno podjetništvo. To prinaša več svobode, a od njiju terja veliko notranjo urejenost, osredotočenost, zaupanje vase in druge. Slednje lahko vodiš in poučuješ, jih spodbujaš na potovanjih v dejanski in virtualni resničnosti le, če si pristen. Sogovornici sta bili izrazito osebni in sta nam prav zaradi tega omogočali poistovetenje. Prav temu pa je vse skupaj namenjeno. Tu prostora za strah ali sram ni več in prav to odlikuje plemenitega človeka.
Ko ne deluješ s svojimi (avtentičnimi) vrednotami, ti življenje izstavi račun.
Za poslovni uspeh je priznanje ranljivosti izjemno pomembno.
Intuicija postaja supermoč prihodnosti!
S temi besedami nas je v zaključnem predavanju navdušil Aleksej Metelko. Opozoril nas je, da se gibljemo v začaranem krogu vedno istih misli, poleg tega je večina negativnih. Na nek način nam je dal dovoljenje in nas spodbudil, da prisluhnemo tistemu tihemu notranjemu glasu, ki ga preglasuje vsakodnevno dogajanje. Opremil nas je z napotki, kako naj izostrimo svoj posluh za ta čut – pogoj za to je praviloma umiritev in tišina. Kaj težjega v tem svetu hitenja in kakofonije!
S kreativnostjo spodbujamo intuicijo – in obratno.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), opremila Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), obe ACS
- Študijski krožki pod lupo: evalvacijski obiski razkrivajo potenciale (3/10/2025)
ACS že 32. leto skrbi za strokovno koordinacijo in razvoj ŠK. Mreža izvajalcev je po obsegu edinstvena, saj šteje med 90 in 100 ustanov. Geografske posebnosti Slovenije – mednje sodi izrazita razpršenost poselitve – predstavljajo izziv za enakovreden razvoj in dostopnost IO. ŠK kot edinstvena oblika skupnostnega učenja pa učinkovito odgovarjajo na ta izziv in uspešno nadaljujejo razveseljiv razcvet. Temeljni koncepti njihovega delovanja, kot so svoboda, odsotnost hierarhičnosti, načrtnost učenja in dejavno spreminjanje okolja, terjajo preudarno spremljanje in usmerjanje tega učnega formata. Evalvacijski obiski, ki omogočajo neposreden stik z izvajalci na terenu, udejanjajo prav ta rahločutni pristop za presojanje delovanja ŠK.
Znanje v praksi odpira nove poti.
Tovrstni obiski so namenjeni vpogledu v prednosti, izzive in razvojne priložnosti na mestu samem. Informacije, ki jih izmenjamo sodelavci ACS in izvajalci ŠK, temeljijo na obojestranskih izkušnjah, ki so koristne za oboje, pa tudi za druge izvajalce, zlasti novince.
Po daljšem časovnem premoru v letošnjem letu načrtujemo več terenskih obiskov v različnih regijah. Za vsakega obiskanega izvajalca bomo vnaprej pripravili evalvacijski vprašalnik in izpis dokumentiranih izvedb, ki služita kot vodilo za polstrukturirani intervju.
Za naju kot dolgoletni izvajalki ŠK je zelo pomembno, da smo mentorji aktivno vključeni v evalvacijski proces. Ta nam omogoča, da izrazimo svoje poglede, izkušnje in predloge za izboljšanje. S tem lahko prispevamo k boljšim rezultatom in optimizaciji prihodnjih aktivnosti
Pozornost pri zbiranju podatkov bomo usmerili na morebitne izzive, s katerimi se srečujejo izvajalci. V poročilih namreč ne morejo izraziti vsega, poleg tega se med seboj razlikujejo potrebe lokalnih okolij. Upoštevali bomo primere dobrih praks, razvojne priložnosti ter vizijo ŠK in sprejemali predloge za posodobitev spletne strani.
Pričakujemo, da bo primerjalna analiza rezultatov evalvacijskih obiskov doprinesla k učinkovitemu načrtovanju in prilagajanju koordinacije ŠK. Tako bomo še naprej zagotavljali njihovo dolgoročno uspešnost in trajno umeščenost v lokalna okolja po vsej Sloveniji.
Erika Švara (erika.svara@acs.si), ACS
- Nov program andragoškega spopolnjevanja o razvijanju bralne pismenosti (2/20/2025)
V projektu ESS+: Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028 na ACS organiziramo dva nova programa andragoškega spopolnjevanja za spodbujanje kritičnega mišljenja in razvijanje bralne pismenosti.
Še danes je čas za prijavo na drugega.
Datum izvedbe Program Trajanje v PU Rok za e-prijave 20. 3. 2025 Razvijanje bralne pismenosti – bralne učne strategije 8 17. 3. 2025 Prijavite se v sistemu KATIS. Na voljo so kratka navodila za prijavo.
Število mest je omejeno na 20 udeležencev. Prijave obravnavamo po vrstnem redu, pri večjem interesu pa bomo poskusili zagotoviti mesto vsaj enemu udeležencu iz posamezne organizacije.
Programa sta del kariernega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter prinašata pripadajoče točke za napredovanje v nazive ob izpolnitvi vseh obveznosti. Izvajamo ju v okviru projekta, zato je udeležba brezplačna.
Pridružite se nam, saj sta vam oba programa lahko v podporo pri delu.
Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS
- Pregled učnih in izobraževalnih možnosti na enem mestu (2/13/2025)
Spletni portal Kam po znanje že vrsto let omogoča celovit pregled učnih in izobraževalnih možnosti za odrasle v Sloveniji. V letu 2024 je svojo ponudbo objavilo 325 ustanov, od tega se jih je prvič predstavilo 28.
Skupaj so objavili 4.000 programov formalnega in neformalnega izobraževanja. Zanimanje za predstavitev na portalu narašča, tudi zato, ker sta v okviru projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje (2024–2028) spletna portala Kam po znanje in Lahko.si združila moči. Kam po znanje ostaja osrednja točka za vpisovanje izobraževalnih programov, podatki pa so samodejno vidni tudi na Lahko.si. Za izvajalce izobraževanja je to dodatna možnost informirati in obveščati javnost o izobraževalni ponudbi, hkrati pa tudi brezplačna promocija ustanove.
Objavljeno izobraževalno ponudbo vsako leto analiziramo in rezultate predstavimo v poročilu. V analizo smo zajeli izvajalce izobraževanja ter njihove izobraževalne programe, objavljene do konca leta 2024. Dokument je objavljen na spletni strani Kam po znanje in v Digitalni bralnici.
