Skip to content

Pregled člankov, junij 2020

DOMAČE NOVICE

  • Živeti mirovništvo – o miru z izobraževanjem odraslih (7/1/2025)

    V času, ko svet pretresajo številni konflikti, nasilje in hitre spremembe, postaja vprašanje miru bolj aktualno kot kdaj koli prej. Prav zato je letošnji, že 29. Andragoški kolokvij, ki je potekal pod naslovom Živeti mirovništvo – izobraževanje odraslih za mir, ponudil dragocen prostor za razmislek o tem, kako lahko učenje in izobraževanje odraslih prispevata k oblikovanju bolj miroljubne družbe.

    Vprašanja, na katera smo želeli odgovoriti, so: kakšna je vloga izobraževanja odraslih pri spodbujanju miru? Kako naj se pogovarjamo z ljudmi z radikalno drugačnimi pogledi na svet? Kakšne so učne priložnosti in prostori za odrasle povezane z demokracijo in mirovništvom? Kakšna je vloga medijev pri tem?

    Kolokvij je v organizaciji ACS združil domače in tuje strokovnjake ter izpostavil tako teoretske kot praktične pristope k mirovni vzgoji. Priredili smo ga v okviru Osrednje prireditve ob 30-letnici TVU 15. maja v hotelu Mons.

    Poudarki s kolokvija: izobraževanje kot temelj miroljubne prihodnosti

    dr. Nataša Potočnik

    Vseživljenjsko učenje mora med drugim spodbujati k strpnosti, sočutju in razumevanju.

    dr. Nataša Potočnik

    direktorica ACS

    Kolokvij se je začel s pozdravnim nagovorom direktorice ACS, dr. Nataše Potočnik, ki je poudarila pomen IO kot mostu med posameznikom in družbo – še posebno v času kriz in negotovosti.

    V uvodnem prispevku Kultura miru v času vojn sem predstavila koncept kulture miru, ki ne pomeni le odsotnosti nasilja, temveč aktivno spodbujanje dialoga, sodelovanja in razumevanja med ljudmi. Poudarila sem, da lahko IO okrepi posameznikovo sposobnost za kritično mišljenje, empatijo in odgovorno delovanje.

    mag. Jasmina Mirčeva

    Razmišljati o miru ni le strokovni vprašanje, temveč pomembna etična naloga. Mir je ena od najpomembnejših in najbolj ogroženih vrednot današnjega časa.

    Izjemno odmevno je bilo predavanje Isabell Kempf, direktorice Inštituta UNESCO za vseživljenjsko učenje. V prispevku z naslovom Izobraževanje za mir: Obnova skupnosti in preprečevanje prihodnjih konfliktov z učenjem odraslih (ang. Educating for Peace: Rebuilding Communities and Preventing Future Conflict Through Adult Learning) je izpostavila primere dobrih praks iz različnih držav. Pokazala je, kako lahko izobraževanje prispeva k obnovi skupnosti po konfliktih ter preprečevanju nadaljnjih napetosti.

    Isabell Kempf z moderatorko Alenko Štrukelj

    Mir je povezan z drugimi vrednotami in zelenim prehodom.

    Isabell Kempf

    direktorica Inštituta UNESCO za vseživljenjsko učenje

    Sledil je filozofsko in etično obarvan prispevek prof. dr. Bojana Žalca s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. V razpravi Vzgoja za miroljubnost v luči odnosne etike je izpostavil pomen resonančnosti, empatije ter razumevanja tragičnosti nasilja kot poti do miroljubnih odnosov. Poudaril je pomen zavesti o tragičnosti nasilja, ki krši temeljna etična načela. Tragičnost kršenja načel svetosti je v tem, da četudi je upravičeno, četudi nimamo izbire, je vedno nekaj slabega.

    prof. dr. Bojan Žalec

    Tri stvari so pot in cilj izobraževanja za mir: vzgoja za resonanco, empatija in zavedanje, da je vsako nasilje tragično.

    prof. dr. Bojan Žalec

    Teološka fakulteta UL

    Drugi del kolokvija se je nadaljeval z videoprispevkom Uweja Gartenschlaegerja, predsednika EAEA in direktorja DVV, ter dr. Hanne Shvindine iz Ukrajine. Prikazala sta, kako tudi v razmerah vojne IO ostaja orodje za krepitev notranje moči in družbene odpornosti.

    Zora Perenda iz KUD Sevdah je s prispevkom Mir ni le cilj, temveč pot predstavila konkretne oblike mirovniškega delovanja v vsakdanjem življenju – od umetniškega izraza do skupnostnega dela.

    Uwe Gartenschleager

    Opažamo, da izobraževalci hitro najdejo raznolike rešitve, da se ljudje po konfliktnih situacijah lahko čim hitreje vrnejo v življenje

    Uwe Gartenschlaeger

    predsednik EAEA in direktor DVV International

    Zora Perenda iz KUD Sevdah

    Kultura je povezovanje. Zato je pomembno, da prenašamo izročila na mlajše generacije.

     

    Zora Perenda

    KUD Sevdah

    Izjemno živahna in navdihujoča je bila predstavitev projekta Na frekvenci miru, ki so ga soustvarili udeleženci in mentorji programa PUM-O+. Izhodišče je podala Natalija Žalec, MAEd (UK), soustvarjalka in koordinatorica programa PUM-O+. Mladi so s svojo angažiranostjo dokazali, da so ključni nosilci kulture miru v prihodnosti.

    Natalija Žalec

    Kaj pomeni misliti mir? Kako ga lahko živimo – ne le kot ideal, temveč kot vsakodnevno prakso? In kaj pomeni stati za njim, ga zagovarjati, tudi kadar to ni najbolj enostavno? Na ta vprašanja smo skušale odgovoriti v zaključnem pogovoru z dr. Majo Ladić in dr. Evo Marn. Povzele smo rdečo nit kolokvija: mir ni samoumeven in ga je treba nenehno soustvarjati – tudi z učenjem in skupnim iskanjem poti naprej.

    Kaj pomeni misliti mir,  s sogovornicama dr. Majo Ladič in dr. Evo Marn

    Izobraževanje, ne samo odraslih, pomaga, da probleme rešujemo z znanjem in ne z nasiljem.

    dr. Maja Ladić

    Mirovni inštitut

    Večji vpliv kot izobraževanje in usposabljanje za mir imajo žal vrstniki, ki v konfliktu vidijo možnost uveljavljanja neke ideje.

    dr. Eva Marn

    Mirovništvo kot vsakdanja praksa

    Andragoški kolokvij je s svojo vsebino jasno pokazal, da mirovništvo ni le tema velikih političnih razprav, temveč predvsem proces, ki se začne pri posamezniku – v šolah, na delovnih mestih, v skupnostih in izobraževalnih programih za odrasle. Vtisi udeležencev so bili izjemno pozitivni; izpostavili so pomen raznolikih pogledov, odprtih pogovorov in izmenjave dobrih praks, ki so jih spodbudili k razmisleku o lastni vlogi v gradnji mirnejše družbe.

    Občinstvo

    Dogodek je navdihnil in opogumil tako strokovnjake kot praktike v IO, da z zaupanjem nadaljujemo svoje delo – saj je prav učenje tisto, kar lahko tlakuje pot do bolj razumevajočega, povezanega in miroljubnega sveta. Ste ga zamudili? Na spletni strani prireditve si lahko ogledate videoposnetek

    Mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS

  • Program usposabljanja Odkrivajmo moč narave: preplet znanja, izkušenj in naravnega prostora v službi učenja odraslih (7/1/2025)

    Kako naravo vključiti kot partnerico v izobraževanju odraslih? Kako spodbuditi zelene kompetence ne le z vsebino, temveč z načinom izvedbe, odnosi in izkustvom? Na ta vprašanja je odgovarjal program strokovnega usposabljanja, ki je v maju in juniju pritegnil izobraževalce odraslih. Njegov namen je bil opremiti udeleženece z znanjem in veščinami za izvedbo javnoveljavnega programa Odkrivajmo moč narave v svojih lokalnih okoljih.

    Program v obsegu 32 ur je bil zasnovan večplastno:

    • z uvodnim srečanjem v učilnici, ki je osvetlilo konceptualna izhodišča javnoveljavnega programa in udeležence opremilo s prvimi vsebinskimi znanji,
    • s terenskim delom, kjer so udeleženci vstopili v naravni prostor kot učenci, opazovalci, raziskovalci in ustvarjalci,
    • s samostojnim delom z gradivom, ki je ponujalo tako teoretski okvir kot praktične naloge in vprašanja za refleksijo,
    • ter z zaključnimi skupinskimi predstavitvami, ki so omogočile sodelovalno sintezo vseh pridobljenih informacij in spoznanj.

    Usposabljanje je preseglo enosmerni prenos znanja in ponudilo prostor skupnega učenja. Udeleženci  so bili povabljeni k aktivnemu soustvarjanju, refleksiji in pripravi za prenos vsebin v svoje okolje. Pokazalo se je, da narave ni treba učiti kot vsebino – lahko jo povabimo kot sopotnico v učnem procesu.

    Narava kot izziv in zaveznik

    Posebno vrednost programa je pomenil terenski del, izpeljan na Uskovnici. Narava se je pokazala v svojih mnogoterih razsežnostih – kot prostor, vsebina in soudeleženka pri učenju. Terenska izkušnja je udeležencem omogočila, da so teoretske koncepte spoznali v praksi ter se pri tem tudi čustveno povezali z obravnavano tematiko.

    Razporeditev srečanj je bila fantastična ‑ kombinacija samo enkratne poti v Ljubljano (vedno težje se odpravimo), terenskega dela in zadnjega srečanja na daljavo. Teren je bil pa sploh super.

    mnenje iz evalvacijskega vprašalnika

    Delo na terenu je bilo zasnovano večdimenzionalno: v prvem delu so sodelovali strokovnjaki, ki so kot izkušeni poznavalci okoljske problematike prispevali dragocen uvid v kompleksnost naravovarstvenih vprašanj.

    V drugi fazi je sledila refleksija udeležencev, ki je temeljila na uporabi t. i.  resnih iger. Te so udeležencem omogočile, da so izkustveno spoznali dinamike, ki se odvijajo v resničnem življenju in kjer lahko posamezni interesi vodijo v izčrpavanje skupnih virov. Tak pristop je spodbudil razmislek o tem, kako lahko lastna dejanja vplivajo na skupnost in naravno okolje, ter omogočil diskusijo o etičnih dilemah in odgovornosti.

    Že sam način izvedbe programa Odkrivajmo moč narave je udeležencem ponudil zgled, kako zasnovati učni proces, ki ni le informativen, temveč tudi transformativen. Večplastna zasnova – z izmenjavo med učilniško, spletno in terensko izvedbo, kombinacijo samostojnega in sodelovalnega dela, prepletom teoretskih vsebin, izkustvenih dejavnosti in reflektivnih pristopov – je ustvarila dinamičen in vključujoč učni prostor. Program je tako sam postal primer dobre prakse, kako učenje načrtovati celostno, z mislijo na različne učne pristope, na pomen čustvene vpletenosti, fizičnega prostora, interdisciplinarnega sodelovanja in trajnostne naravnanosti. Udeleženci so ga doživeli ne le kot vir vsebine, ampak kot model, ki ga lahko prenesejo in prilagodijo v svoja okolja pri delu z različnimi ciljnimi skupinami.

     Sklepna sinteza: raznolikost kot prednost

    Zaključne predstavitve skupinsko izdelanih izvedbenih načrtov za izvajanje programa  so  jasno pokazale, da je bila raznolikost pristopov dodana vrednost usposabljanja. Vsaka od njih je ponudila dragocen pogled na to, kako kompleksno in kontekstualno mora biti učenje, če želimo, da je resnično transformativno. Čeprav so bila izhodišča za pripravo naloge enaka za vse, je vsaka od skupin pripravila čisto samosvoj izdelek.

    Predavatelji

    Dr. Nevenka Bogataj (Andragoški center Slovenije) je oblikovala in strokovno vodila program. Bila je nosilka uvodne in zaključne delavnice, povezovalka vsebin in refleksije. Udeležence je uvedla v teme trajnosti in jim pomagala osmisliti proces skozi celoten program.

    Mihaela Anclin (UPI Ljudska univerza Žalec) je izpeljala vsebinsko celoto o vodi kot naravni dobrini, kulturnem in ekološkem pojavu. Predstavila je tudi metode za obravnavo teme vode v izobraževanju odraslih.

    Tomaž Bregant je sodeloval kot izkušen praktik na uvodnem terenskem dnevu na Uskovnici, kjer je udeležence seznanil s pomenom Alpske konvencije, izzivi življenja v Triglavskem narodnem parku in z lokalnimi vidiki trajnosti.

    prof. dr. Matej Ogrin (Filozofska fakulteta UL) je bil odgovoren za poglavje o energiji in trajnostni mobilnosti. Z obilico znanja in pronicljivega mišljenja je opredelil, kako razumemo vire energije, njihovo rabo in vplive, ter kako mobilnost načrtovati trajnostno.

    Ema Meden (ACS) in Sabina Belc (Mladinski svet Slovenije) sta sodelovali kot izvajalki izkustvenega učenja na temo sodelovalnosti. Udeleženci so se skozi praktične vaje seznanili s pomenom vzajemnosti, soodvisnosti in skupinskega delovanja – ključnimi elementi trajnostnega pristopa v učenju.

    Prva skupina je izhajala iz vprašanja kaj obravnavati – izpostavili so teme, kot so mobilnost, onesnaževanje, sodelovalnost. Svoje delo so gradili na vsakdanjih navadah udeležencev in njihovem ekološkem odtisu, ob tem pa identificirali lokalne partnerje za sodelovanje.

    Druga skupina je delo oblikovala okoli specifične ciljne skupine – zapornikov. Obravnavali so možnosti za nadomeščanje mobilnosti s srečanji na daljavo ter razprli pomen narave v zaprtih okoljih – kako naravo in njene zakonitosti vendarle vnesti kot vir sprostitve in priložnost za prenos zakonitosti ekosistema v razreševanje konfliktnih situacij.

    Tretja skupina je ponudila zelo konkretne primere iz prakse z jasnim prostorskim okvirom. Poudarili so pomen majhnih korakov (npr. prilagajanje porabe vode), ki so v zmožnostih posameznika in omogočajo dejavno odzivanje brez občutka nemoči ob globalnih izzivih.

    Zahvale za uspešno izvedbo programa veljajo tako udeležencem kot predavateljem.

    Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si) in Erika Švara (erika.svara@acs.si), obe ACS

  • Odprtje razstave Portreti branja, Knjižnica Črnomelj (6/13/2025)
    Portreti branja je potujoča razstava arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za spodbujanje branja v javnem prostoru. V sodelovanju s študenti arhitekture smo jo na ACS oblikovali z namenom, da bi razgibali misel o branju. Že tretje leto potuje po Sloveniji. Z Jesenic se je 5. junija premaknila v knjižnico Črnomelj, kjer je na voljo še nekaj dni.

    Kuratorka razstave je bibliotekarka Tanja Podržaj. Na svečanem odprtju so predstavniki OŠ Milana Jarca, Glasbene šole Črnomelj in ZIK pripravili lep kulturni program. Osrednje mesto v njem sta imeli glasba in brana beseda. Brali smo v slovenščini, švicarski italijanščini in ukrajinščini – leposlovna besedila, namenjena mladim in odraslim.

    Po koncu programa so nekateri udeleženci pristopili k meni in izrazili presenečenje, da več kot 62 odstotkov odraslih v Sloveniji slabo razbira informacije. Težko si predstavljamo, da v državi, ki v evropskem pogledu prednjači po vključenosti prebivalcev v terciarno izobraževanje, dosegamo tako slabe rezultate pri bralni pismenosti. Prav to izraža tudi raven bralne kulture v Sloveniji. Zagotovo večina ljudi bere vsak dan – vozne rede, različna obvestila, besedila, povezana z delom in prostim časom.  Pa tudi razumemo in znamo uporabiti vsa sporočila?

    Ravni bralne pismenosti je več; višje so kompleksnejše in ne zajemajo zgolj bralne spretnosti. V mislih imam poglobljeno in kritično branje, ki vključuje tudi splošno razgledanost in kritično mišljenje. To nam daje zadovoljstvo, omogoča učenje, nas povezuje s preteklostjo. Omogoča  odkrivanje svetov in razumevanje zakonitosti; vsega, kar bi nam ostalo skrito, če ne bi brali. Poglobljeno branje nam omogoča, da se naučimo vživljati v druge, sočustvovati, primerjati, premišljevati, izbirati, se kritično opredeliti. Tvori državljansko pismenost in tako omogoča avtonomno odločanje o skupnih stvareh.

    Branje je prostor naše osebne in družbene eksistence, trdi arhitekt doc. Gašper Medvešek v svojem prispevku v  knjigi Podobe branja. Umeščanje branja v izobraževanje odraslih, ki smo jo izdali na ACS v letu 2023.

    Družinsko branje v zgodnjem otroštvu je za vzgojo bralcev zelo pomembno. Odpor do branja največkrat izhaja iz slabih izkušenj ali odsotnosti prijetnih doživetij. Ta so  nemalokrat povezana s spomini na šolsko branje, ki se vtisnejo v telo in delujejo na nezavedni ravni. Za preseganje odpora do branja potrebujemo čas ter dovolj močnih – pozitivnih izkušenj in spodbud. In prav to je namen naše razstave: da se ustavimo in premislimo o svojem branju – kaj nam pomeni, kako najraje beremo, o lepih spominih, ki so povezani z branjem.

    Ste vedeli, da so bili v antičnih časih, ko so javno brali s papirusnih svitkov, za branje potrebni trije? Dva sta držala svitek vsak na svoji strani, tretji pa je bral. Tudi branje z zaslona ali s papirja je drugačno – naši možgani delujejo drugače, drugače strukturirajo in drugače shranjujejo podatke. Kakorkoli že, nobeno branje ni vrednejše ali pomembnejše od drugega, vendar pa nam različno branje odpira različne svetove.

    Beremo lahko tako ali drugače in v tej raznolikosti je neizmerno bogastvo, ki nas povezuje, nam daje snov za pogovor, nas seznanja in ozavešča.

    Črnomaljska občina si je pridobila laskavi naziv Branju prijazna občina. Verjamemo, da bo odprtje razstave prineslo nove zamisli in akcije, ki bodo branje še dodatno umestile v javni prostor. Za to je treba združiti moči in stakniti glave, kar v Beli krajini, ki je dežela odprtih in vedrih ljudi, ne bo težko. Knjižnici Črnomelj, ki je postavila razstavo, in vsem, ki so sodelovali, se zahvaljujemo z Župančičevim citatom, ki je tudi njihov prepoznavni pozdrav: »Kdor ljubi knjigo, bodi spoštovan!« Dodajmo še klic naše kampanje za ozaveščanje o vseživljenjskosti učenja, ki pravi Lahko si! Tudi z branjem v javnem prostoru, kjer se srečuješ z drugimi.

    Vabimo vas, da razstavo postavite tudi v vašem kraju. Manjši je kraj, pomembnejši je na zemljevidu bralne pismenosti! Pišite nam na naslov natalija.zalec@acs.si, alenka.strukelj@acs.si ali ester.mozina@acs.si in dogovorili se bomo za termin.

    Natalija Žalec, MAEd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS

     

  • Vključenost odraslih v izobraževanje – pogled skozi različne statistične metodologije (6/11/2025)

    V spletni rubriki InfO-mozaik ACS  je objavljen nov prispevek. Avtorica, mag. Tanja Čelebič z UMAR, obravnava podatke o vključenosti odraslih v formalno in neformalno izobraževanje. Ugotavlja, da uporaba različnih metodologij vodi v precejšnje razlike v vrednostih kazalnikov in interpretacijah podatkov.

    Statistično raziskovanje UIO, ki se izvaja vsakih 6 let, meri udeležbo odraslih v formalnem in neformalnem izobraževanju v zadnjih 12 mesecih. Zadnja raziskava je bila izvedena leta 2022. Eurostat je objavil kazalnike vključenosti odraslih v formalno ali neformalno izobraževanje. Primerjal jih je tako s podatki o vključenosti v usposabljanje na delovnem mestu kot tistimi, ki usposabljanja na delovnem mestu ne vključujejo.

    Vključenost odraslih v izobraževanje v Sloveniji je bila 42,4-odstotna, kar je pod povprečjem EU (46,6 %). Če izključimo usposabljanja na delovnem mestu, pade ta vrednost na 26,5 % (EU: 39,5 %). Po tem kazalniku je Slovenija precej oddaljena od evropskih ciljev, ki predvidevajo 60-odstotno udeležbo do leta 2030.

    Anketa ANP meri udeležbo odraslih (25–64 let) v izobraževanju v zadnjih štirih tednih pred izvajanjem ankete oz. v zadnjih 12 mesecih (podatek je objavljen vsaki 2 leti).

    Ti izsledki se precej razlikujejo od podatkov ankete UIO. Kažejo, da se je vključenost odraslih v formalno ali neformalno izobraževanje (za potrebe dela in osebnostnega razvoja) v zadnjih 12 mesecih povečala s 36,2 % leta 2022 na 40,3 % leta 2024. Po zadnjem merjenju je bila torej višja kot v povprečju EU (28,1 %).

    Na voljo so tudi podatki o vključenost odraslih v formalno ali neformalno izobraževanje v obdobju štirih tednov pred izvajanjem ankete. Leta 2023 je vključenost v izobraževanje znašala 19,9 %. Leta 2024, ko so se začeli izvajati številni projekti iz finančne perspektive evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, pa je sledilo povečanje vključenosti na 23,1 % (EU: 13,3 %).

    Demografske in socialne razlike

    Podatki ankete ANP o vključenosti odraslih v izobraževanje v zadnjih štirih tednih pred izvajanjem ankete kažejo tudi, da se ženske v izobraževanje vključujejo pogosteje kot moški. Vključenost je najvišja pri mlajših in terciarno izobraženih, najmanjša pa pri starejših in nizko izobraženih. Razlike med temi skupinami se povečujejo. Nizka je udeležba oseb z različnimi oblikami oviranosti, pa tudi rojeni v tujini se v izobraževanje vključujejo bistveno manj kot prebivalci, rojeni v Sloveniji.

    Delovni status

    Pri vseh statusih aktivnosti (delovno aktivni, brezposelni in neaktivni) se je vključenost odraslih v izobraževanje leta 2024 povečala, največja je bila pri delovno aktivnih (39,0 %), najnižja pri neaktivnih (11,5 %). Največ so se izobraževali strokovnjaki in menedžerji, po dejavnostih zaposleni v financah in zavarovalništvu, najmanj pa tisti, ki delajo v gradbeništvu.

    Priložnostno učenje – pogosto spregledani potencial

    Anketa UIO meri tudi udeležbo v priložnostnem učenju, ki vključuje neformalne, neorganizirane učne aktivnosti (samoizobraževanje po spletu, obisk kulturnih ustanov ipd.). V letu 2022 je bilo v Sloveniji v tako učenje vključenih 74,1 % odraslih, kar je precej nad povprečjem EU (64,2 %). Največ ljudi se samoizobražuje s pomočjo elektronskih naprav (64,9 %, EU: 53,2 %), manj pa jih obiskuje knjižnice ali kulturne ustanove (6,9 %). Na tem področju Slovenija precej zaostaja za evropskim povprečjem (EU: 15,4 %).

    Več o vključenosti odraslih v izobraževanje in učenje po različnih metodologijah si lahko preberete v prispevku na povezavi: InfO-mozaik št. 120 – Vključenost odraslih v izobraževanje po različnih metodologijah.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Tretji forum EPUO 2025: Inovativna učna okolja (6/9/2025)

    Odrasli se učimo drugače – to je ena od ključnih premis na strokovnem področju učenja in izobraževanja odraslih. A kako se kaže (in udeležence privablja) ta drugačnost? Odgovor na vprašanje bomo iskali na tretjem in hkrati zadnjem forumu EPUO 2025, ki nosi naslov Inovativna učna okolja.

    Izraz, ki ga odlikujejo kar tri razsežnosti – inovativnost, učenje, okolje –, je v zadnjem času dokaj pogost tako v strokovnih kot tudi političnih razpravah in dokumentih. Najpogosteje ga najdemo v povezavi z vpreganjem sodobnih tehnologij v učne procese. Vzporedno se vse bolj uveljavlja termin prožne učne poti. Gre za nekaj podobnega, če ne enakega, le da se zdi prožnost bolj dosegljiva kot inovativnost?! V iskanju definicij obeh izrazov lahko ugotovimo, da jih je malodane toliko kot njihovih avtorjev. ChatGPT povzema, da inovativno učno okolje spodbuja aktivno, sodelovalno in personalizirano učenje.

    Poudarja prožnost prostora in opreme, uporabo najnovejših tehnologij ter ustvarjanje situacij, v katerih učitelji nastopajo kot mentorji, udeleženci pa raziskujejo, rešujejo probleme in ustvarjajo. Bistveno je prilagajanje potrebam in interesom posameznika, posledica tega pa naj bo večja vključenost.

    Upravičeno se vprašamo: gre res za nekaj povsem novega ali pa je inovativnost (okolij, vsebin, metod) izobraževanju odraslih v krvi? Gornja načela so namreč že vtkana v naša dolgoletna prizadevanja, le da se njihovi pojavni obrazi dobrodošlo spreminjajo ter prilagajajo času, prostoru, okoliščinam, v katerih bivamo in delujemo.

    Na forumu bomo v družbi evropskih strokovnjakov pod drobnogled vzeli nekaj primerov inovativnih učnih okolij iz slovenske prakse. Mednje sodi tudi prizorišče dogodka – Center Rog.

    Oglejte si program in se prijavite. Dogajanje bomo prenašali v živo, ogled posnetkov bo mogoč tudi pozneje.

    Vabljeni!

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

  • Statistični dan z raziskovalci 2025 – podatki v službi znanosti in družbe (6/5/2025)

    Ste vedeli, da obstaja spletna stran, na kateri najdete številne ažurne podatke o prebivalcih Slovenije, ki nam, izobraževalcem, vsak dan olajšajo strateško odločanje o prihodnosti vaše organizacije?

    Ste vedeli, da obstaja dokaz, da znanje vendarle nekaj šteje in da vpliva na nadaljnje življenjske uspehe posameznika?

    Berite dalje in poglejte, kako vse si lahko pri našem delu pomagamo s statističnimi podatki.

    V sredo, 4. junija, je na EF UL potekal tretji Statistični dan z raziskovalci, ki sta ga tokrat v sodelovanju organizirala SURS in EF UL. Dogodek je tudi letos povezal statistične strokovnjake, raziskovalce in uporabnike podatkov z različnih področij.

    Cilj dogodka je bil predstaviti različne primere uporabe SURS-ovih podatkov in spodbuditi uporabo statistike v širši raziskovalni skupnosti.

    Dogodek je povezovala Tjaša Redek z EF UL, ki je uvodoma pozdravila udeležence in napovedala pester program. Uvodna nagovora sta prispevali Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica SURS-a, in Tomaž Turk, dekan EF.

    V prvem delu dogodka je Renata Rejec (SURS) predstavila načine dostopa do podatkov, ki jih ta ustanova nudi raziskovalni in širši javnosti.

    Prikazi raziskovalnih prispevkov, ki so sledili, so pokazali, kako lahko kakovostni statistični podatki pripomorejo k boljšemu razumevanju družbenih, ekonomskih in okoljskih izzivov:

    • Sašo Polanec (EF UL) je predstavil prve izsledke študije o ocenjevanju skupnega indeksa obsega proizvodnje.
    • Mitja Perko (UMAR) je pokazal primere uporabe mikropodatkov pri analitiki na področju makroekonomskih trendov.
    • Marjeta Benčina (Focus, društvo za sonaravni razvoj) je predstavila analizo o ekonomskih in političnih vplivih na stanje prevozne revščine in vpliv na družbeno neenakost.
    • Gašper Cankar (RIC) je predstavil študijo o učnih dosežkih, socialno-ekonomskem statusu in nadaljnjih življenjskih uspehih posameznika.
    • Janez Dolšak (EF UL) je v zadnjem prispevku osvetlil model za ocenjevanje energetske učinkovitosti gospodinjstev.

    Dogodek je potrdil, da je sodelovanje med uradno statistiko in raziskovalno skupnostjo ključno za razvoj kakovostnih analiz, ki prispevajo k razumevanju sodobne družbe in sprejemanju premišljenih odločitev.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si) in Anja Trilar (anja.trilar@acs.si), obe ACS

  • Zaključuje se usposabljanje Didaktika izobraževanja na daljavo (6/5/2025)

    V začetku junija smo z drugim srečanjem v živo uspešno zaključili izvedbo programa Didaktični vidiki načrtovanja in izpeljave izobraževanja odraslih na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja.

    Pod strokovnim vodstvom predavateljev dr. Tanje Možina, prof. dr. Marka Radovana, dr. Danijele Makovec Radovan, Jasmine Orešnik Cunja in Ane Frangež Kerševan se je 22 udeležencev poglobljeno ukvarjalo z raznolikimi pristopi in vidiki sodobnega IO na daljavo.

    Program je vključeval dve srečanji v živo, eno po Zoomu in aktivno delo v spletni učilnici. Udeleženci so pripravili refleksijo svoje izkušnje z učenjem na daljavo in sodelovali v kolegialni presoji – izmenjali so si mnenja ter podali oceno in povratno informacijo o prispevkih svojih kolegov. Ob koncu so pridobili še odziv izvajalcev.

    Del usposabljanja je bil tudi preizkus različnih spletnih orodij za aktivacijo udeležencev, ki jih lahko uporabimo tako v spletnih kot klasičnih učnih okoljih. Vsak udeleženec je na podlagi svojih poklicnih potreb pripravil primer učne aktivnosti.

    V programu smo poudarili pomen vrednotenja znanja, podpore udeležencem med učenjem. Ob koncu smo na evalvacijskem pogovoru podelili izkušnje in vtise.