Razlike v dostopnosti izobraževanja po regijah
Analiza podatkov kaže razlike v lokalni dostopnosti izobraževanja. Odražajo se v številu izvajalcev ter raznovrstnosti ponujenih programov. Najbogatejšo izobraževalno ponudbo ima osrednjeslovenska regija, kar je pričakovano zaradi koncentracije izobraževalnih ustanov v glavnem mestu. Veliko učnih in izobraževalnih možnosti imajo prebivalci večjih mest, kot so Maribor, Velenje, Novo mesto, Celje, Kranj, skromnejše pa so te možnosti zlasti v manjših občinah in krajih. Dostopnost izobraževanja v lokalnem okolju je pomembna za vključevanje predvsem ranljivih skupin odraslih.
Neformalno izobraževanje kot ključna oblika učenja odraslih
Odrasli pridobivajo znanje, spretnosti in veščine na različne načine. Izobražujejo se v programih za pridobitev formalne izobrazbe (osnovnošolske, srednješolske in terciarne), po uspešnem zaključku izobraževanja pa pridobijo višjo raven izobrazbe ter ustrezne kvalifikacije, kompetence za poklicno delo in osebni razvoj. V ponudbi programov za pridobitev izobrazbe je bilo največ programov za pridobitev srednje strokovne in srednje poklicne izobrazbe odraslih.
Večji del izobraževanja in učenja odraslih poteka v neformalnih izobraževalnih programih in s priložnostnim učenjem. Zelo je razvejano, posega na različna področja človekovega delovanja in zanimanja, zato se pogosto prepleta s poklicnim usposabljanjem in spopolnjevanjem. Programe neformalnega izobraževanja je v svoji izobraževalni ponudbi navedlo 196 izvajalcev izobraževanja.
Ponudba programov učenja tujih jezikov je še vedno največja
Programi izobraževanja in učenja za odrasle pokrivajo širok spekter vsebinskih področij. Pomembno je, da se prilagajajo potrebam in ciljem posameznikov, sodobnim izzivom ter omogočajo odraslim, da na različne načine pridobivajo znanje in veščine, ki so uporabni v njihovem vsakdanjem življenju in poklicnem okolju.
Vsakoletne analize izobraževalne ponudbe kažejo, da je ponudba programov učenja tujih jezikov največja, saj je povpraševanje po tovrstnih znanjih veliko. Obsežna je bila tudi ponudba programov s področja osebnih in splošnih izobraževalnih aktivnosti, posebno osebnih spretnosti in osebnostnega razvoja, poslovnih in upravnih ved ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij in uporabe računalnika. Najmanj programov je bilo načrtovanih s področja naravoslovja, matematike in statistike, povpraševanje po teh znanjih je manjše.
V ospredju so finančne in potrošniške spretnosti
Vse večji pomen pridobivajo spretnosti, zlasti temeljne spretnosti za večjo produktivnost in uspešno udeležbo na trgu dela, razite spretnosti pa imajo velik pomen tudi za osebnostni razvoj.
Na portalu spremljamo izobraževalno ponudbo osmih spretnosti za življenje, in sicer zelenih, digitalnih spretnosti ter spretnosti za zdravo oziroma kulturno življenje, državljanske, medijske, osebne (čustvene) in medosebne ter finančne in potrošniške. Ponudbo smo analizirali in povzeli nekaj ugotovitev.
V letu 2024 so prevladovali programi za pridobivanje in krepitev spretnosti s področja finančnega opismenjevanja in potrošništva za odrasle ter digitalnih spretnosti. Bogata pa je bila tudi ponudba programov za krepitev spretnosti za kulturno in zdravo življenje ter osebnih (čustvenih) spretnosti.
Tudi vi izvajate izobraževanja za odrasle?
Postanite del skupnosti, ki spodbuja vseživljenjsko učenje in bogati slovenski izobraževalni prostor. Objavite svoje izobraževalne programe na portalu Kam po znanje ter povečajte možnosti, da vas potencialni udeleženci hitro najdejo.
Erika Brenk (erika.benk@acs.si), ACS
- S svetovanjem do večje vključenosti gluhih in naglušnih odraslih v IO (2/12/2025)
V letih 2024–2025 v mreži 35 izvajalcev svetovalne dejavnosti v IO (LU), ki se izvaja kot javna služba od leta 2021 (v skladu z ZIO-1, 2018), izvajamo aktivnosti za povečanje dostopnosti svetovanja ter izobraževanja gluhim in naglušnim odraslim.
V letu 2023 smo na pobudo MVI na ACS pripravili strokovne usmeritve za dva pristopa informiranja in svetovanja, ki smo ju poimenovali:
- partnerski pristop ter
- individualno oziroma skupinsko informiranje in svetovanje.
Partnerski pristop vključuje aktivnosti, ki se izpeljujejo v partnerstvu v strateških svetih. Ti so vzpostavljeni v okviru svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba. Vzpostavljenih je 18 strateških svetov z več kot 250 partnerskimi organizacijami. Njihov namen je ozaveščati in širiti informiranost o potrebah in možnostih izobraževanja in svetovanja za gluhe in naglušne odrasle v lokalnih oziroma regionalnih okoljih, v katerih delujejo.
Kot primer dobre prakse je izkušnje iz partnerskega pristopa v januarskih e-Novičkah opisala svetovalka Alenka Sagadin Mlinarič z AZM – LU.
Individualni in/ali skupinski pristop vključuje:
- izvajanje neposrednega osebnega informiranja in svetovanja v paru (svetovalec in gluha in/ali naglušna odrasla oseba) ali
- v skupini (svetovalec in skupina gluhih in naglušnih odraslih).
Namen obeh pristopov je večja vključenost v formalno in neformalno izobraževanje, postopke ugotavljanja in dokumentiranja znanja in spretnosti pa tudi organiziranega samostojnega učenja. Vse troje so področja svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba.
Odločili smo se za poenoten skupinski pristop k informiranju in svetovanju. Zato smo na ACS v letu 2024 pripravili program Informiranje in svetovanje gluhim in naglušnim odraslim za vključevanje v VŽU. Izvajalci programa so svetovalci, ciljna skupina pa gluhi in naglušni odrasli. Ključni cilji skupinskega pristopa so:
- ozaveščati in motivirati za VŽU,
- informirati o možnostih izobraževanja in učenja,
- predstaviti koristi ter potek ugotavljanja in dokumentiranja že pridobljenega znanja in spretnosti (formalno, neformalno in priložnostno pridobljenih, v izobraževanju, pri delu in v osebnem življenju),
- predstaviti in spodbuditi samostojno učenje s podporo svetovalca in uporabo e-gradiv ter drugih virov, pripravljenih za samostojno učenje.