    Logotipi EKP 3

    Program se z objavami v spletni učilnici nadaljuje. Udeleženci bodo v zaključni fazi pripravili izvedbeni načrt kombinirane oblike izobraževanja. Ta bo temeljil na načelih sodobne didaktike in izkoriščal možnosti, ki jih ponuja spletno učno okolje.

    Usposabljanje poteka v okviru projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju 2024–2028, ki ga sofinancira Evropska unija.

    Ana Frangež Kerševan (ana.frangez.kersevan@acs.si), ACS

  • Portal Kam po znanje – skupaj odprimo vrata učenju (5/9/2025)

    Predstavite svojo izobraževalno ponudbo za odrasle na enem največjih izobraževalnih portalov v Sloveniji! Spletni portal ACS Kam po znanje je osrednje mesto za vse, ki želijo (p)ostati radovedni, ustvarjalni in aktivni. Soustvarjajte ga skupaj z nami in dosezite vse, ki iščejo možnosti za učenje, osebni ali poklicni razvoj.

    Informacije, zbrane na enem mestu, so v veliko pomoč iskalcem novega znanja

    Na portalu Kam po znanje ponudniki učenja in izobraževanja odraslih promovirajo že blizu 4.000 programov izobraževanja in učenja. Med izvajalci so ljudske univerze, srednje šole, ki izobražujejo tudi odrasle, zasebne ustanove in šole, društva, zavodi, združenja, univerze za tretje življenjsko obdobje, višje in visoke strokovne šole ter številni drugi izvajalci izobraževanj. Pridružite se jim in povečajte svojo prepoznavnost.

    Zanimanje za predstavitev na portalu narašča

    V okviru projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje (2024–2028) sta spletna portala Kam po znanje in Lahko.si združila moči. Kam po znanje ostaja osrednja točka za vpisovanje izobraževalnih programov, podatki pa so samodejno vidni tudi na Lahko.si. To predstavlja dodatno možnost informiranja in obveščanja javnosti o številnih možnostih za učenje in izobraževanje, ki so na voljo.

    Poskrbite, da vas bodo posamezniki, delodajalci ali drugi, željni novega znanja, lažje našli in se seznanili z vašimi programi, tečaji in usposabljanji. Registrirajte se in brezplačno vpišite izobraževanja, ki jih načrtujete.

    K večji informiranosti in ozaveščenosti javnosti pripomore tudi profil Kam po znanje na Facebooku. Ta medij pritegne veliko pozornost obiskovalcev pa tudi nove izvajalce izobraževanj, ki želijo dodatno promovirati zanimive učne priložnosti. Navežite stik z nami in promovirali bomo tudi vaše programe.

    Če imate kakšno vprašanje, nam lahko pišete po e-pošti in z veseljem vam bomo pomagali narediti prve korake na portalu Kam po znanje.

    Erika Brenk, ACS (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Umetna inteligenca v izobraževanju odraslih – priložnosti in izzivi (5/9/2025)

    Mag. Mihaela Selak Petković z ACS je pripravila zanimiv prispevek o UI v IO in ga objavila v spletni rubriki InfO-mozaik ACS. V zapisu je analizirala, kako UI že vpliva na procese učenja in poučevanja ter kakšne priložnosti in izzive prinaša izobraževalcem, učečim se in oblikovalcem politik.

    Vsebina temelji na aktualnih evropskih in nacionalnih strateških dokumentih ter raziskavah, ki poudarjajo pomen digitalne preobrazbe izobraževanja. Prispevek izpostavlja potrebo po razvoju digitalnih kompetenc izobraževalcev in učečih se ter opozarja na etične in pravne vidike uporabe UI v izobraževalnem procesu.

    Poudarila je, da je pomembno ohranjati človeški vidik, zagotavljati enak dostop do znanja ter spodbujati odgovorno in etično uporabo novih tehnologij v korist vseh udeleženih.

    Predstavila je podatke SURS, objavljene ob Dnevu varne rabe interneta. Ti kažejo, da 57 % prebivalcev pozna orodja UI. Med njimi je največ dijakov in študentov (94 %), 66 % zaposlenih in samozaposlenih, najmanj pa upokojencev (24 %).

    Na poznavanje tehnologij UI vpliva tudi raven dosežene izobrazbe. Kar 78 % prebivalcev s terciarno izobrazbo, 51 tistih s srednješolsko izobrazbo in 44 % prebivalcev z največ končano osnovno šolo jih pozna.

    Več o UI v IO si lahko preberete v prispevku na povezavi: InfO-mozaik št. 119 – Umetna inteligenca v izobraževanju odraslih.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Novo usposabljanje ACS: Didaktični vidiki sodobnega izobraževanja odraslih (5/8/2025)

    7. maja se je v prostorih ACS začelo novo 24-urno usposabljanje z naslovom Didaktični vidiki načrtovanja in izpeljave izobraževanja odraslih na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja.

    Program, ki bo potekal do 16. junija, je namenjen krepitvi kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev v IO. Udeležuje se ga več kot 20 predstavnikov LU, srednjih šol in drugih izobraževalnih organizacij.

    Jasmina Orešnik Cunja
    dr. Marko Radovan

    Usposabljanje poteka v kombinirani obliki – udeleženci se bodo srečevali v živo v prostorih ACS, na videokonferenčnih srečanjih po Zoomu in v spletni učilnici.

    Logotipi EKP 3

    Pod vodstvom dr. Tanje Možina, prof. dr. Marka Radovana, dr. Danijele Makovec Radovan, Jasmine Orešnik Cunja in Ane Frangež Kerševan se bodo udeleženci poglabljali v razvoj in posebnosti izobraževanja na daljavo. Raziskovali bodo didaktične pristope k načrtovanju in izvajanju IO na daljavo, se učili z izmenjavo dobrih praks, analizirali izzive in razvijali konkretne pristope ter se opremljali z znanjem in veščinami za uspešno izvajanje inovativnega izobraževanja v digitalnem okolju. Na usposabljanju bodo udeleženci izdelali tudi svoj primer izvedbenega načrta za kombinirano obliko izobraževanja.

    Usposabljanje poteka v okviru projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju 2024–2028, ki ga sofinancira Evropska unija.

    Ana Frangež Kerševan (ana.frangez.kersevan@acs.si), ACS

  • Kaj morajo organizatorji kot skrbniki programov Finančne pismenosti za odrasle upoštevati pri njihovem izvajanju (5/7/2025)

    Sredi aprila smo na ACS organizirali Izobraževalni seminar za organizatorje programov FPO. Udeležilo se ga je več kot 40 predstavnikov, učiteljev in direktorjev LU.

    V uvodnem nagovoru je mag. Estera Možina na kratko preletela potek izvajanja projekta FPO 2022–2024, ki smo ga na ACS izvajali v okviru programov NOO. Izpostavila je, da pred tem projektom v Sloveniji nismo sistematično razvijali tovrstnih programov. Posamezni izvajalci, kot so nekatere LU ter NUK, pa so jih že izvajali.

    Po dveh in pol letih angažiranega dela skupin akcijskega raziskovanja imamo pripravljen nacionalni kurikul, tri javnoveljavne programe za različne ciljne skupine (mladi do 35 let, starejši od 55 let, splošni program za odrasle) ter še mnogo neformalnih programov IOna tem področju. Pripravljene so tudi strateške podlage in nacionalni program finančnega opismenjevanja, v katerih so odrasli enakopravno zastopani.
    mag. Estera Možina

    Poudarila je pomen teh programov in njihov vpliv na ozaveščenost odraslih o pomenu zdravih financ tako zanje osebno kot tudi za družbo. Slovenija se po raziskavi Eurobarometer umešča med štiri države, kjer je več kot četrtina odraslih izkazala visoko stopnjo finančne pismenosti. Kljub temu globlji pogled kaže, da je raven finančne odpornosti Slovencev zelo šibka. Podatki namreč kažejo, da zgolj 30 % odraslih zaupa finančnim strokovnjakom, le 30 % bi jih lahko zdržalo več kot pol leta, če bi izgubilo glavni vir dohodka, več kot 60 % nas je prepričanih, da imamo dovolj sredstev za varno starost, 24 % jih ni veščih uporabe digitalnih storitev.

    S programi FPO želimo premostiti ravno ta prepad med osebnimi prepričanji o denarju ter svojim vedenjem. Razvijamo finančno znanje in vplivamo na finančno vedenje udeležencev, spreminjamo njihov odnos do financ in pomagamo krepiti njihovo finančno odpornost. Programi so gibki in modularno zasnovani, zato jih lahko oblikujemo v skladu s pričakovanji in potrebami ciljne skupine. Iz nabora vseh modulov namreč lahko vzamemo le tiste, s katerimi bomo lahko ustvarili smiselno celoto za našo ciljno skupino.

    Namen aprilskega seminarja je bil predvsem v tem, da učiteljem in organizatorjem pomagamo odpraviti nekatere dileme. Ob pripravi izvedbenih načrtov za javnoveljavne in neformalne programe FPO se jim zastavljajo številna vprašanja. Zato smo iskali možnosti za motiviranje posameznikov za udeležbo, načine oblikovanja celovitih programov FPO, da bodo ustrezali njihovim potrebam. Spraševali smo se, kako jih motivirati, da v izobraževanju vztrajajo do konca, ter kako pridobiti ustrezne neodvisne predavatelje in uspešno sodelovati z njimi.

    Predstavnici MVI Teja Dolgan in Ana Šalika sta odgovarjali na vprašanja, povezana s postopkovnimi vidiki izvajanja programov, in na nekatera druga vprašanja, povezana s kadri. Posebnost programov  FPO je namreč v tem, da obsegajo tako raznolika področja finančne pokrajine, da jih praviloma izvajajo različni izvajalci oz. finančni strokovnjaki. Poleg tega morajo partnerji znotraj konzorcija izvesti vse tri javnoveljavne programe, ni pa nujno, da vsi partnerji izvedejo vse tri. Podrobno sta razgrnili tudi postopek dokazovanja kazalnikov.

    Udeleženci so se nato seznanili z informacijo Edite Tomše (LU Velenje) o nastajajoči digitalni knjižnici za učitelje in udeležence v programih FPO. Ti bodo izvajalcem v podporo ob pripravi in izvajanju teh programov. V digitalni knjižnici bo zajetih 20 modulov. Vsebovali bodo načrt didaktične izvedbe posameznega modula ter interaktivna gradiva za udeležence (simulacije, vprašalnike, kvize ipd.) pa tudi zaključno evalvacijo oz. preverjanje znanja. Digitalna knjižnica bo na voljo zgodaj jeseni. Želimo si, da jo izvajalci testirajo in seveda prosto uporabljajo, ko bo na voljo. Gradiva bodo na voljo na obstoječi strani FPO.

    Koristno je bilo tudi predavanje Roka Trdana (Javni zavod Cene Štupar – CILJ) o pripravi izvedbenih načrtov za javnoveljavne in neformalne programe. Izpostavil je dejavnike, ki jih morajo organizatorji upoštevati pri izbiri predavateljev in delu z njimi. Večkrat je ponovil, da je treba biti pri tem pozoren, da izbiramo predavatelje, ki ne prodajajo lastnih produktov. Pomembno je, da podajajo objektivne informacije o posameznih vidikih finančne pismenosti. Poudaril je, da je treba razlikovati med izobraževanjem za finančno pismenost, ki praviloma daje tudi splošna znanja o posameznem področju financ na eni strani (to pokrivamo s programi FPO), in finančnim svetovanjem, ki je namenjeno točno določenim produktom in ga izvajajo finančni strokovnjaki.

    Sledilo je zanimivo predavanje Aline Meško (Zveza potrošnikov Slovenije) o preprečevanju denarnih in spletnih goljufij. Gre za enega zelo aktualnih modulov v programih FPO, ki je bil zaradi splošnega zanimanja za to problematiko prepoznan kot dobra priložnost za promocijo in aktivacijo udeležencev.

    Dan smo zaključili z razmislekom o uspešnih pristopih k promociji programov FPO. Tina Baloh (UPI – LU Žalec) je izvedla delavnico o učinkovitih načinih in kanalih promocije, ki jih uporabljajo organizatorji v posameznih okoljih. Udeleženci so si izmenjali kar nekaj dobrih predlogov in praks, ki jih bodo lahko prenesli v svoja okolja. Izpostavili so predvsem pomen tesnega sodelovanja med konzorciji in pomoč pri medsebojni promociji, saj se programi FPO izvajajo po vsej Sloveniji.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si) in mag. Estera Možina (ester.mozina@acs.si), ACS

  • Od teorije k praksi: s študenti andragogike o skupnostnem izobraževanju (4/25/2025)

    Aprila smo na ACS gostili študente podiplomskega študija andragogike na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki so si za izbirni predmet določili skupnostno izobraževanje. Uvodoma jih je pozdravila direktorica in jim slikovito orisala temeljne stebre, na katerih ACS trenutno udejanja svoje poslanstvo.

    V nadaljevanju so študentje v sproščenem in interaktivnem vzdušju spoznavali praktične vidike implementacije skupnostnega izobraževanja. Ema Meden jih je najprej z izobraževalno igro popeljala neposredno v tragedijo skupnega. Gre za koncept, ki se pogosto uporablja za razumevanje okoljskih problemov. Resne igre, kot jih imenujemo, udeležencem namreč omogočijo bolj celostno doživljanje kompleksnih situacij. Dr. Nevenka Bogataj jih je nato na tej podlagi povabila k razmišljanju in opredeljevanju pojmov, kot so skupni viri, skupnost, kolektivna akcija ter nenazadnje skupnostno izobraževanje in občanska znanost. Prepletla jih je s pomenom odnosov, ki se uresničujejo skozi odločanje oz. dogovor in dialog. Kot primer prakse skupnostnega učenja par excellence v našem okolju je izpostavila študijske krožke. Ti so v Sloveniji že več kot 30 let zgled kolektivnega delovanja, ki je obenem lokalno in izobraževalno.

    Skupnost zavira tiste, ki bi v pozitivno ali v negativno smer izstopali iz povprečja …, skupnost ustvarja ravnovesje. V skupnosti drug drugega korigiramo.

    dr. Nevenka Bogataj

    V podstati izobraževalnega srečanja se je manifestiralo kritično mišljenje, ki sta ga predavateljici ves čas vešče izzivali. Spodbudna je bila misel študentov, da so se za predmet skupnostnega izobraževanja odločili, ker so to zaznali kot protiutež vse močnejši individualizaciji sodobne družbe in upadanju moči vrednot skupnosti.

    Srečanje je študentom ponudilo poglobljen vpogled v kompleksnost in potencial skupnostnega izobraževanja ter jih opremilo z razmisleki za njihovo prihodnje delo na tem področju. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z mladimi strokovnjaki in podpiramo njihov prispevek k razvoju skupnostnega izobraževanja v Sloveniji.

    Erika Švara (erika.svara@acs.si), ACS

  • Kako uspešno obvladovati konflikte v izobraževanju odraslih? (4/24/2025)

    Na ACS smo 8. aprila izvedli delavnico za izobraževalce odraslih z naslovom Učinkovito odzivanje na konfliktne situacije, ki jo je vodila zunanja sodelavka Sandra Bohinec Gorjak, strokovnjakinja na področju komunikacije.

    Udeleženci se pri svojem delu pogosto srečujejo tako z zahtevnimi interakcijami kot konflikti v delovnih ter učnih okoljih.

    Poglobili so razumevanje dinamike konfliktov v kontekstu IO. Spoznali so različne strategije reševanja konfliktov, zlasti v situacijah, kjer prihaja do čustvenih nasprotij ali nasprotujočih si interesov. Izpopolnjevali so komunikacijske spretnosti s poudarkom na aktivnem poslušanju, asertivnem izražanju ter uporabi verbalne in neverbalne komunikacije. Vadili so praktične pristope k obvladovanju čustveno nabitih situacij, vključno z obvladovanjem stresa, umirjanjem napetosti in ohranjanjem profesionalne drže. Raziskovali so poti k vzpostavljanju pozitivnega učnega okolja, ki temelji na odprti komunikaciji in medsebojnem spoštovanju.

    V spodbudnem vzdušju so udeleženci lahko izkoristili številne priložnosti za izmenjavo izkušenj in refleksijo o lastni praksi. Poleg teoretskih izhodišč so sodelovali v simulacijah in vajah, ki so omogočile prenos znanja v konkretne situacije iz njihovega vsakdanjega dela.

    Strinjali smo se, da je ključno vsakodnevno delovati v smeri vzpostavljanja delovnega in učnega okolja, ki spodbuja učenje, sodelovanje ter medsebojno spoštovanje.

    Milena Zorić Frantar (milena.zoric.frantar@acs.si), ACS

  • Na Kulturnem bazarju 2025 smo okrepili splošno zavedanje o pomenu vseživljenjskega učenja (4/11/2025)

    17. Kulturni bazar, ki je bil letos 20. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani, je združil več sto strokovnih delavcev in študentov z različnih področij. Dogodek z naslovom Kulturno-umetnostna vzgoja v digitalni dobi je vabil k raziskovanju presečišč vzgoje in izobraževanja z znanostjo, umetnostjo, tehnologijo in ustvarjalnostjo.

    Stojnica ACS je bila na razstavnem prostoru v prvem preddverju. Predstavljali smo dejavnosti in izdelke, povezane tako z vseživljenjskim učenjem kot medgeneracijskim sodelovanjem, portal Kam po znanje in kampanjo Lahko.si.

    Predvsem me je navdušilo, da so obiskovalci pokazali interes za projekt Ozaveščanje za VŽU in kampanjo Lahko.si. Očitno javnost oboje sprejema kot zelo pozitivno in nujno potrebno. S pomočjo ugank smo uspešno pritegnili pozornost, ljudje imajo radi izzive, radi se kaj novega naučijo. Če za to dobijo še simbolično nagrado, pa je tudi dobro sprejeto. Verjamem, da bo marsikdo oglase v  kampanji Lahko.si zaradi Kulturnega bazarja videl v drugačni luči.

    Matej Maček

    ACS

    Vabili smo k sodelovanju v TVU, najvidnejši promocijski kampanji izobraževanja in učenja v Sloveniji (12. 5.–15. 6.), in na Paradi učenja – Dnevu učečih se skupnosti (21. 5.).

    Veseli smo, da se nam je pridružila tudi dobitnica priznanja ACS Janja Urbiha iz Kozarišč v občini Loška dolina. Obiskala nas je v vlogi imenitne gospe grofice Grete. Obiskovalci so bili navdušeni nad uspešnimi praksami neformalnega učenja (študijskimi krožki ipd.) ter predajanjem znanj v njenem lokalnem okolju.

    Grofica Greta, ki prihaja z Notranjske, natančneje iz okolice gradu Snežnik, se je z veseljem odzvala vabilu ACS. Pridružila se je njihovi stojnici na letošnjem Kulturnem bazarju.

    S šolniki, ki jih je srečala na stojnici, so izmenjali izkušnje o skupnem poslanstvu – širjenju znanja. Kmalu so ugotovili, da se med knjižnimi platnicami skriva bogata zakladnica znanja. Skupaj so snovali načrte za atraktivne pristope, kako mladim približati lepoto bralne kulture in hkrati kulturno dediščino. In niso bili redki, ki so ji obljubili, da jo kmalu obiščejo v njej ljubem parku gradu Snežnik, kjer neznansko uživa, če se ji obiskovalci pridružijo in z njimi deli vedenje o nekem drugem času.

    Janja Urbiha

    mentorica ŠK in grofica Greta

    Z grofico Greto sva raziskovali tradicionalne recepte in v 175 let stari kuharski knjigi med drugim naleteli na recept za posebno postno jed – čokoladno župo in njeno ponarejeno različico.  

    Ana Peklenik

    ACS

    Verjamemo, da smo skupaj spodbudili kritični premislek o tem, kako lahko z uravnoteženim pristopom tehnologije vključimo v ustvarjalne procese ter pri tem ohranimo pomen izkušnje umetnosti in kulture ter učenja v živo.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Delavnica skupinske dinamike in kariernega svetovanja v programu TUM PUM-O+ (4/11/2025)

    Z udeleženci TUM PUM-O+ smo dva dni v začetku aprila preživeli na delavnicah skupinske dinamike in kariernega načrtovanja.

    Opazovanja in premišljevanje o različnih vidikih skupinske dinamike

    Dejavnosti pod tem naslovom sta izvajali realitetni terapevtki Vladka Tonica in Vilma Kersnik. Cilj delavnice je bil izpostaviti pomen timskega dela in sodelovanja. Od delovanja in skupinske dinamike mentorske skupine je namreč odvisna kakovost izpeljave programa PUM-O+. Za delo v programu so pomembni predvsem zagon, motiviranost, vzdržnost, vztrajnost pa tudi zdrav egoizem.

    Mentor je za udeleženca vzor

    Mentorji morajo v prvi vrsti znati poskrbeti zase, da se lahko razdajajo udeležencem. Drug drugemu predstavljajo ogledalo, saj v mentorski skupini rastejo in se učijo. Pomembno je tudi uspešno sodelovanje z lokalnim okoljem in institucijami, ki soustvarjajo program PUM-O+.

    Skupinska dinamika - dvodnevna delavnica

    Po informirane karierne odločitve na ZRSZ

    V luči tega se nam je drugi dan delavnice pridružila mag. Julija Pirnat z ZRSZ. Udeležencem je predstavila osnove kariernega načrtovanja. Osrednja slovenska ustanova za  zaposlovanje je pomemben partner pri vstopanju mladih na trg dela, saj razpolaga s potrebnimi podatki. Opravlja tudi svetovalno delo oz. karierno svetovanje in je skrbnik številnih ukrepov APZ. Za udeležence PUM-O+ je namreč izjemnega pomena, da so sposobni sprejemati informirane karierne odločitve. Mentorji jih lahko podpirajo z oblikovanjem t. i. kariernega plana strokovnega razvoja.

    Poklici prihodnosti tudi za udeležence PUM-O+

    Karierno načrtovanje za generacijo Z je v veliki meri prežeto s številnimi izzivi. Trg dela je živa stvar, ki se spreminja iz dneva v dan. Ko se bodo posamezniki zaposlovali, bodo na voljo poklici, ki sploh še ne obstajajo!

    Skupinska dinamika - palica

    Udeleženci delavnic so se na dvodnevnem druženju med seboj bolje spoznali, ustvarili medsebojno zaupanje ter povezanost. Pridobili so številne praktične izkušnje in znanja. Oboje je za uspešno izvajanje programa PUM-O+  vitalnega pomena. 

    Polona Gačnik (polona.gacnik@acs.si), ACS

  • Začetni koraki v pismenost (4/10/2025)

    Mestna knjižnica Kranj je ob koncu marca pripravila že tretji seminar za strokovne delavce šol, vrtcev in knjižnic o družinski pismenosti. Skupni naslov srečanj je Družinska pismenost – modra popotnica za življenje. Lanski seminar se je osredotočal na to, kako se učijo odrasli, letos pa je bila pozornost usmerjena v razvoj bralne pismenosti otrok: kaj zanjo lahko naredijo starši, učitelji in knjižničarji.

    Maja Vunšek, direktorica Mestne knjižnice Kranj, je v uvodu izpostavila, da so družine pomembna ciljna skupina knjižnic, družinska pismenost pa ključnega pomena za napredek družbe. Dr. Sonja Pečjak in dr. Ljubica Marjanovič Umek s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta na zanimiv način pokazali, kako se razvija bralna pismenost otrok in kako pomembno nanjo vpliva skupno branje staršev in učiteljev z otroki.

    Dr. Sonja Pečjak je uvodoma opredelila pojem bralna pismenost in prikazala potek razvoja bralne pismenosti v predšolskem obdobju in v obdobju začetnega šolanja. Nato je na konkretnih primerih pokazala, kako razvijati interes za branje ter spoznavne bralne zmožnosti otrok. Opozorila je na nekatere kritične točke, možne rešitve in vlogo različnih socialnih sistemov (družine, vrtca, šole, knjižnic) pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture otrok. Knjižničarji imajo številne možnosti sodelovanja z vsemi temi sistemi.

    Dr. Ljubica Marjanovič Umek se je v svojem prispevku osredotočila na vpliv skupnega branja na razvoj otrokove zgodnje pismenosti in njegov socialno-čustveni razvoj. Spregovorila je predvsem o učinku skupnega branja na zgodnji govorni razvoj: besedje, pripovedovanje zgodbe in metajezikovno zavedanje, razvoj izvršilnih funkcij in domišljije. Del svojega predavanja je namenila tudi povezavi skupnega branja z razvojem empatije in teorije uma. Posebej je poudarila pomen rednega vsakodnevnega in kakovostnega branja. Izpostavila je ključne strategije in pogoje za to.

    Predstavitvi Maje Kenda o rezultatih ankete o znanjih in spretnostih za izvajanje dejavnosti splošnih knjižnic sta sledila praktična prispevka dr. Barbare Baloh in Špele Frlic o pomenu razvijanja pripovedovanja pri otrocih.

    Dr. Barbara Baloh s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem je udeležencem s številnimi praktičnimi primeri pokazala, kako razvijati pripovedovanje ob slikanicah brez besedila. Sposobnost pripovedovanja je danes izjemno pomembna za uspešnost posameznika in družbe. Ustvarjalno pripovedovanje je vtkano v številne pore življenja: medije, marketing, psihologijo, profesionalni razvoj, izobraževanje.

    Med pripovedovanjem zgodbe oblikujemo in sestavljamo pretekle izkušnje, izražamo čustva, delimo misli, ideje, spodbujamo domišljijo in kreativnost. Odlična spodbuda za pripovedovanje zgodb je lahko prav slikanica brez besedila, v kateri namesto besed beremo ilustracije in čustva.

    Špela Fric pa je predstavila dejavnosti Pravljičnega studia. Poudarila je teoretične in vsebinske razmisleke, ki so v ozadju pedagoških dejavnosti na področju razvoja pripovedovanja. Izpostavila je, da pripovedovanje dolgoročno vpliva na razvoj govora, pismenosti in bralne kulture otrok ter učno uspešnost v najširšem smislu. Delo Pravljičnega studia temelji na zamisli, da je pripovedovanje igra za otroke in odrasle, in iz tega naj bi izhajalo vse, kar se učimo. Pripovedovanje je namreč  v sami srži učenja, saj so z njim povezani govorni nastopi, povzemanje snovi, opisovanje, povezovanje ipd. Zato je smiselno, da ga spodbujamo vse od vstopa otroka v formalno izobraževanje. Z izkušnjo pripovedovalca otrok pridobi tudi zmožnost poslušati, postaviti vprašanja, komentirati in počakati, da pride na vrsto. Vse te veščine v svojem vsakdanu potrebujemo tudi odrasli.

    Na koncu smo spoznali še tri zanimive projekte družinskega branja, ki jih izvajajo splošne knjižnice v Kamniku, Žalcu in Tolminu.

    Erika Poljanšek iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik je predstavila projekt Branje je iskanje, v okviru katerega knjižnica vabi družine, učitelje, skupine in posameznike k branju, raziskovanju narave in spoznavanju kulturne dediščine Kamnika in Komende.

    Valerija Jerman in Karmen Kreže iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec sta nas povabili k sodelovanju v bralno-doživljajskem projektu Povej naprej: Naša družina bere. Gre za povezovanje branja, poznavanje domačega kraja in brezmejno igro, ki se začne v družini.

    Jožica Štendler iz Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin pa nam je za konec predstavila projekt poletnega družinskega branja Bralna bratovščina, ki od leta 2020 medgeneracijsko povezuje člane tolminske knjižnice. Z njim navdušujejo mlade za branje med poletnimi počitnicami, odrasle pa nagovarjajo, da naj bodo z lastnim branjem dober zgled.

    Udeleženci posveta o družinski pismenosti so si lahko ogledali  tudi razstavo Podobe branja, ki smo jo pripravili na ACS.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

  • Obetajo se novi mentorji v programu PUM-O+ (4/9/2025)

    28. marca smo na ACS vstopili v novo izvedbo TUM v programu PUM-O+, ki ga financira MDDSZ. Vključenih je 10 bodočih mentorjev – predstavnikov organizacij, ki izvajajo program PUM-O+. Udeleženci temeljnega programa usposabljanja so na uvodnem srečanju spoznali razvoj in temelje značilnosti programa.

    TUM PUM-O Grb hvaležnosti

    Temeljni program usposabljanja za mentorje PUM-O+ traja 96 ur in se bo izvajal v kombinirani obliki: v živo na ACS, delavnica skupinske dinamike in kariernega načrtovanja je bila izvedena v Hotelu Medno. 2 uri bosta v spletnem okolju Zoom.

    Program PUM-O+ je namenjen mlajšim odraslim, starim med 15 in 29 let, ko so bili v šoli neuspešni ali so prekinili šolanje na osnovni, poklicni, strokovni ali gimnazijski ravni. Dobrodošli so tudi tisti, ki jim preti osip.

    Cilj temeljnega programa usposabljanja je, da bodoči mentorji pridobijo teoretična in praktična znanja. Uporabljali jih bodo pri delu z mlajšimi odraslimi, ki se soočajo z izzivi pri vključevanju v izobraževalne in delovne procese. Bodoči mentorji se usposobijo za specifično delo. Mlajšim odraslim bodo pomagali, da se na temelju 10-mesečnega programa ponovno vključijo v izobraževalni proces, zaključijo izobraževanje, odkrijejo in razvijejo poklicno identiteto, postanejo samoiniciativni, podjetni ter vstopijo na trg dela. Posledično bodo mlajši odrasli tudi aktivno vključeni v družbo.

    Polona Gačnik (polona.gacnik@acs.si), ACS

  • Učitelji programa ZIP: Most med kulturami in ključ do uspešne integracije (4/7/2025)

    V času, ko se v Evropi dogajajo izrazite demografske spremembe, se tudi Slovenija sooča z vedno večjim pritokom priseljencev. Kakovostno izobraževanje pomeni temelj njihove integracije. A kako lahko učitelji v programih ZIP, ki se vsak dan srečujejo z izzivi raznolikih kultur, jezikovnih ovir in različnih predznanj, uspešno podprejo ta proces? Učenje novega jezika je namreč zahtevna in dolgotrajna aktivnost, še posebno za odrasle. Odgovor na vprašanje leži v ciljnem usposabljanju.