Namen skupinskega pristopa je tudi, da se gluhe in naglušne odrasle povabi na individualno svetovanje k svetovalcu, kadarkoli to potrebujejo na poti premisleka o nadaljnjem izobraževanju, samostojnem učenju, spremembah pri zaposlitvi (karieri) ipd. Iz dosedanjih izkušenj v svetovanju v IO ugotavljamo, da je neposredni stik oziroma izkušnja spoznati svetovalce v živo na različnih dogodkih (informativnih srečanjih, delavnicah, stojnicah idr.), pogosto spodbuda, da odrasli pozneje pride tudi na individualno svetovanje.
V letu 2024 je bilo izpeljanih 8 od načrtovanih 13 izvedb skupinskega pristopa. V vsaki regiji, kjer deluje društvo za gluhe in naglušne, načrtujemo vsaj eno izvedbo). V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih ugotovitev iz evalvacije:
- v informiranje in svetovanje v skupinski obliki je bilo vključenih 95 gluhih in naglušnih odraslih. To ocenjujemo kot uspešen rezultat, saj so podatki v raziskavi ACS pokazali, da se gluhi in naglušni odrasli zelo redko ali sploh nikoli ne vključujejo v IO izven izobraževanj, ki jih organizirajo njihova (med)občinska društva ali Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije;
- gluhi in naglušni so heterogena skupina tako po oviranosti, ki jo izguba sluha prinaša, kot po starosti, izobrazbi in zaposlitvenem položaju. To je treba upoštevati pri izvedbi kateregakoli izobraževanja;
- udeleženci so bili zelo veseli, da so se spoznali z vsebino svetovalne podpore, ki jim je brezplačno na voljo v IO, in možnostmi izobraževanja, ki so lahko ustrezno prilagojene tudi gluhim in naglušnim odraslim. V nekaterih primerih so se že konkretno dogovorili za izobraževanja, ki jim jih bodo v nadaljevanju ponudile ljudske univerze;
- tako priprava kot izvedba sta vedno potekali v sodelovanju z društvom za gluhe in naglušne odrasle v izbrani regiji ter s tolmačem, ki je bil vključen v izvedbo. Nekatere izvedbe so bile v celoti izpeljane na sedežu društva, nekatere pa kombinirano tudi z izvedbo na ljudski univerzi;
- izvedbe skupinske oblike so bile ustrezno prilagojene tako po obsegu in zahtevnosti predstavljanja posameznih tem kot po trajanju in načinu izvedbe. Kot uspešno se je izkazalo vsebino razdeliti na več krajših enot ter vključiti več praktičnih vaj in osebni pogovor ter zagotavljati ustrezne razmere za neovirano tolmačenje v znakovnem jeziku. Ta skupina udeležencev ima namreč več težav z branjem besedil – tudi PPT predstavitev – in pisnim izražanjem.
Rezultati prvih izvedb skupinskega pristopa k informiranju in svetovanju kažejo predvsem motiviranost gluhih in naglušnih, da bi se vključevali v IO, če je le to zanje ustrezno prilagojeno. To nas spodbuja, da z aktivnostjo skupinskega pristopa nadaljujemo tudi v letu 2025. Svetovalno podporo gluhim in naglušnim v IO, ki se izvaja kot javna služba, bomo nudili še naprej. Ob skupinski obliki je gluhim in naglušnim odraslim dostopno tudi individualno svetovanje.
Svetovalci se usposabljajo za delovanje v skladu z inkluzivnim pristopom. Cilj tako skupinskega kot individualnega informiranja in svetovanja ostaja, da s svetovalno podporo gluhim in naglušnim omogočamo pravičnejši in lažji dostop do vključenosti v VŽU. Tako se jim približajo vsebine, ki jih potrebujejo za delo, osebno življenje ali večjo participacijo v družbi. Pri tem so pomemben partner svetovalcu v IO strokovni delavci društev gluhih in naglušnih. Verjamemo, da je povezovanje in sodelovanje z njimi lahko ena od uspešnih oblik terenskega dela svetovalca v IO.
Mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), ACS
- Nadgradite svoje znanje – pridružite se usposabljanjem za izobraževalce odraslih v marcu in aprilu (2/11/2025)
Vabimo vas k udeležbi v programih andragoškega spopolnjevanja, ki jih bomo na ACS izvedli marca in aprila. Namenjeni so izobraževalcem odraslih, ki pri svojem delu z odraslimi udeleženci v najrazličnejših situacijah sodelujejo z raznolikimi ciljnimi skupinami.
.Pripravili smo tri aktualne teme, ki vam bodo v podporo pri vašem delu.
Datum izvedbe Program Trajanje v PU Rok za e-prijave 13. 3. Spodbujanje motivacije ranljivih skupin za učenje in izobraževanje 8 7. 3. 18. in 19. 3. Krepitev medkulturnih kompetenc in medkulturnega dialoga ter uporaba različnih metodoloških pristopov pri izobraževalcih odraslih 16 11. 3. 8. 4. Učinkovito odzivanje na konfliktne situacije 8 2. 4. - Prijave: e-prijavnico najdete na spletni strani AS ali v portalu MOJ ACS 👉 Razpisani programi.
- Omejeno število mest: 20 udeležencev na delavnico – prijave obravnavamo po vrstnem redu, pri večjem interesu pa bomo poskusili zagotoviti mesto vsaj enemu udeležencu iz posamezne organizacije.
- Program financira MVI, zato je udeležba na posamezni delavnici brezplačna.
- Programi so del kariernega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter prinašajo pripadajoče točke za napredovanje v nazive ob izpolnitvi vseh obveznosti.
Za dodatne informacije sva vam z veseljem na voljo.
Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si) in Milena Zorić Frantar (milena.zoric.frantar@acs.si), obe ACS
- Knjiga miru – ko mir, branje in narava povežejo ljudi v navdihujočo zgodbo (2/10/2025)
Besede miru, sodelovanja, povezovanja ob branju in z njim so odmevale iz dvorane Urška na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ob koncu januarja smo se na sejmu Alpe Adria namreč zbrali ob zaključku projekta Beremo v gozdnih knjižnicah in na predstavitvi Knjige miru.
Točno pred letom dni nas je gozdar Jože Prah iz ZGS zbral prav na tem sejmu. Predstavil nam je zamisel o vseslovenskem projektu, ki povezuje gozd in branje. Z branjem in postavljanjem gozdnih knjižnic je želel v eno zgodbo povezati turistične organizacije in društva, lastnike in upravljavce gozdov, lokalne skupnosti, izobraževalne institucije, knjižnice in posameznike, ki v gozd zahajajo le rekreativno, da bi uživali v miru, tišini, svežem zraku … Kot partnerji smo se projektu pridružili TZS, Gozdarska knjižnica pri GIS in ACS.
Osrednjega dogodka v Zeliščarskem parku JV Slovenije v Občini Škocjan, kjer je bila postavljena prva gozdna knjižnica pri nas, smo se udeležili tudi zaposleni ACS. Brali pa nismo le tam. Povabilu k branju v gozdu se je odzvalo več kot 60 organizatorjev – turističnih društev, lokalnih skupnosti, domov za starejše, šol, enot Zavoda za gozdove in drugih organizacij. Na vseh koncih Slovenije, pa tudi v zamejstvu, so skupaj brali in se družili z avtorji, si pripovedovali pravljice in obujali spomine. Izmenjevali so si znanje, delili ljubezen do pisane besede in s tem prispevali svoj kamenček h krepitvi bralne kulture in medsebojnega razumevanja.
V Knjigi miru, ki je bila predstavljena na sejmu Alpe Adria, so zbrani vtisi in fotografije s teh dogodkov. Vključene so navdihujoče misli, ki so jih o miru, branju, naravi, kulturi in življenju nasploh prispevali udeleženci. Veselje ob sodelovanju in medsebojnemu sožitju z drugimi in naravo nas je povezovalo tudi na omenjenem zaključnem dogodku. Še posebno pozorno smo prisluhnili poeziji, ki jo je navdihnila ljubezen do narave. Verze so prispevali pesnica Ifigenija Zagoričnik, gozdar Boštjan Škerlep in Zlata Nataša Markelj.
Knjiga miru pa ni posebna le zaradi tega, temveč tudi zaradi svoje podobe. Njene platnice so namreč lesene, sestavljene iz desetih avtohtonih slovenskih dreves. Izdelal jih je mladi oblikovalec lesa in lesnih izdelkov Nejc Pižmoht iz Pineks Wooda iz Radeč. Njeni listi pa – tako kot je običajno pri knjigah – so iz papirja. S skupnim branjem v gozdu smo tako knjige vrnili k njihovemu izvoru. S Knjigo miru branje – s prav posebnim sporočilom – vračamo ljudem.
Turizem in narava sta mostova, ki povezujeta kulture in ljudi. V gozdnih knjižnicah, kjer se stikata tišina narave in moč besede, se krepi razumevanje in spodbuja mir. Z združevanjem turizma in bralne kulture gradimo poti do sožitja in globlje povezanosti med nami in svetom.
Knjigo hrani Gozdarska knjižnica na GIS v Ljubljani. Prelistajte jo tukaj.
Za konec pa vam na srce polagam le še tole. Naj bo branje v gozdu še naprej priložnost za pobeg iz vsakdana, za stik z naravo in s samim seboj. Kajti med drevesi in v knjigah se skrivajo zgodbe, ki komaj čakajo, da jih odkrijemo – in da odkrijejo nas.
V gozdu se nismo zbirali le zato, da bi brali – temveč zato, da bi zgodbe delili. V objemu gozda, kjer listje šumi kot najlepša pesem, so naše besede zvenele močnejše, naše misli bolj povezane, naše zgodbe pa še bolj žive.
Skupno branje in pripovedovanje v naravi nas povezujeta – drugega z drugim, z modrostjo preteklosti in domišljijo prihodnosti. Ko sedimo pod krošnjami dreves in prisluhnemo glasovom pripovedovalcev, postanemo del nečesa večjega – skupnosti, ki ljubi besede in čuti naravo.
Akcijo bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Zato vas vabim, da spremljate spletno stran Nacionalnega meseca skupnega branja, kjer bodo na voljo vse informacije.
Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS
- Andragoški center Slovenije: akreditirana organizacija Erasmus+ (2/7/2025)
Z veseljem sporočamo, da je bila ACS dodeljena Akreditacija Erasmus+. V obdobju do leta 2027 bomo torej lahko izvajali projekte mobilnosti Erasmus+. Vzpostavljali bomo mednarodne povezave, jih krepili in izmenjevali dobre prakse. S tem bomo našim zaposlenim in sodelavcem omogočili nadaljnje strokovno izpopolnjevanje in pridobivanje dragocenih izkušenj v tujini. Nova spoznanja bomo dejavno prenašali v nadaljnje razvojno delo.
Predlagani načini za prispevanje k temeljnim načelom akreditacije Erasmus+ so dobri. Okoljska vzdržnost, digitalno izobraževanje ter aktivna udeležba so naslovljeni s konkretnimi aktivnostmi oz. ukrepi (trajnostno potovanje, uporaba digitalizacije za znižanje ogljičnega odtisa, uporaba digitalnih rešitev pri delu ter ključno aktivno sodelovanje na platformi EPALE).
Akreditacija Erasmus+ je priznanje našemu trudu in predanosti v IO. Veselimo se novih priložnosti, ki jih bo prinesla, in se že pripravljamo na prve projekte mobilnosti v letu 2025.
Blaž Jelenc (blaz.jelenc@acs.si), ACS
- Svetujemo za znanje – novi filmi o svetovalni dejavnosti v IO (2/6/2025)Leto 2024 smo v središču za svetovanje in vrednotenje na ACS zaključili filmsko. Da bi predstavili razvoj, organiziranost in vsebino svetovalne dejavnosti v IO, ki se od leta 2021 izvaja kot javna služba na 35 javnih organizacijah za IO po Sloveniji, smo pripravili več kratkih filmov.
Prvega z naslovom Dnevi svetovanja za znanje smo premierno predvajali že na LPoIO. Na tem osrednjem stanovskem srečanju sva mag. Tanja Vilič Klenovšek in avtorica tega članka sodelovali s prispevkom Zavzeti in sodelovalni: Terensko delo in 20 let Dnevov svetovanja za znanje.
V filmu predstavljamo razvoj in namen skupnega promocijskega dogodka, Dneva svetovanje za znanje. Vsako leto v septembru želimo doseči čim več odraslih. Predstaviti jim želimo možnosti učenja in izobraževanja, ki jih imajo v svojem okolju, jih motivirati za učenje in spodbuditi k vključitvi v izobraževanje.