    Program ZIP je bil v letu 2023 prenovljen. Posodobljena različica se prilagaja aktualnim demografskim značilnostim priseljencev in temelji na 12-letnih izkušnjah izvajanja prvotnega programa. Zasnovan je modularno, posamezni vsebinski sklopi pa omogočajo uresničevanje praktičnih sporazumevalnih potreb priseljencev v novem okolju. Poleg jezikovnih znanj omogoča tudi pridobivanje temeljnih informacij o slovenski družbi, njeni zgodovini, kulturi in ustavni ureditvi. Gre torej za celovit pristop k opolnomočenju odraslega posameznika na začetku bivanja v Sloveniji.

    Usposabljanje in spopolnjevanja so mi prinesla nove ideje, praktične nasvete ter sveže poglede na delo z odraslimi. S tem sem pridobila več samozavesti za poučevanje, saj sedaj bolje razumem, kako učinkovito spodbuditi aktivno sodelovanje in motivacijo. Zelo pomembna se mi zdi izmenjava dobrih praks med učitelji.

    Anja Hrovatin

    učiteljica v programu ZIP

    Izpeljava programa predvideva, da je učni proces osredotočen na udeležence. Ti ob podpori učitelja ves čas sodelujejo pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju lastnega učenja. Zato sta osebna zbirna mapa in individualni učni načrt nepogrešljiva pripomočka za učinkovito izvajanje programa.

    Program je bil premišljeno in kompleksno zasnovan, optimalno učinkovitost pa je moč doseči samo z ustreznim izvajanjem. Pred učitelji tako gotovo ni lahka naloga. Jasno je, da samo podajanje jezikovnih znanj, čeravno zelo vešče, za uspešno integracijo in doseganje učnih ciljev ne zadostuje. Učitelji morajo v bolj ali manj nehomogenih skupinah vešče žonglirati z različnimi tehnikami poučevanja, ki upoštevajo specifične izzive učenja slovenščine. Spopasti se morajo ne le z različnimi ravnmi predznanj udeležencev, temveč upoštevati tudi različne stopnje motiviranosti in nadarjenosti ali pa usposobljenosti za učenje. Njihov prispevek k ustvarjanju varnega in spodbudnega okolja, kjer se priseljenci počutijo sprejete in cenjene, je neprecenljiv.

    ACS kot podporo učiteljem v programu ZIP nudi Temeljni program usposabljanja (24 ur) in letna spopolnjevanja (8 ur). V prvem se učitelji seznanijo s temami, vsebinami in orodji, ki so nepogrešljivi pri izvajanju programa ZIP. Dodobra spoznajo vsebino programa ter dobijo priložnost slišati konkretne izkušnje organizacije, učitelja in udeleženca v programu ZIP. Naučijo se pripraviti učno uro za odrasle priseljence po omenjenem programu. Prav tako pomembno je, da dobijo priložnost izraziti svoje pomisleke in strahove, ki jih ob podajanju v zahtevno izkušnjo poučevanja ni malo. Naslednje temeljno usposabljanje je predvideno jeseni 2025.

    Usposabljanje in nadaljnja srečanja za učitelje ZIP so mi prinesla številna nova znanja in orodja, ki so mi pomagala bolje razumeti izzive, s katerimi se soočajo priseljenci. Po usposabljanju sem se še bolj osredotočila na njihove specifične potrebe in razvila pristope, ki spodbujajo njihovo vključevanje v družbo.

    Nina Potrebuješ

    učiteljica v programu ZIP

    Spopolnjevanja so namenjena vsebinam, ki jih v anketnih vprašalnikih predlagajo učitelji sami in odražajo njihove aktualne izzive pri poučevanju. Dodana vrednost tovrstnih izobraževalnih srečanj pa je v dragoceni izmenjavi izkušenj, mnenj in dobrih praks. Na ACS naslednje tovrstno spopolnjevanje z naslovom Kako se učijo odrasli napovedujemo za 9. junij.

    Tako Temeljno usposabljanje kot nadaljnja spopolnjevanja so za udeležence brezplačna, saj njihovo vključitev podpirata EU in MVI.

    Erika Švara (erika.svara@acs.si), ACS

  • Voščilo dr. Zoranu Jelencu (4/1/2025)
    Spoštovani dr. Zoran Jelenc, ob vašem visokem življenjskem jubileju – 90. rojstnem dnevu – vam sodelavke in sodelavci ACS z velikim spoštovanjem, občudovanjem in hvaležnostjo izrekamo prisrčne čestitke.

    Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti za vašo vlogo pri razvoju andragoške stroke kot znanstvene discipline ter k uveljavitvi ACS. Kot prvi direktor ste mu dali jasno vizijo in trdne temelje.

    Z izjemno širino, analitičnostjo in predanostjo ste soustvarjali ključne premike v IO. Bili ste med pobudniki ustanovitve ACS, kjer ste kot direktor in pozneje raziskovalec prispevali k njegovi strokovni in raziskovalni prepoznavnosti doma in v tujini. Čeprav ste vedno z občutkom priznavali pomen sodelovanja in skupinskega dela, se zavedamo, da brez vaše vztrajnosti, strateškega razmišljanja in prepričanja v pomen vseživljenjskega učenja ACS ne bi imel takšne vloge, kot jo ima danes.

    Vaše znanstveno, strokovno in publicistično delo je obsežno in pomembno. Bogata bibliografija, v katero ste vtkali svoja razmišljanja, analize, vizije in tudi kritičen pogled na razvoj IO, priča o vašem neomajnem prizadevanju za strokovnost, kakovost in dostopnost učenja za vse generacije odraslih. Mnogo vaših spisov in razprav je tudi danes aktualnih in navdihujočih zaradi povezovanja lokalnega konteksta s širšimi evropskimi in svetovnimi smernicami.

    Spoštovani dr. Zoran Jelenc, ob vaši devetdesetletnici se vam želimo iskreno zahvaliti za vse, kar ste storili za andragogiko, naš center, stroko in številne odrasle učeče se, ki so – tudi zaradi vašega dela – imeli več priložnosti za učenje, osebni razvoj in aktivno vključevanje v družbo. Hvaležni smo za vašo širino, vizionarstvo in nenehno radovednost. Zahvaljujemo se vam, ker ostajate misleč, kritičen in pozoren opazovalec našega področja še danes. Vaš glas ima težo in vaš pogled ostaja dragocen.

    V imenu sodelavk in sodelavcev ACS vam želim zdravja, notranjega miru in še veliko navdihujočih dni. Veseli smo, da ste del naše zgodbe – in mi vaše.

    Iskrene čestitke!

    Dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, s sodelavci

  • Kako motivirati ranljive skupine za učenje in izobraževanje? (3/26/2025)

    Na ACS smo 13. marca organizirali delavnico Spodbujanje motivacije ranljivih skupin za učenje in izobraževanje. Izobraževalci odraslih so pridobili konkretna orodja in strategije za učinkovito delo z ranljivimi skupinami.

    Pri motiviranju udeležencev iz ranljivih skupin se namreč pogosto srečujejo z različnimi izzivi. Predavateljica Sandra Bohinec Gorjak je v razgibanem vzdušju izobraževalce vodila k prepoznavanju dejavnikov, ki vplivajo na odločitve odraslih za udeležbo v izobraževanju. Iskali so učinkovite pristope, da bi to presegli.

    Utrinki z delavnice

    Preizkušene pristope za premagovanje ovir pri učenju ter spodbujanje motivacije je prikazala z interaktivnimi metodami in delom v skupinah.

    Udeleženci so imeli priložnost izmenjati izkušnje, preizkusiti različne metode in razpravljati o primerih dobrih praks pri delu z ranljivimi skupinami, pri čemer so izpostavili:

    • pomen individualiziranega pristopa k posameznikom iz ranljivih skupin,
    • vlogo strokovne podpore pri osebnem in strokovnem razvoju posameznika,
    • potrebo po povezovanju in sodelovanju med izobraževalci za večjo učinkovitost pri delu.

    Vabimo vas, da spremljate naša prihodnja izobraževanja in se nam pridružite pri soustvarjanju vključujočega in spodbudnega učnega okolja!

    Milena Zorić Frantar (milena.zoric.frantar@acs.si), ACS

  • Na ACS podpiramo zamisel o vseslovenskem dnevu branja (3/12/2025)

    V spomin na pisateljico, bralko, novinarko, igralko, prostovoljko in profesorico Manco Košir ter njeno bogato delo smo letos 5. marca, na njen rojstni dan, prvič obeležili dan branja, ljubezni in navdiha.

    Pobuda za obeležitev tega, predvsem branju in druženju ob knjigah posvečenega dneva, se je najprej utrnila pravniku, profesorju in pisatelju Marku Pavlihi. Zamisel, da bi 5. marec, rojstni dan Mance Košir, obeleževali kot Mančin dan ljubezni in književnosti, je njegova. Drugo pobudo je dal Žiga Valetič, skrbnik Mančine dediščine. Želel je, da bi tisti, ki so Manco Košir poznali in z njo sodelovali, praznovali njen rojstni dan. Tretja pobuda pa je pravzaprav nastala na ACS. Tema lanskega NMSB je bila namreč branje v javnem prostoru. Iskali smo primeren datum, ko bi se v lokalnih skupnostih družili ob knjigah in branju. Vključiti smo želeli vse, od najmlajših do najstarejših, predstavnike knjigarn, knjižnic, založb, člane bralnih skupin in druge, ki jih ta dejavnost navdušuje. Poleg tega je bila Manca Košir glavna organizatorka in promotorka bralnih študijskih krožkov, ki so pod njenim imenom delovali v okviru ACS.

    utrinek z novinarske conference (vir: Facebook Mančina spodbujevalnica branja, ljubezni in navdiha)

    Vse tri pobude so privedle do poziva, da bi kulturne ustanove, organizacije in skupnosti po Sloveniji v svojem lokalnem okolju organizirale literarne dogodke po vzoru krožkov Beremo z Manco Košir. Povabilu se je odzvalo kar nekaj knjižnic, knjigarn, založb, hospicev in drugih organizacij, ki so v svojih okoljih širili t. i. bralni virus. Pobudniki so našteli vsaj 20 dogodkov Beremo z Manco, še veliko več jih je bilo tudi v zaprtih, prijateljskih, bralno ljubiteljskih krogih. Tako smo v spomin na Manco Košir brali tudi v bralnem klubu ACS.

    Na Manco Košir smo se spomnili tudi v bralnem klubu Andragoškega centra Slovenije

    Naša želja je, da bi 5. marec v prihodnje postal vseslovenski dan branja.

    Pobudniki Mančinega dneva so tega dne na novinarski konferenci v prostorih Društva slovenskih pisateljev predstavili tudi dejavnosti prenosa njene osebne in literarne zapuščine nacionalnim institucijam. Te bodo še naprej skrbele, da se ohranijo bogata pričevanja in zapisi, ki jih je Manca Košir hranila vse življenje. Tako bo poleti pri založbi Goga izšla njena avtobiografija z naslovom Manj je mene, bolj sem jaz, ki jo bo sestavljalo več kot 550 različnih odlomkov Mančinega besedila, obsegala pa bo približno 600 strani. Poleg tega bodo naslednje leto izšli še avtoričini izbrani eseji, knjiga modrostnih citatov in odlomkov ter delo s poljudnimi besedili, izbranimi kolumnami in zapisi o knjigah, ki jih je uredil Žiga Valetič, skrbnik ustvarjalčine literarne zapuščine. Njene osebne predmete, fotografije, pisma, članke in izrezke pa bodo hranili v Mestnem muzeju Ljubljana in Kinoteki, večji del pa v NUK ter MNSZS, medtem ko bo večji del Mančine knjižnice v Knjižnici Komen.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

  • Kulturni bazar 2025 povezuje umetnost in tehnologije v digitalni dobi (3/11/2025)

    17. Kulturni bazar, ki bo 20. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani, prinaša bogat program strokovnega usposabljanja. Osrednja tema je kulturno-umetnostna vzgoja v digitalni dobi. Udeležbo na brezplačnem strokovnem usposabljanju si zagotovite z e-prijavo do 17. marca.

    V Stekleni dvorani Lily Novy bo med 14. in 15. uro potekal pogovor z naslovom Se s koncem formalnega izobraževanja res ni treba več učiti?

    V njem bodo direktorica ACS dr. Nataša Potočnik in sodelavke ACS  dr. Petra Javrh, mag. Estera Možina in Jana Plaznik predstavile monografijo Opolnomočenje: Doseganje in ozaveščanje odraslih za vseživljenjsko učenje, ki smo jo izdali na ACS. Pogovor bo povezovala Alenka Štrukelj, ACS.

    Predstavniki ACS bomo v prvem preddverju med 8. in 18. uro na razstavnem prostoru predstavljali dejavnosti in izdelke, povezane z vseživljenjskim učenjem in medgeneracijskim sodelovanjem ter bralno pismenostjo.

    Vabili bomo k sodelovanju v Tednih vseživljenjskega učenja (TVU), najvidnejši promocijski kampanji izobraževanja in učenja v Sloveniji (12. 5.–15. 6.), ter na Paradi učenja – Dnevu učečih se skupnosti (21. 5.).

    Z nami bo dobitnica priznanja ACS Janja Urbiha iz Kozarišč v občini Loška dolina. Predstavila bo ciljno neformalno učenje, ki pod njenim mentorstvom poteka v študijskih krožkih, ter predajanje znanj v svojem lokalnem okolju.

    Veseli bomo vašega obiska!

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Spretnosti za prihodnost – soočenja za sinergijo (3/11/2025)

    Forum EPUO smo tokrat izpeljali malce drugače

    ELS se je lani maja uradno izteklo, od tedaj pa EK v sodelovanju s partnerji pripravlja končno poročilo o njegovem poteku in učinkih. Pričakujemo ga lahko v kratkem. Nedavno objavljeno Sporočilo Unija spretnosti (The Union of Skills) je dediščina ELS oziroma njegova krepka nadgradnja. V njem se EK med drugim zavzema za zagotavljanje priložnosti za stalno pre- in dousposabljanje odraslih. Učenje, izobraževanje in usposabljanje za pridobivanje spretnosti, kompetenc, znanja … torej pospešeno pridobivajo pomen – v vseh življenjskih obdobjih. Žal z močnim poudarkom na usposabljanju za delo in manj za druge vloge, ki jih imamo kot posamezniki in člani skupnosti!

    Z gosti foruma EPUO smo se 26. februarja na ACS in po spletu dotaknili nekaterih spretnosti za življenje. Postavili smo jih v sedanjost in prihodnost ter poudarili njihovo medsebojno prepletenost. Srečanje je bilo zasnovano kot skupek soočanj strokovnjakov, ki odlično delujejo na različnih področjih. Zavedajo pa se, da ta niso izolirana. Pridobljene spretnosti se zato (lahko) prepletajo in  delujejo v sinergiji. Goste smo povprašali o njihovih sedanjih prizadevanjih, načrtih ter medsebojnem sodelovanju.