Drugi film, Svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih, je namenjen strokovni javnosti. V njem podrobno predstavljamo razvoj, organiziranost in vsebino svetovalne dejavnosti v IO. Ogled priporočamo strokovnim delavcem, ki se na novo vključujejo v izvajanje svetovalne dejavnosti v IO, partnerjem in deležnikom, študentom ter vsem, ki jih zanimajo podrobnosti delovanja javne službe.
Posebno ponosni pa smo na film Svetujemo za znanje, ki smo ga posneli na terenu. V njem Marko Jošt in Ines Marina Simoes Grilo pripovedujeta, kakšno podporo in pomoč pri izobraževanju in učenju sta dobila v svetovalni dejavnosti v IO. V videu sodelujeta tudi svetovalki Anja Brilej Bohorč (LU Krško) in Andrijana Božić (LU Celje), ki pojasnita, kako poteka svetovanje.
Filmi se sestavijo v celoto, ki predstavlja vse vidike svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba. Nekaj manj kot 20-minutni posnetek si lahko najbolj vztrajni ogledate tule: Svetujemo za znanje – svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih, za hiter ogled pa priporočamo kratek napovednik.
Vsi filmi so nastali v projektu Krepitev vseživljenjskega učenja, ki ga v letih 2023–2029 v okviru programa Evropske kohezijske politike vodi ACS, sofinancirata pa Republika Slovenija, MVI, in EU iz Evropskega socialnega sklada plus.
Urška Pavlič (urska.pavlic@acs.si), ACS
- Od individualizma k skupnosti: je to še izziv? (2/3/2025)Človeštvo potrebuje skupnost za kakovostno življenje. Kljub mantri sodobnega sveta o odgovornosti posameznika za lastno življenje potrebujemo drug drugega. Povezujemo se in sodelujemo. Vprašanje pa je, ali se trudimo dobro delati v skupinah. Je to za nas vrednota? Ali imamo željo in voljo preseči individualistične prakse?
Ta vprašanja zagotovo potrebujejo veliko premisleka, pogovora z drugimi in predvsem časa. In tega v današnjem času pogosto zmanjkuje. Tako svoje naloge opravljamo v izolaciji, ko delamo v skupinah, pa si zgolj razdelimo naloge, ker je tako najhitreje. Če nimamo dovolj časa, si pomagamo z generativno umetno inteligenco, da smo hitrejši. Tempo življenja se stopnjuje in od nas se pričakuje učinkovitost na vsakem koraku. Žal pa nas tak način vodi v iztrošenost. Prav tako pozabljamo na sinergične učinke skupnega dela, ko ima delo dveh večji rezultat, kot bi bil skupek dela dveh posameznikov.
Ustvarjajmo prostor za povezovanje in sodelovalno učenje
V razpravah na letošnjih Pedagoško-andragoških dnevih smo se strinjali, da potrebujemo več priložnosti za skupno učenje, sobivanje, soodločanje. Bolj se moramo posvečati razvijanju medsebojnih odnosov in pristnih stikov. Te priložnosti ustvarjamo izobraževalci na vseh ravneh izobraževanja, od šolskih do IO, v razredu, skupnostih različnih generacij do virtualnih skupnosti.
Predavanje dr. Klare Skubic Ermenc in dr. Jane Kalin je bilo osredotočeno na vlogo razrednika pri ustvarjanju skupnosti v razredu. Ta vidik je v različnih državah različno jasno in natančno opredeljen v strokovnih in pravnih dokumentih, pa vendar je oddelčna skupnost eden od prostorov, ki omogoča učenje. Hkrati je v šolskem prostoru pomembna tudi kakovost povezovanja celotnega aktiva, povezovanja s starši in širšo lokalno skupnostjo. Razredniki se po rezultatih predstavljene raziskave čutijo različno usposobljene za razvijanje ustrezne klime, kakovostnih medosebnih odnosov ter aktivno vključevanje učencev v načrtovanje in izvajanje dela oddelčne skupnosti. Za slednje se jih skoraj petina ne počuti kompetentnih.
Učitelj kot osrednji član skupnosti
Kot je poudaril dr. Marko Radovan, ima učitelj pomembno vlogo tudi v virtualnih učnih skupnostih. V spletnih okoljih je namreč njegova vloga pri vodenju in podpori učenju, tudi pri zagotavljanju občutka povezanosti med učečimi se. Vzpostavljena učna skupnost in interakcija med člani sta namreč osnova za učni proces. Učenci se bodo naučili več, če bodo čutili pripadnost in bodo imeli možnost za izmenjavo informacij. Pri učenju pa so bolj kot samo okolje, virtualno ali fizično, pomembne učne metode, ki jih učitelj uporabi za doseganje učnih ciljev.
Interakcija med generacijami
Pri medsebojnem učenju ne pozabimo na znanje, ki ga pridobivamo v stiku z različnimi generacijami. V preteklosti se je znanje medgeneracijsko prenašalo povsem nestrukturirano med člani razširjenih družin v vsakodnevnem stiku. Danes, ko se pogosto učimo in bivamo v starostno bolj homogenih skupinah, pa tovrstno učenje spodbujamo z različnimi oblikami načrtnega izobraževanja. Učenje je v teh primerih največkrat stranski produkt dejavnosti, tako je veliko učenja priložnostnega. O njegovih učinkih je spregovorila dr. Meta Furlan, ki je še posebej izpostavila pomen javnih prostorov za medgeneracijsko učenje. V stiku z različnimi generacijami največkrat pridobivamo t. i. implicitno znanje. Zato se ob tem lahko vprašamo tudi, kako ga ozaveščati. Morda je prvi korak, da začnemo raziskovati, kje vse se učimo in česa smo se do sedaj naučili v raznolikih skupnostih v vsakdanjem življenju.
Spreminjati svet ali sebe?
Vsi bi radi spremenili svet, a nihče ne želi spremeniti samega sebe.Na besede velikega misleca nas je spomnila dr. Barbara Šteh v zaključni razpravi konference. Izpostavila je, da največ naredimo z lastnim zgledom in delovanjem. Naj nekoliko parafraziram vprašanje, s katerim smo se v naši skupini ukvarjali na delavnici Metke Demšar Goljevšček: kaj lahko naredim danes, da bo skupnostno učenje znova naša realnost in prihodnost? Naj bo to povabilo vsem k razmisleku.