    Foruma se je udeležilo 120 oseb – osebno, v okolju Zoom ali na povezanih kanalih, na katerih je tekel posnetek v živo. Namen tega članka je nekoliko opisati dogajanje, a ne preveč – raje si poglejte posnetek, ki je objavljen na spletni strani dogodka.

    Tandem zasebno in službeno

    Dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, in mag. Gregor Mohorčič, direktor CPI, sta bila prvi par, ki je odgovarjal na gornja vprašanja (in tista vmes). Spregovorila sta o svojih preteklih izkušnjah, ki so ju pripeljale na sedanji delovni mesti, ter aktualnih prizadevanjih. Dotaknila sta se prepletenosti splošnega, neformalnega učenja in izobraževanja, za katerega prvenstveno skrbi ACS, ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, za katerim trdno stoji in ga trenutno prenavlja CPI. Zaupala sta nam spretnosti, ki se jima zdijo pomembne za prihodnost – po osebni in strokovni plati. Njun celotni nastop je bil odličen preplet energij jin in jang – pri čemer sta si ti dve vlogi simpatično izmenjevala.

    V poklicnem življenju si želim kompetence za sočutno vodenje in andragoško znanje. Tisto žlahtno pa je zame branje – zahtevno branje.

    Dr. Nataša Potočnik

    direktorica ACS

    Širše kompetence pripomorejo, da se posameznik bolj suvereno giblje tudi na poklicnem področju.

     

    Mag. Gregor Mohorčič

    direktor CPI

    Opremljeni za zeleni in digitalni prehod

    Drugi par, ddr. Ana Vovk iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in dr. Jože Guna iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sta dopolnjevala pogled na zelene in digitalne spretnosti. Te so v zadnjih letih najpogosteje nagovorjene – tako na ravni politik kot tudi stroke in prakse. Kljub temu se zdi, da nam še ni dovolj jasno, katere razsežnosti imajo prve in kako zelo pereče so. Anina tekoča in zanosna pripoved nas je postavila na trdna tla, nas zresnila in na trenutke nasmejala. Jože jo je odlično dopolnil in nam digitalni svet približal na igriv način. Oba sta poudarila medsebojno dopolnjevanje teh dveh in še mnogih drugih vrst spretnosti za preživetje in uspevanje v viharno spreminjajočem se svetu.

    Ostati je treba prizemljen, povezan z naravo. Narava ima namreč terapevtsko vlogo: predstavlja trden steber notranje povezanosti.

    Ddr. Ana Vovk

    Spodbujam povezovanje raziskovanja, industrije in ljudi.

     

    Dr. Jože Guna

    Samozavestni in podjetni

    Tretji par, dr. Alenka Braček Lalić z Inštituta za avtentično voditeljstvo in mag. Maja Novak iz We4You, Zavoda za izobraževanje, je nagovoril osebne (čustvene) in medosebne ter komunikacijske spretnosti. Govornici sta nam zaupali, kaj je vplivalo na njun prestop v samostojno podjetništvo. To prinaša več svobode, a od njiju terja veliko notranjo urejenost, osredotočenost, zaupanje vase in druge. Slednje lahko vodiš in poučuješ, jih spodbujaš na potovanjih v dejanski in virtualni resničnosti le, če si pristen. Sogovornici sta bili izrazito osebni in sta nam prav zaradi tega omogočali poistovetenje. Prav temu pa je vse skupaj namenjeno. Tu prostora za strah ali sram ni več in prav to odlikuje plemenitega človeka.

    Ko ne deluješ s svojimi (avtentičnimi) vrednotami, ti življenje izstavi račun.

    Dr. Alenka Braček Lalić

    Za poslovni uspeh je priznanje ranljivosti izjemno pomembno.

    Mag. Maja Novak

    Intuicija postaja supermoč prihodnosti!

    S temi besedami nas je v zaključnem predavanju navdušil Aleksej Metelko. Opozoril nas je, da se gibljemo v začaranem krogu vedno istih misli, poleg tega je večina negativnih. Na nek način nam je dal dovoljenje in nas spodbudil, da prisluhnemo tistemu tihemu notranjemu glasu, ki ga preglasuje vsakodnevno dogajanje. Opremil nas je z napotki, kako naj izostrimo svoj posluh za ta čut – pogoj za to je praviloma umiritev in tišina. Kaj težjega v tem svetu hitenja in kakofonije!

    S kreativnostjo spodbujamo intuicijo – in obratno.

    Aleksej Metelko

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), opremila Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), obe ACS

  • Študijski krožki pod lupo: evalvacijski obiski razkrivajo potenciale (3/10/2025)

    ACS že 32. leto skrbi za strokovno koordinacijo in razvoj ŠK. Mreža izvajalcev je po obsegu edinstvena, saj šteje med 90 in 100 ustanov. Geografske posebnosti Slovenije – mednje sodi izrazita razpršenost poselitve – predstavljajo izziv za enakovreden razvoj in dostopnost IO. ŠK kot edinstvena oblika skupnostnega učenja pa učinkovito odgovarjajo na ta izziv in uspešno nadaljujejo razveseljiv razcvet. Temeljni koncepti njihovega delovanja, kot so svoboda,  odsotnost hierarhičnosti, načrtnost učenja in dejavno spreminjanje okolja, terjajo preudarno spremljanje in usmerjanje tega učnega formata. Evalvacijski obiski, ki omogočajo neposreden stik z izvajalci na terenu, udejanjajo prav ta rahločutni pristop za presojanje delovanja ŠK.

    Znanje v praksi odpira nove poti. 

    Primož Božnik

    mentor študijskih krožkov

    Tovrstni obiski so namenjeni vpogledu v prednosti, izzive in razvojne priložnosti na mestu samem. Informacije, ki jih izmenjamo sodelavci ACS in izvajalci ŠK, temeljijo na obojestranskih izkušnjah, ki so koristne za oboje, pa tudi za druge izvajalce, zlasti novince.

    Po daljšem časovnem premoru v letošnjem letu načrtujemo več terenskih obiskov v različnih regijah. Za vsakega obiskanega izvajalca bomo vnaprej pripravili evalvacijski vprašalnik in izpis dokumentiranih izvedb, ki služita kot vodilo za polstrukturirani intervju.

    Za naju kot dolgoletni izvajalki ŠK je zelo pomembno, da smo mentorji aktivno vključeni v evalvacijski proces. Ta nam omogoča, da izrazimo svoje poglede, izkušnje in predloge za izboljšanje. S tem lahko prispevamo k boljšim rezultatom in optimizaciji prihodnjih aktivnosti

    Dr. Selma Filipančič Jenko in Snježana Lekić

    Društvo NOVUS

    Pozornost pri zbiranju podatkov bomo usmerili na morebitne izzive, s katerimi se srečujejo izvajalci. V poročilih namreč ne morejo izraziti vsega, poleg tega se med seboj razlikujejo potrebe lokalnih okolij. Upoštevali bomo primere dobrih praks, razvojne priložnosti ter vizijo ŠK in sprejemali predloge za posodobitev spletne strani.

    Pričakujemo, da bo primerjalna analiza rezultatov evalvacijskih obiskov doprinesla k učinkovitemu načrtovanju in prilagajanju koordinacije ŠK. Tako bomo še naprej zagotavljali njihovo dolgoročno uspešnost in trajno umeščenost v lokalna okolja po vsej Sloveniji.

    Erika Švara (erika.svara@acs.si), ACS

  • Nov program andragoškega spopolnjevanja o razvijanju bralne pismenosti (2/20/2025)

    V projektu ESS+: Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028 na ACS organiziramo dva nova programa andragoškega spopolnjevanja za spodbujanje kritičnega mišljenja in razvijanje bralne pismenosti.

    Še danes je čas za prijavo na drugega.

    Datum izvedbe Program Trajanje v PU Rok za e-prijave
    20. 3. 2025 Razvijanje bralne pismenosti – bralne učne strategije 8 17. 3. 2025

    Prijavite se v sistemu KATIS. Na voljo so kratka navodila za prijavo.

    Število mest je omejeno na 20 udeležencev. Prijave obravnavamo po vrstnem redu, pri večjem interesu pa bomo poskusili zagotoviti mesto vsaj enemu udeležencu iz posamezne organizacije.

    Logotipi EKP 3

    Programa sta del kariernega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter prinašata pripadajoče točke za napredovanje v nazive ob izpolnitvi vseh obveznosti. Izvajamo ju v okviru projekta, zato je udeležba brezplačna.

    Pridružite se nam, saj sta vam oba programa lahko v podporo pri delu.

    Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS

  • Pregled učnih in izobraževalnih možnosti na enem mestu (2/13/2025)

    Spletni portal Kam po znanje že vrsto let omogoča celovit pregled učnih in izobraževalnih možnosti za odrasle v Sloveniji. V letu 2024 je svojo ponudbo objavilo 325 ustanov, od tega se jih je prvič predstavilo 28.

    Skupaj so objavili 4.000 programov formalnega in neformalnega izobraževanja. Zanimanje za predstavitev na portalu narašča, tudi zato, ker  sta v okviru projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje (2024–2028) spletna portala Kam po znanje in Lahko.si združila moči. Kam po znanje ostaja osrednja točka za vpisovanje izobraževalnih programov, podatki pa so samodejno vidni tudi na Lahko.si. Za izvajalce izobraževanja je to dodatna možnost informirati in obveščati javnost o izobraževalni ponudbi, hkrati pa tudi brezplačna promocija ustanove.

    Objavljeno izobraževalno ponudbo vsako leto analiziramo in rezultate predstavimo v poročilu. V analizo smo zajeli izvajalce izobraževanja ter njihove izobraževalne programe, objavljene do konca leta 2024. Dokument je objavljen na spletni strani Kam po znanje in v Digitalni bralnici.

    Razlike v dostopnosti izobraževanja po regijah

    Analiza podatkov kaže razlike v lokalni dostopnosti izobraževanja. Odražajo se v številu izvajalcev ter raznovrstnosti ponujenih programov. Najbogatejšo izobraževalno ponudbo ima osrednjeslovenska regija, kar je pričakovano zaradi koncentracije izobraževalnih ustanov v glavnem mestu. Veliko učnih in izobraževalnih možnosti imajo prebivalci večjih mest, kot so Maribor, Velenje, Novo mesto, Celje, Kranj, skromnejše pa so te možnosti zlasti v manjših občinah in krajih. Dostopnost izobraževanja v lokalnem okolju je pomembna za vključevanje predvsem ranljivih skupin odraslih.

    Neformalno izobraževanje kot ključna oblika učenja odraslih

    Odrasli pridobivajo znanje, spretnosti in veščine na različne načine. Izobražujejo se v programih za pridobitev formalne izobrazbe (osnovnošolske, srednješolske in terciarne), po uspešnem zaključku izobraževanja pa pridobijo višjo raven izobrazbe ter ustrezne kvalifikacije, kompetence za poklicno delo in osebni razvoj. V ponudbi programov za pridobitev izobrazbe je bilo največ programov za pridobitev srednje strokovne in srednje poklicne izobrazbe odraslih.

    Večji del izobraževanja in učenja odraslih poteka v neformalnih izobraževalnih programih in s priložnostnim učenjem. Zelo je razvejano, posega na različna področja človekovega delovanja in zanimanja, zato se pogosto prepleta s poklicnim usposabljanjem in spopolnjevanjem. Programe neformalnega izobraževanja je v svoji izobraževalni ponudbi navedlo 196 izvajalcev izobraževanja.

    Ponudba programov učenja tujih jezikov je še vedno največja

    Programi izobraževanja in učenja za odrasle pokrivajo širok spekter vsebinskih področij. Pomembno je, da se prilagajajo potrebam in ciljem posameznikov, sodobnim izzivom ter omogočajo odraslim, da na različne načine pridobivajo znanje in veščine, ki so uporabni v njihovem vsakdanjem življenju in poklicnem okolju.

    Vsakoletne analize izobraževalne ponudbe kažejo, da je ponudba programov učenja tujih jezikov največja, saj je povpraševanje po tovrstnih znanjih veliko. Obsežna je bila tudi ponudba programov s področja osebnih in splošnih izobraževalnih aktivnosti, posebno osebnih spretnosti in osebnostnega razvoja, poslovnih in upravnih ved ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij in uporabe računalnika. Najmanj programov je bilo načrtovanih s področja naravoslovja, matematike in statistike, povpraševanje po teh znanjih je manjše.

    V ospredju so finančne in potrošniške spretnosti

    Vse večji pomen pridobivajo spretnosti, zlasti temeljne spretnosti za večjo produktivnost in uspešno udeležbo na trgu dela, razite spretnosti pa imajo velik pomen tudi za osebnostni razvoj.

    Na portalu spremljamo izobraževalno ponudbo osmih spretnosti za življenje, in sicer zelenih, digitalnih spretnosti ter spretnosti za zdravo oziroma kulturno življenje, državljanske, medijske, osebne (čustvene) in medosebne ter finančne in potrošniške. Ponudbo smo analizirali in povzeli nekaj ugotovitev.

    V letu 2024 so prevladovali programi za pridobivanje in krepitev spretnosti s področja finančnega opismenjevanja in potrošništva za odrasle ter digitalnih spretnosti. Bogata pa je bila tudi ponudba programov za krepitev spretnosti za kulturno in zdravo življenje ter osebnih (čustvenih) spretnosti.

    Tudi vi izvajate izobraževanja za odrasle?

    Postanite del skupnosti, ki spodbuja vseživljenjsko učenje in bogati slovenski izobraževalni prostor. Objavite svoje izobraževalne programe na portalu Kam po znanje ter povečajte možnosti, da vas potencialni udeleženci hitro najdejo.

    Erika Brenk (erika.benk@acs.si), ACS

  • S svetovanjem do večje vključenosti gluhih in naglušnih odraslih v IO (2/12/2025)

    V letih 2024–2025 v mreži 35 izvajalcev svetovalne dejavnosti v IO (LU), ki se izvaja kot javna služba od leta 2021 (v skladu z ZIO-1, 2018), izvajamo aktivnosti za povečanje dostopnosti svetovanja ter izobraževanja gluhim in naglušnim odraslim.

    V letu 2023 smo na pobudo MVI na ACS pripravili strokovne usmeritve za dva pristopa informiranja in svetovanja, ki smo ju poimenovali:

    • partnerski pristop ter
    • individualno oziroma skupinsko informiranje in svetovanje.

    Partnerski pristop vključuje aktivnosti, ki se izpeljujejo v partnerstvu v strateških svetih. Ti so vzpostavljeni v okviru svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba. Vzpostavljenih je 18 strateških svetov z več kot 250 partnerskimi organizacijami. Njihov namen je ozaveščati in širiti informiranost o potrebah in možnostih izobraževanja in svetovanja za gluhe in naglušne odrasle v lokalnih oziroma regionalnih okoljih, v katerih delujejo.

    Kot primer dobre prakse je izkušnje iz partnerskega pristopa v januarskih e-Novičkah opisala svetovalka Alenka Sagadin Mlinarič z AZM – LU.

    Individualni in/ali skupinski pristop vključuje:

    • izvajanje neposrednega osebnega informiranja in svetovanja v paru (svetovalec in gluha in/ali naglušna odrasla oseba) ali
    • v skupini (svetovalec in skupina gluhih in naglušnih odraslih).

    Namen obeh pristopov je večja vključenost v formalno in neformalno izobraževanje, postopke ugotavljanja in dokumentiranja znanja in spretnosti pa tudi organiziranega samostojnega učenja. Vse troje so področja svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba.

    Odločili smo se za poenoten skupinski pristop k informiranju in svetovanju. Zato smo na ACS  v letu 2024 pripravili program Informiranje in svetovanje gluhim in naglušnim odraslim za vključevanje v VŽU. Izvajalci programa so svetovalci, ciljna skupina pa gluhi in naglušni odrasli. Ključni cilji skupinskega pristopa so:

    • ozaveščati in motivirati za VŽU,
    • informirati o možnostih izobraževanja in učenja,
    • predstaviti koristi ter potek ugotavljanja in dokumentiranja že pridobljenega znanja in spretnosti (formalno, neformalno in priložnostno pridobljenih, v izobraževanju, pri delu in v osebnem življenju),
    • predstaviti in spodbuditi samostojno učenje s podporo svetovalca in uporabo e-gradiv ter drugih virov, pripravljenih za samostojno učenje.

    Namen skupinskega pristopa je tudi, da se gluhe in naglušne odrasle povabi na individualno svetovanje k svetovalcu, kadarkoli to potrebujejo na poti premisleka o nadaljnjem izobraževanju, samostojnem učenju, spremembah  pri zaposlitvi (karieri) ipd. Iz dosedanjih izkušenj v svetovanju v IO ugotavljamo, da je neposredni stik oziroma izkušnja spoznati svetovalce v živo na različnih dogodkih (informativnih srečanjih, delavnicah, stojnicah idr.), pogosto spodbuda, da odrasli pozneje pride tudi na individualno svetovanje.

    V letu 2024 je bilo izpeljanih 8 od načrtovanih 13 izvedb skupinskega pristopa. V vsaki regiji, kjer deluje društvo za gluhe in naglušne, načrtujemo vsaj eno izvedbo). V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih ugotovitev iz evalvacije:

    • v informiranje in svetovanje v skupinski obliki je bilo vključenih 95 gluhih in naglušnih odraslih. To ocenjujemo kot uspešen rezultat, saj so podatki v raziskavi ACS pokazali, da se gluhi in naglušni odrasli zelo redko ali sploh nikoli ne vključujejo v IO izven izobraževanj, ki jih organizirajo njihova (med)občinska društva ali Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije;
    • gluhi in naglušni so heterogena skupina tako po oviranosti, ki jo izguba sluha prinaša, kot po starosti, izobrazbi in zaposlitvenem položaju. To je treba upoštevati pri izvedbi kateregakoli izobraževanja;
    • udeleženci so bili zelo veseli, da so se spoznali z vsebino svetovalne podpore, ki jim je brezplačno na voljo v IO, in možnostmi izobraževanja, ki so lahko ustrezno prilagojene tudi gluhim in naglušnim odraslim. V nekaterih primerih so se že konkretno dogovorili za izobraževanja, ki jim jih bodo v nadaljevanju ponudile ljudske univerze;
    • tako priprava kot izvedba sta vedno potekali v sodelovanju z društvom za gluhe in naglušne odrasle v izbrani regiji ter s tolmačem, ki je bil vključen v izvedbo. Nekatere izvedbe so bile v celoti izpeljane na sedežu društva, nekatere pa kombinirano tudi z izvedbo na ljudski univerzi;
    • izvedbe skupinske oblike so bile ustrezno prilagojene tako po obsegu in zahtevnosti predstavljanja posameznih tem kot po trajanju in načinu izvedbe. Kot uspešno se je izkazalo vsebino razdeliti na več krajših enot ter vključiti več praktičnih vaj in osebni pogovor ter zagotavljati ustrezne razmere za neovirano tolmačenje v znakovnem jeziku. Ta skupina udeležencev ima namreč več težav z branjem besedil – tudi PPT predstavitev – in pisnim izražanjem.

    Rezultati prvih izvedb skupinskega pristopa k informiranju in svetovanju kažejo predvsem motiviranost gluhih in naglušnih, da bi se vključevali v IO, če je le to zanje ustrezno prilagojeno. To nas spodbuja, da z aktivnostjo skupinskega pristopa nadaljujemo tudi v letu 2025. Svetovalno podporo gluhim in naglušnim v IO, ki se izvaja kot javna služba, bomo nudili še naprej. Ob skupinski obliki je gluhim in naglušnim odraslim dostopno tudi individualno svetovanje.

    Svetovalci se usposabljajo za delovanje v skladu z inkluzivnim pristopom. Cilj tako skupinskega kot individualnega informiranja in svetovanja ostaja, da s svetovalno podporo gluhim in naglušnim omogočamo pravičnejši in lažji dostop do vključenosti v VŽU. Tako se jim približajo vsebine, ki jih potrebujejo za delo, osebno življenje ali večjo participacijo v družbi. Pri tem so pomemben partner svetovalcu v IO strokovni delavci društev gluhih in naglušnih. Verjamemo, da je povezovanje in sodelovanje z njimi lahko ena od uspešnih oblik terenskega dela svetovalca v IO.

    Mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), ACS

  • Nadgradite svoje znanje – pridružite se usposabljanjem za izobraževalce odraslih v marcu in aprilu (2/11/2025)

    Vabimo vas k udeležbi v programih andragoškega spopolnjevanja, ki jih bomo na ACS izvedli marca in aprila. Namenjeni so izobraževalcem odraslih, ki pri svojem delu z odraslimi udeleženci v najrazličnejših situacijah sodelujejo z raznolikimi ciljnimi skupinami.

    .Pripravili smo tri aktualne teme, ki vam bodo v podporo pri vašem delu.

    Datum izvedbe Program Trajanje v PU Rok za e-prijave
    13. 3. Spodbujanje motivacije ranljivih skupin za učenje in izobraževanje 8 7. 3.
    18. in 19. 3. Krepitev medkulturnih kompetenc in medkulturnega dialoga ter uporaba različnih metodoloških pristopov pri izobraževalcih odraslih 16 11. 3.
    8. 4. Učinkovito odzivanje na konfliktne situacije 8 2. 4.
    • Prijave: e-prijavnico najdete na spletni strani AS ali v portalu MOJ ACS 👉 Razpisani programi.
    • Omejeno število mest: 20 udeležencev na delavnico – prijave obravnavamo po vrstnem redu, pri večjem interesu pa bomo poskusili zagotoviti mesto vsaj enemu udeležencu iz posamezne organizacije.
    • Program financira MVI, zato je udeležba na posamezni delavnici brezplačna.
    • Programi so del kariernega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter prinašajo pripadajoče točke za napredovanje v nazive ob izpolnitvi vseh obveznosti.

    Za dodatne informacije sva vam z veseljem na voljo.

    Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si) in Milena Zorić Frantar (milena.zoric.frantar@acs.si), obe ACS

     

  • Knjiga miru – ko mir, branje in narava povežejo ljudi v navdihujočo zgodbo (2/10/2025)

    Besede miru, sodelovanja, povezovanja ob branju in z njim so odmevale iz dvorane Urška na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ob koncu januarja smo se na sejmu Alpe Adria namreč zbrali ob zaključku projekta Beremo v gozdnih knjižnicah in na predstavitvi Knjige miru.

    Točno pred letom dni nas je gozdar Jože Prah iz ZGS zbral prav na tem sejmu. Predstavil nam je zamisel o vseslovenskem projektu, ki povezuje gozd in branje. Z branjem in postavljanjem gozdnih knjižnic je želel v eno zgodbo povezati turistične organizacije in društva, lastnike in upravljavce gozdov, lokalne skupnosti, izobraževalne institucije, knjižnice in posameznike, ki v gozd zahajajo le rekreativno, da bi uživali v miru, tišini, svežem zraku … Kot partnerji smo se projektu pridružili TZS, Gozdarska knjižnica pri GIS in ACS.

    Gozdne knjižnice

    Osrednjega dogodka v Zeliščarskem parku JV Slovenije v Občini Škocjan, kjer je bila postavljena prva gozdna knjižnica pri nas, smo se udeležili tudi zaposleni ACS. Brali pa nismo le tam. Povabilu k branju v gozdu se je odzvalo več kot 60 organizatorjev – turističnih društev, lokalnih skupnosti, domov za starejše, šol, enot Zavoda za gozdove in drugih organizacij. Na vseh koncih Slovenije, pa tudi v zamejstvu, so skupaj brali in se družili z avtorji, si pripovedovali pravljice in obujali spomine. Izmenjevali so si znanje, delili ljubezen do pisane besede in s tem prispevali svoj kamenček h krepitvi bralne kulture in medsebojnega razumevanja.

     

    V Knjigi miru, ki je bila predstavljena na sejmu Alpe Adria, so zbrani vtisi in fotografije s teh dogodkov. Vključene so navdihujoče misli, ki so jih o miru, branju, naravi, kulturi in življenju nasploh prispevali udeleženci. Veselje ob sodelovanju in medsebojnemu sožitju z drugimi in naravo nas je povezovalo tudi na omenjenem zaključnem dogodku. Še posebno pozorno smo prisluhnili poeziji, ki jo je navdihnila ljubezen do narave. Verze so prispevali pesnica Ifigenija Zagoričnik, gozdar Boštjan Škerlep in Zlata Nataša Markelj.

    Zunanja podoba Knjige miru. Foto: Jože Prah

    Knjiga miru pa ni posebna le zaradi tega, temveč tudi zaradi svoje podobe. Njene platnice so namreč lesene, sestavljene iz desetih avtohtonih slovenskih dreves. Izdelal jih je mladi oblikovalec lesa in lesnih izdelkov Nejc Pižmoht iz Pineks Wooda iz Radeč. Njeni listi pa – tako kot je običajno pri knjigah – so iz papirja. S skupnim branjem v gozdu smo tako knjige vrnili k njihovemu izvoru. S Knjigo miru branje – s prav posebnim sporočilom – vračamo ljudem.

    Turizem in narava sta mostova, ki povezujeta kulture in ljudi. V gozdnih knjižnicah, kjer se stikata tišina narave in moč besede, se krepi razumevanje in spodbuja mir. Z združevanjem turizma in bralne kulture gradimo poti do sožitja in globlje povezanosti med nami in svetom.

    Motnik - zapis v Knjigi miru

    Knjigo hrani Gozdarska knjižnica na GIS v Ljubljani. Prelistajte jo tukaj.

    Za konec pa vam na srce polagam le še tole. Naj bo branje v gozdu še naprej priložnost za pobeg iz vsakdana, za stik z naravo in s samim seboj. Kajti med drevesi in v knjigah se skrivajo zgodbe, ki komaj čakajo, da jih odkrijemo – in da odkrijejo nas.

    V gozdu se nismo zbirali le zato, da bi brali – temveč zato, da bi zgodbe delili. V objemu gozda, kjer listje šumi kot najlepša pesem, so naše besede zvenele močnejše, naše misli bolj povezane, naše zgodbe pa še bolj žive.

    Skupno branje in pripovedovanje v naravi nas povezujeta – drugega z drugim, z modrostjo preteklosti in domišljijo prihodnosti. Ko sedimo pod krošnjami dreves in prisluhnemo glasovom pripovedovalcev, postanemo del nečesa večjega – skupnosti, ki ljubi besede in čuti naravo.

    Akcijo bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Zato vas vabim, da spremljate spletno stran Nacionalnega meseca skupnega branja, kjer bodo na voljo vse informacije.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

     

  • Andragoški center Slovenije: akreditirana organizacija Erasmus+ (2/7/2025)

    Z veseljem sporočamo, da je bila ACS dodeljena Akreditacija Erasmus+. V obdobju do leta 2027 bomo torej lahko izvajali projekte mobilnosti Erasmus+. Vzpostavljali bomo mednarodne povezave, jih krepili in izmenjevali dobre prakse. S tem bomo našim zaposlenim in sodelavcem omogočili nadaljnje strokovno izpopolnjevanje in pridobivanje dragocenih izkušenj v tujini. Nova spoznanja bomo dejavno prenašali v nadaljnje razvojno delo.

    Predlagani načini za prispevanje k temeljnim načelom akreditacije Erasmus+ so dobri. Okoljska vzdržnost, digitalno izobraževanje ter aktivna udeležba so naslovljeni s konkretnimi aktivnostmi oz. ukrepi (trajnostno potovanje, uporaba digitalizacije za znižanje ogljičnega odtisa, uporaba digitalnih rešitev pri delu ter ključno aktivno sodelovanje na platformi EPALE).

    (iz utemeljitve)

    Akreditacija Erasmus+ je priznanje našemu trudu in predanosti v IO. Veselimo se novih priložnosti, ki jih bo prinesla, in se že pripravljamo na prve projekte mobilnosti v letu 2025.

    Blaž Jelenc (blaz.jelenc@acs.si), ACS

  • Svetujemo za znanje – novi filmi o svetovalni dejavnosti v IO (2/6/2025)
    Leto 2024 smo v središču za svetovanje in vrednotenje na ACS zaključili filmsko. Da bi predstavili razvoj, organiziranost in vsebino svetovalne dejavnosti v IO, ki se od leta 2021 izvaja kot javna služba na 35 javnih organizacijah za IO po Sloveniji, smo pripravili več kratkih filmov.

    Prvega z naslovom Dnevi svetovanja za znanje smo premierno predvajali že na LPoIO. Na tem osrednjem stanovskem srečanju sva mag. Tanja Vilič Klenovšek in avtorica tega članka sodelovali s prispevkom Zavzeti in sodelovalni: Terensko delo in 20 let Dnevov svetovanja za znanje.

    Praznujemo - svetovalna dejavnost - 20 let

    V filmu predstavljamo razvoj in namen skupnega promocijskega dogodka, Dneva svetovanje za znanje. Vsako leto v septembru želimo doseči čim več odraslih. Predstaviti jim želimo možnosti učenja in izobraževanja, ki jih imajo v svojem okolju, jih motivirati za učenje in spodbuditi k vključitvi v izobraževanje.

    Drugi film, Svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih, je namenjen strokovni javnosti. V njem podrobno predstavljamo razvoj, organiziranost in vsebino svetovalne dejavnosti v IO. Ogled priporočamo strokovnim delavcem, ki se na novo vključujejo v izvajanje svetovalne dejavnosti v IO, partnerjem in deležnikom, študentom ter vsem, ki jih zanimajo podrobnosti delovanja javne službe.

    Snemanje videa_kolaž za E-novičke

    Posebno ponosni pa smo na film Svetujemo za znanje, ki smo ga posneli na terenu. V njem Marko Jošt in Ines Marina Simoes Grilo pripovedujeta, kakšno podporo in pomoč pri izobraževanju in učenju sta dobila v svetovalni dejavnosti v IO. V videu sodelujeta tudi svetovalki Anja Brilej Bohorč (LU Krško) in Andrijana Božić (LU Celje), ki pojasnita, kako poteka svetovanje.