Meta Brečić-Ločičnik (meta.brecic-locicnik@acs.si), ACS
- Direktoričin nagovor (1/14/2025)Spoštovani zavezniki pri krepitvi družbe znanja,
v leto 2025 vstopamo z obnovljeno energijo in trdno zavezo, da bomo skupaj z izvajalci IO ter predstavniki politike vse strokovne napore usmerjali v razreševanje številnih izzivov na poti k zagotavljanju pravičnega, dostopnega in kakovostnega izobraževanja in učenja vseh odraslih prebivalcev Slovenije, začenši s prizadevanji za nadaljnje sistemsko urejanje področja (zakonodaja, financiranje, urejanje statusa strokovnih delavcev na področju IO).
Naše poslanstvo je krepiti kulturo vseživljenjskosti učenja, zato bomo tudi letos osredotočeni na naloge, projekte in pobude, ki krepijo izobraževanje in učenje odraslih ter širijo dostop do znanja za vse generacije.
Skupaj z vami bomo z opravljanjem rednih nalog in projektov krepili splošno zavedanje o pomenu učenja in tako prispevali k povečevanju vključenosti odraslih v VŽU. Razvijali bomo nove pristope, programe, učne vire, orodja, gradiva in pripomočke za izboljšanje kompetenc odraslih zlasti na področju razvoja pismenosti in temeljnih zmožnosti za večjo socialno pravičnost, presojanja in razvijanja kakovosti IO s poudarkom na digitalizaciji, krepitve svetovalne dejavnosti v IO ter razvoja zelenih kompetenc in prilagajanja na zeleni prehod.
Z dosedanjimi rezultati našega skupnega dela ter nadaljnjim razvojem področja IO bomo lahko naši medijski kampanji Lahko.si dali še dodatni veter v krila spodbujanja VŽU. Krono ozaveščanja o pomenu učenja kot ultimativne vrednote za vsakega posameznika – TVU – pa bomo, kot se spodobi – po tridesetih letih obeležili z vsemi častmi in dokazi. V treh desetletjih smo marsikaj premaknili, spremenili, prekucnili. Marsikoga smo prepričali in zvabili v akcijo za boljše življenje. In to skupaj z vami, seveda!
Za vas bomo še naprej izvajali številne programe usposabljanja in spopolnjevanja. Z vami se bomo posvetovali o pristopih k reševanju novih izzivov in organizirali strokovna druženja o perečih družbenih, ekonomskih in podnebnih izzivih. Poskrbeli bomo za podporo na vseh področjih našega delovanja in se povezovali s skupno vizijo o pomembnosti znanja za prihodnost. A ne le znanja, tudi vrednot, takšnih, ki omogočajo reševanje konfliktov brez nasilja, gradnjo zaupanja in ustvarjanje skupnosti, kjer je mir nekaj, kar ne le želimo, ampak tudi aktivno živimo.
IO namreč spodbuja odprtost in razumevanje, ki sta temelj za razreševanje konfliktov in vzpostavljanje spoštljivih odnosov. Lahko je prostor, kjer se učimo aktivnega poslušanja, empatije in sprejemanja različnih perspektiv. Zavzemamo se za pravičnost, enake možnosti in spoštovanje človekovih pravic. S programi, ki krepijo pismenost, socialne in državljanske spretnosti, lahko skupaj z vami ustvarjamo družbo, ki temelji na solidarnosti.
Z vso odprtostjo in iz različnih perspektiv zaženimo to leto z željo delati dobro in s srcem za izobraževanje in učenje odraslih.
Dr. Nataša Potočnik (natasa.potocnik@acs.si), direktorica ACS
- Zaposleni na ACS smo krepili medsebojno sodelovanje, timsko kulturo in psihološko varnost (1/14/2025)V času dinamičnih sprememb se tudi zaposleni na ACS soočamo z izzivi in priložnostmi sodobnega načina življenja. Uspešno upravljanje sprememb zahteva osredotočenje na ključne dejavnike, ki prispevajo k zadovoljstvu in učinkovitosti. Skrb za dobro počutje, ustrezno delovno okolje, krepitev psihološke varnosti ter dobri in trdni medosebni odnosi – to je le nekaj temeljev za gradnjo zadovoljnih zaposlenih v uspešni organizaciji.
V letu 2024 smo se tega lotili načrtno – v sklopu priprave novega poslanstva, vrednot in vizije ter razvojne strategije. Organizirali smo program Krepitev talentov in kulture: Sodelovanje za napredek, ki ga je izpeljala izkušena in srčna predavateljica dr. Alenka Braček Lalić.
Postavili smo si 3 osnovne cilje:
• podpreti in razvijati talente znotraj organizacije s poudarkom na osebnem in profesionalnem razvoju,
• ustvariti in vzdrževati pozitivno organizacijsko kulturo, ki spodbuja sodelovanje, inovativnost in visoko zavzetost zaposlenih,
• izboljšati medsrediščno sodelovanje in povečati učinkovitost organizacije.Voditeljica je vzor tega, kako delati z odraslimi v izobraževanju – še posebno s temi, ki imajo ali mislijo, da imajo veliko znanja. Tudi organizacija je bila odlična.
Program je bil zasnovan v obliki treh 8-urnih modulov.
• Modul 1: Medosebno sodelovanje, močna timska kultura in učinkovitost
• Modul 2: Osebne in organizacijske vrednote za krepitev timske kulture
• Modul 3: Vodenje sprememb s pomočjo nevroznanostiIzvedli smo jih maja, septembra in decembra.
Alenka me je navdušila s svojo prodornostjo, iskrivostjo in zmožnostjo izvleči iz nas najboljše, kar smo in lahko damo drug drugemu. Veselim se naših prihodnjih srečanj.
Seznanili smo se s pomenom, izzivi in kompetencami učinkovitega medosebnega sodelovanja in močne timske kulture, spoznavali psihološko varnost kot pogoj za učinkovito medsebojno sodelovanje in močno timsko kulturo. Pri delu v skupinah smo spoznali, da ACS zaposlenim nudi ustrezno psihološko varnost in v nadaljevanju skupaj iskali načine za njeno nadgraditev. Z dekodiranjem naših zgodb in prepričanj smo se lotili risanja življenjskih zgodb. Za nekaj trenutkov smo postali miselni detektivi.
Nadaljevali smo z dekodiranjem čustev in napotki za spremembo vedenja, zaključili pa z refleksijo in razmišljanjem o poti naprej. Spoznali smo tudi, kako delujejo možgani v času sprememb, zakaj se včasih upiramo novim načinom razmišljanja ali delovanja ter kako lahko z nevroznanstvenimi pristopi olajšamo prehod na kreativne vzorce vedenja. Delavnica je bila usmerjena v iskanje avtentičnega jaza in samorefleksijo ter ozaveščanje vloge, ki jo imamo kot posamezniki v delovnem okolju, tudi v odnosu do sodelavcev.
Veselimo se nadaljnjih tovrstnih delavnic, ki nas povezujejo in zavezujejo k boljšemu sodelovanju.
Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS
- Vabimo k udeležbi v programu andragoškega usposabljanja Koraki k zdravju (1/14/2025)
Ob koncu januarja in v prvi polovici februarja vabimo k vključitvi v 32-urni program andragoškega usposabljanja z naslovom Koraki k zdravju.
Namenjen je izvajalcem in organizatorjem izobraževalnih programov s področja zdravja, zdravega življenjskega sloga in osebnostnega razvoja ter vsem bodočim izvajalcem javnoveljavnega programa Razumevanje zdravja – pot do zdravega načina življenja. Zagotovo je primeren tudi za vse, ki vas zanima, kako pri sebi spodbuditi opustitev starih in oblikovanje novih življenjskih navad, povezanih z zdravjem.
Program smo razvili v letu 2024, da bi opolnomočili udeležence za usmerjanje in spodbujanje odraslih (tudi sebe) v smeri spreminjanja razmišljanja, doživljanja in ravnanja, povezanega s fizičnim in duševnim zdravjem ter pri zavzetju (še bolj) zdravega življenjskega sloga. Sestavljen je iz štirih 8-urnih modulov. Njihovo izvedbo prikazujemo v spodnji preglednici.
Datum izvedbe Modul e-prijava 30. 1. Modul Osebnostni razvoj: Prebudimo svojo notranjo moč: Socialno čustveno učenje za boljše življenje 24. 1.
31. 1. Modul Preventiva: Zdravje v naših rokah: Kako preventiva pomaga ohraniti vitalnost 24. 1.
13. 2. Modul Gibanje: Z gibanjem do vitalnosti: Odkrijmo moč telesne dejavnosti za boljše zdravje 6. 2.
20. 2. Modul Prehrana: Skrivnosti uravnotežene prehrane: Priporočila stroke in starodavne modrosti 13. 2.
Program usposabljanja smo razvili v podporo izvajanju javno veljavnega programa Razumevanje zdravja, nastal pa je tudi priročnik z vajami in delavnicami za boljše obvladovanje zdravja.
Udeleženci, ki izpolnijo vse obveznosti, so v skladu z lestvico točkovanja programov kariernega razvoja upravičeni do točk, ki se upoštevajo v sistemu napredovanja strokovnih delavcev v nazive. Vsak modul je ovrednoten z 0,5 točke.
Zaželeno je, da se vključite v celoten program usposabljanja.
Program financira MVI, zato je udeležba na delavnici brezplačna.
Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS
- InfO-mozaik – ključni statistični podatki in kazalniki izobraževanja odraslih (1/14/2025)
Spletno rubriko InfO-mozaik ACS smo v preteklem letu obogatili s petimi novimi prispevki. Vsebinske informacije o ključnih področjih IO, podkrepljene s statističnimi podatki in kazalniki, so pripravili različni strokovnjaki.
Prispevek Vključenost odraslih v VŽU je pripravila mag. Tanja Čelebič iz UMAR. Kakšni so trendi vključenosti odraslih v VŽU v Sloveniji, kakšni so zadnji podatki za leto 2023, ter kako na vključenost vplivajo različne socialnoekonomske okoliščine? Cilj 19 % odraslih, vključenih v VŽU do leta 2030, je določen v Strategiji razvoja Slovenije 2030 in ReNPIO za obdobje 2022–2030. Spremlja se s pomočjo kazalnika vključenost odraslih (25–64 let) v VŽU, torej formalno ali neformalno izobraževanje. Vir za izračun kazalnika je ANP (angl. Labour Force Survey), ki se izvaja štirikrat letno in upošteva obdobje zadnjih štirih tednov pred izpolnjevanjem vprašalnika. Podatke o VŽU vsako leto spomladi objavi Evropski statistični urad (Eurostat).
V prispevku Vključenost odraslih v formalno izobraževanje v Sloveniji odgovarjamo na vprašanje, kakšna je izobrazbena struktura prebivalcev Slovenije, starih 15 let in več, ter kaj o formalnem izobraževanju odraslih prebivalcev kažejo uradni statistični podatki. Prispevek smo nadgradili. Novejši podatki o osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju odraslih kažejo, da se vpisi v zadnjih letih povečujejo. Dodali smo podatke o terciarnem izobraževanju in diplomantih.
Da se lahko učinkovito vključimo v sodobno družbo in v njej uspešno delujemo, potrebujemo digitalna znanja in spretnosti. Katera so ta znanja in kaj o digitalnih spretnostih prebivalci EU in Slovenije kažejo statistični podatki, lahko preberete v prispevku Digitalne spretnosti za življenje.
Ob koncu leta 2024 je OECD objavil rezultate drugega cikla raziskave, ki je potekala med letoma 2022 in 2023 v 31 državah in gospodarstvih raziskave spretnosti odraslih PIAAC 2023. Ocenili so spretnosti odraslih na treh področjih: besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov. Prvi rezultati so pokazali, da je prišlo do upada pri besedilnih in matematičnih spretnosti odraslih in da se povečujejo neenakosti v številnih državah OECD in EU.
Soočanje z izzivi sodobnega sveta od nas zahteva več znanja in pridobivanja novih spretnosti. Kje po Sloveniji so imeli odrasli največ možnosti za izobraževanje in učenje v preteklem letu, ter katere vsebine so prevladovale, lahko preberete v prispevku Ponudba izobraževanja in učenja za odrasle v Sloveniji v 2024.
Vabljeni k branju!
Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS
- Spodbujanje zdravja na delovnem mestu: delavnica o gibanju za boljše počutje (1/14/2025)
V sklopu pobude za zdravje na delovnem mestu je Skupina za zdravje ACS organizirala navdihujoče predavanje in delavnico o pomenu gibanja v delovnem okolju.
Redna telesna aktivnost izboljša dobro počutje na delovnem mestu, saj gibanje spodbuja sproščanje endorfinov, znanih kot hormoni sreče, ki prinašajo občutke veselja in sproščenosti (podobno kot uživanje čokolade 😉).
Na delavnici smo spregovorili o negativnih posledicah pretežno sedečega načina življenja, ki sproža perečo potrebo po telesni aktivnosti. Sodobni življenjski slog, ki ga zaznamuje večopravilnost, hiter tempo in zamegljena meja med delom in zasebnim življenjem, poudarja pomen gibanja za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja ter ravnovesja. Skupaj smo raziskali, kako že majhni koraki k večji aktivnosti bistveno izboljšajo kakovost življenja. Predavateljica je z udeleženci delila dragocene praktične nasvete.
Posledice neaktivnosti
V razpravi smo izpostavili resne posledice sedečega življenjskega sloga:
- telesne zdravstvene težave, kot so debelost, sladkorna bolezen, poškodbe in bolezni mišično-skeletnega sistema, bolezni srca in ožilja ter celo rak;
- težave s hrbtenico, degeneracijo mišic in zakrčenost določenih mišičnih skupin;
- slabo telesna vzdržljivost, ki povečuje tveganje za depresijo in druge duševne težave;
- čustveno izčrpanost, senzorično preobremenjenost in monotonijo, ki negativno vplivajo na splošno počutje.
Moč gibanja
Aktivnost krepi tudi kognitivne sposobnosti in zmanjšuje tveganje za upad kognitivnih funkcij v starejših letih. Na splošno gibanje spodbuja močnejše povezave s sodelavci, izboljšuje motivacijo, zmanjšuje stres in prispeva k sproščenemu delovnemu vzdušju.
Kako gibanje vključiti v delovni dan?
Delavnica je ponudila številne praktične ideje, kako vključiti gibanje v delovni dan.
- Uporabite žogo za sedenje, ravnotežne blazine ali podmizno kolo.
- Vzemite si kratke odmore za raztezanje ali sprehod do kavomata ali vodnega balona.
- Motivirajte sodelavce z zabavnimi napisi na stopnicah, da se izognejo dvigalu, ali z organizacijo skupinskih vaj ali kratkih športnih aktivnosti na hodniku.
- Naslednjič, ko vam zazvoni telefon, se pogovorite stoje, ali pa se med pogovorom sprehajajte.
Na delavnici smo poudarili, da je za odrasle tedensko priporočljivo gibanje, ki vključuje tako aerobne aktivnosti, kot vaje za moč, in sicer 2,5–5 ur zmerne intenzivne telesne dejavnosti oziroma 1,25–2,5 ure visoko intenzivne dejavnosti.
Zdaj je čas za dejanja!
Z vključevanjem gibanja v naše vsakodnevne delovne rutine lahko izboljšamo telesno in duševno počutje, povečamo delovno uspešnost in ustvarimo srečnejše, bolj zdravo delovno okolje. Skupaj naredimo te majhne korake za velik vpliv na naša življenja!
In še nekaj v razmislek in ravnanje. Kanadska vlada je objavila kampanjo za ozaveščanje svojih državljanov: Kako bo izgledalo zadnjih 10 let vašega življenja? Oglejte si video!
Ana Frangež Kerševan (ana.frangez.kersevan@acs.si), ACS
- Od vizije do prakse: fokusna skupina Izzivi in priložnosti v SSU (1/14/2025)
Projekt Evropskega kohezijskega sklada Krepitev vseživljenjskega učenja (2023–2029), ki ga vodi ACS, je že v polnem razmahu. V sklopu 3. področja, ki vključuje Krepitev svetovalne dejavnosti v IO in vključuje tudi razvoj SSU, smo izvedli prvo aktivnost – fokusno skupino Izzivi in priložnosti v SSU. Vodili sva jo s sodelavko Urško Pavlič.
SSU so že več kot 30 let del IO, omogočajo dostop do raznolikih učnih gradiv in virov ter nudijo strokovno podporo pri samostojnem učenju.
Že dvajset let, kar na naši LU deluje SSU, skoraj vsak delovni dan zavijem najprej semkaj, sedem pred računalnik, si nadenem slušalke in pogledam, kaj je novega doma in po svetu.Dandanes pa so središča soočena z novimi izzivi zaradi družbenih in tehnoloških sprememb, heterogenosti ciljne skupine, ki se nenehno spreminja, ter vključitve svetovalne dejavnosti pri samostojnem učenju v javno službo.
Razprava se je osredotočila na vprašanja, kako te spremembe vplivajo na delo svetovalcev in delovanje središč, katere so nove ciljne skupine, katere vsebine pridobivajo pomen, kakšno strokovno podporo svetovalci potrebujejo ter katere so nove priložnosti za razvoj SSU.
Kaj so izpostavili svetovalci?
- Povečano sodelovanje strokovnih delavcev znotraj organizacij in strateško povezovanje z deležniki iz okolja, kot so ZRSZ, GZS in upravne enote.
- Spremembe ciljnih skupin, ki vključujejo več priseljencev zaradi globalnih kriz ter odraslih s posebnimi potrebami.
- Upad obiskov SSU zaradi vse večje dostopnosti računalniške opreme doma.
- Povečana potreba po učni pomoči.
- Preplet nalog svetovalcev, ki vključujejo svetovanje, učno pomoč in usmerjanje učnega procesa.
- Povečana potreba po multidisciplinarnih znanjih, zlasti na področju digitalnih tehnologij in učenja slovenščine.
Na srečanju smo identificirali nekaj potreb SSU:
- priprava e-gradiv za različne ciljne skupine, zlasti za priseljence, digitalno nepismene in manj izobražene udeležence, s poudarkom na učenju slovenščine,
- vključevanje gluhih in naglušnih ter razvoj prilagojenih gradiv,
- krepitev prepoznavnosti SSU s pomočjo nacionalne promocije, socialnih omrežij, tematskih delavnic in terenskega dela,
- razvoj aplikacij in videovodičev za uporabo mobilnih naprav ter pripravo na izpite.
Na koncu razprave je moderatorka Urška Pavlič poudarila pomen odpiranja SSU v lokalno okolje, usmerjenosti v širšo skupnost in dostopnosti za vse odrasle in s tem namenom krepitev terenskega dela. Ključne ugotovitve fokusne skupine bodo vključene v strokovno gradivo Usmeritve in protokol za izvajanje in dokumentiranje svetovalnega procesa pri samostojnem učenju, ki bo začrtal prihodnje korake v delovanju in razvoju SSU.
Kaj sledi?
V letih 2025–2029 načrtujemo:
- 2025: posodobitev portala SSU,
- tematski dan, posvečen samostojnemu učenju, ki bo del Dnevov svetovanja za znanje,
- strokovni dogodek ob 30. obletnici ustanovitve prvih SSU;
- 2025, 2027: usposabljanja za svetovalce;
- 2026, 2029: razvoj novih e-gradiv;
- 2026, 2027: razvoj pripomočkov za svetovanje pri samostojnem učenju.
Vabljeni k spremljanju nadaljnjih projektnih aktivnosti in dogodkov.
Teja Dušak (teja.dusak@acs.si), ACS