    Filmi se sestavijo v celoto, ki predstavlja vse vidike svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba. Nekaj manj kot 20-minutni posnetek si lahko najbolj vztrajni ogledate tule: Svetujemo za znanje – svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih, za hiter ogled pa priporočamo kratek napovednik.

    Vsi filmi so nastali v projektu Krepitev vseživljenjskega učenja, ki ga v letih 2023–2029 v okviru programa Evropske kohezijske politike vodi ACS, sofinancirata pa Republika Slovenija, MVI, in EU iz Evropskega socialnega sklada plus.

    Urška Pavlič (urska.pavlic@acs.si), ACS

  • Od individualizma k skupnosti: je to še izziv? (2/3/2025)
    Človeštvo potrebuje skupnost za kakovostno življenje. Kljub mantri sodobnega sveta o odgovornosti posameznika za lastno življenje potrebujemo drug drugega. Povezujemo se in sodelujemo. Vprašanje pa je, ali se trudimo dobro delati v skupinah. Je to za nas vrednota? Ali imamo željo in voljo preseči individualistične prakse?

    Ta vprašanja zagotovo potrebujejo veliko premisleka, pogovora z drugimi in predvsem časa. In tega v današnjem času pogosto zmanjkuje. Tako svoje naloge opravljamo v izolaciji, ko delamo v skupinah, pa si zgolj razdelimo naloge, ker je tako najhitreje. Če nimamo dovolj časa, si pomagamo z generativno umetno inteligenco, da smo hitrejši. Tempo življenja se stopnjuje in od nas se pričakuje učinkovitost na vsakem koraku. Žal pa nas tak način vodi v iztrošenost. Prav tako pozabljamo na sinergične učinke skupnega dela, ko ima delo dveh večji rezultat, kot bi bil skupek dela dveh posameznikov.

    Ustvarjajmo prostor za povezovanje in sodelovalno učenje

    V razpravah na letošnjih Pedagoško-andragoških dnevih smo se strinjali, da potrebujemo več priložnosti za skupno učenje, sobivanje, soodločanje. Bolj se moramo posvečati razvijanju medsebojnih odnosov in pristnih stikov. Te priložnosti ustvarjamo izobraževalci na vseh ravneh izobraževanja, od šolskih do IO, v razredu, skupnostih različnih generacij do virtualnih skupnosti.

    Predavanje dr. Jane Kalin na PAD

    Predavanje dr. Klare Skubic Ermenc in dr. Jane Kalin je bilo osredotočeno na vlogo razrednika pri ustvarjanju skupnosti v razredu. Ta vidik je v različnih državah različno jasno in natančno opredeljen v strokovnih in pravnih dokumentih, pa vendar je oddelčna skupnost eden od prostorov, ki omogoča učenje. Hkrati je v šolskem prostoru pomembna tudi kakovost povezovanja celotnega aktiva, povezovanja s starši in širšo lokalno skupnostjo. Razredniki se po rezultatih predstavljene raziskave čutijo različno usposobljene za razvijanje ustrezne klime, kakovostnih medosebnih odnosov ter aktivno vključevanje učencev v načrtovanje in izvajanje dela oddelčne skupnosti. Za slednje se jih skoraj petina ne počuti kompetentnih.

    Učitelj kot osrednji član skupnosti

    Kot je poudaril dr. Marko Radovan, ima učitelj pomembno vlogo tudi v virtualnih učnih skupnostih. V spletnih okoljih je namreč njegova vloga pri vodenju in podpori učenju, tudi pri zagotavljanju občutka povezanosti med učečimi se. Vzpostavljena učna skupnost in interakcija med člani sta namreč osnova za učni proces. Učenci se bodo naučili več, če bodo čutili pripadnost in bodo imeli možnost za izmenjavo informacij. Pri učenju pa so bolj kot samo okolje, virtualno ali fizično, pomembne učne metode, ki jih učitelj uporabi za doseganje učnih ciljev.

    Predavanje dr. Marka Radovana na PAD

    Interakcija med generacijami

    Pri medsebojnem učenju ne pozabimo na znanje, ki ga pridobivamo v stiku z različnimi generacijami. V preteklosti se je znanje medgeneracijsko prenašalo povsem nestrukturirano med člani razširjenih družin v vsakodnevnem stiku. Danes, ko se pogosto učimo in bivamo v starostno bolj homogenih skupinah, pa tovrstno učenje spodbujamo z različnimi oblikami načrtnega izobraževanja. Učenje je v teh primerih največkrat stranski produkt dejavnosti, tako je veliko učenja priložnostnega. O njegovih učinkih je spregovorila dr. Meta Furlan, ki je še posebej izpostavila pomen javnih prostorov za medgeneracijsko učenje. V stiku z različnimi generacijami največkrat pridobivamo t. i. implicitno znanje. Zato se ob tem lahko vprašamo tudi, kako ga ozaveščati. Morda je prvi korak, da začnemo raziskovati, kje vse se učimo in česa smo se do sedaj naučili v raznolikih skupnostih v vsakdanjem življenju.

    Spreminjati svet ali sebe?

    Vsi bi radi spremenili svet, a nihče ne želi spremeniti samega sebe.
    L. N. Tolstoj

    Na besede velikega misleca nas je spomnila dr. Barbara Šteh v zaključni razpravi konference. Izpostavila je, da največ naredimo z lastnim zgledom in delovanjem. Naj nekoliko parafraziram vprašanje, s katerim smo se v naši skupini ukvarjali na delavnici Metke Demšar Goljevšček: kaj lahko naredim danes, da bo skupnostno učenje znova naša realnost in prihodnost? Naj bo to povabilo vsem k razmisleku.

    Meta Brečić-Ločičnik (meta.brecic-locicnik@acs.si), ACS

  • Direktoričin nagovor (1/14/2025)
    Spoštovani zavezniki pri krepitvi družbe znanja,

    v leto 2025 vstopamo z obnovljeno energijo in trdno zavezo, da bomo skupaj z izvajalci IO ter predstavniki politike vse strokovne napore usmerjali v razreševanje številnih izzivov na poti k zagotavljanju pravičnega, dostopnega in kakovostnega izobraževanja in učenja vseh odraslih prebivalcev Slovenije, začenši s prizadevanji za nadaljnje sistemsko urejanje področja (zakonodaja, financiranje, urejanje statusa strokovnih delavcev na področju IO).

    Naše poslanstvo je krepiti kulturo vseživljenjskosti učenja, zato bomo tudi letos osredotočeni na naloge, projekte in pobude, ki krepijo izobraževanje in učenje odraslih ter širijo dostop do znanja za vse generacije.

    Skupaj z vami bomo z opravljanjem rednih nalog in projektov krepili splošno zavedanje o pomenu učenja in tako prispevali k povečevanju vključenosti odraslih v VŽU. Razvijali bomo nove pristope, programe, učne vire, orodja, gradiva in pripomočke za izboljšanje kompetenc odraslih zlasti na področju razvoja pismenosti in temeljnih zmožnosti za večjo socialno pravičnost, presojanja in razvijanja kakovosti IO s poudarkom na digitalizaciji, krepitve svetovalne dejavnosti v IO ter razvoja zelenih kompetenc in prilagajanja na zeleni prehod.

    Z dosedanjimi rezultati našega skupnega dela ter nadaljnjim razvojem področja IO bomo lahko naši medijski kampanji Lahko.si dali še dodatni veter v krila spodbujanja VŽU. Krono ozaveščanja o pomenu učenja kot ultimativne vrednote za vsakega posameznika – TVU – pa bomo, kot se spodobi – po tridesetih letih obeležili z vsemi častmi in dokazi. V treh desetletjih smo marsikaj premaknili, spremenili, prekucnili. Marsikoga smo prepričali in zvabili v akcijo za boljše življenje. In to skupaj z vami, seveda!

    Za vas bomo še naprej izvajali številne programe usposabljanja in spopolnjevanja. Z vami se bomo posvetovali o pristopih k reševanju novih izzivov in organizirali strokovna druženja o perečih družbenih, ekonomskih in podnebnih izzivih. Poskrbeli bomo za podporo na vseh področjih našega delovanja in se povezovali s skupno vizijo o pomembnosti znanja za prihodnost. A ne le znanja, tudi vrednot, takšnih, ki omogočajo reševanje konfliktov brez nasilja, gradnjo zaupanja in ustvarjanje skupnosti, kjer je mir nekaj, kar ne le želimo, ampak tudi aktivno živimo.

    IO namreč spodbuja odprtost in razumevanje, ki sta temelj za razreševanje konfliktov in vzpostavljanje spoštljivih odnosov. Lahko je prostor, kjer se učimo aktivnega poslušanja, empatije in sprejemanja različnih perspektiv. Zavzemamo se za pravičnost, enake možnosti in spoštovanje človekovih pravic. S programi, ki krepijo pismenost, socialne in državljanske spretnosti, lahko skupaj z vami ustvarjamo družbo, ki temelji na solidarnosti.

    Z vso odprtostjo in iz različnih perspektiv zaženimo to leto z željo delati dobro in s srcem za izobraževanje in učenje odraslih.

    Dr. Nataša Potočnik (natasa.potocnik@acs.si), direktorica ACS

  • Zaposleni na ACS smo krepili medsebojno sodelovanje, timsko kulturo in psihološko varnost (1/14/2025)
    V času dinamičnih sprememb se tudi zaposleni na ACS soočamo z izzivi in priložnostmi sodobnega načina življenja. Uspešno upravljanje sprememb zahteva osredotočenje na ključne dejavnike, ki prispevajo k zadovoljstvu in učinkovitosti. Skrb za dobro počutje, ustrezno delovno okolje, krepitev psihološke varnosti ter dobri in trdni medosebni odnosi – to je le nekaj temeljev za gradnjo zadovoljnih zaposlenih v uspešni organizaciji.

    V letu 2024 smo se tega lotili načrtno – v sklopu priprave novega poslanstva, vrednot in vizije ter razvojne strategije. Organizirali smo program Krepitev talentov in kulture: Sodelovanje za napredek, ki ga je izpeljala izkušena in srčna predavateljica dr. Alenka Braček Lalić.

    Postavili smo si 3 osnovne cilje:
    • podpreti in razvijati talente znotraj organizacije s poudarkom na osebnem in profesionalnem razvoju,
    • ustvariti in vzdrževati pozitivno organizacijsko kulturo, ki spodbuja sodelovanje, inovativnost in visoko zavzetost zaposlenih,
    • izboljšati medsrediščno sodelovanje in povečati učinkovitost organizacije.

    Voditeljica je vzor tega, kako delati z odraslimi v izobraževanju – še posebno s temi, ki imajo ali mislijo, da imajo veliko znanja. Tudi organizacija je bila odlična.

    udeleženka delavnice

    Program je bil zasnovan v obliki treh 8-urnih modulov.
    • Modul 1: Medosebno sodelovanje, močna timska kultura in učinkovitost
    • Modul 2: Osebne in organizacijske vrednote za krepitev timske kulture
    • Modul 3: Vodenje sprememb s pomočjo nevroznanosti

    Izvedli smo jih maja, septembra in decembra.

    Alenka me je navdušila s svojo prodornostjo, iskrivostjo in zmožnostjo izvleči iz nas najboljše, kar smo in lahko damo drug drugemu. Veselim se naših prihodnjih srečanj.

    udeleženka delavnice

    Seznanili smo se s pomenom, izzivi in kompetencami učinkovitega medosebnega sodelovanja in močne timske kulture, spoznavali psihološko varnost kot pogoj za učinkovito medsebojno sodelovanje in močno timsko kulturo. Pri delu v skupinah smo spoznali, da ACS zaposlenim nudi ustrezno psihološko varnost in v nadaljevanju skupaj iskali načine za njeno nadgraditev. Z dekodiranjem naših zgodb in prepričanj smo se lotili risanja življenjskih zgodb. Za nekaj trenutkov smo postali miselni detektivi.

    Nadaljevali smo z dekodiranjem čustev in napotki za spremembo vedenja, zaključili pa z refleksijo in razmišljanjem o poti naprej. Spoznali smo tudi, kako delujejo možgani v času sprememb, zakaj se včasih upiramo novim načinom razmišljanja ali delovanja ter kako lahko z nevroznanstvenimi pristopi olajšamo prehod na kreativne vzorce vedenja. Delavnica je bila usmerjena v iskanje avtentičnega jaza in samorefleksijo ter ozaveščanje vloge, ki jo imamo kot posamezniki v delovnem okolju, tudi v odnosu do sodelavcev.

    Veselimo se nadaljnjih tovrstnih delavnic, ki nas povezujejo in zavezujejo k boljšemu sodelovanju.

    Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS

  • Vabimo k udeležbi v programu andragoškega usposabljanja Koraki k zdravju (1/14/2025)

    Ob koncu januarja in v prvi polovici februarja vabimo k vključitvi v 32-urni program andragoškega usposabljanja z naslovom Koraki k zdravju.

    Namenjen je izvajalcem in organizatorjem izobraževalnih programov s področja zdravja, zdravega življenjskega sloga in osebnostnega razvoja ter vsem bodočim izvajalcem javnoveljavnega programa Razumevanje zdravja – pot do zdravega načina življenja. Zagotovo je primeren tudi za vse, ki vas zanima, kako pri sebi spodbuditi opustitev starih in oblikovanje novih življenjskih navad, povezanih z zdravjem.

    Program smo razvili v letu 2024, da bi opolnomočili udeležence za usmerjanje in spodbujanje odraslih (tudi sebe) v smeri spreminjanja razmišljanja, doživljanja in ravnanja, povezanega s fizičnim in duševnim zdravjem ter pri zavzetju (še bolj) zdravega življenjskega sloga. Sestavljen je iz štirih 8-urnih modulov. Njihovo izvedbo prikazujemo v spodnji preglednici.

    Datum izvedbe Modul e-prijava
    30. 1. Modul Osebnostni razvoj: Prebudimo svojo notranjo moč: Socialno čustveno učenje za boljše življenje

    24. 1.

    e-prijavnica

    31. 1. Modul Preventiva: Zdravje v naših rokah: Kako preventiva pomaga ohraniti vitalnost

    24. 1.

    e-prijavnica

    13. 2. Modul Gibanje: Z gibanjem do vitalnosti: Odkrijmo moč telesne dejavnosti za boljše zdravje

    6. 2.

    e-prijavnica

    20. 2. Modul Prehrana: Skrivnosti uravnotežene prehrane: Priporočila stroke in starodavne modrosti

    13. 2.

    e-prijavnica

     

    Program usposabljanja smo razvili v podporo izvajanju javno veljavnega programa Razumevanje zdravja, nastal pa je tudi priročnik z vajami in delavnicami za boljše obvladovanje zdravja.

    Udeleženci, ki izpolnijo vse obveznosti, so v skladu z lestvico točkovanja programov kariernega razvoja upravičeni do točk, ki se upoštevajo v sistemu napredovanja strokovnih delavcev v nazive. Vsak modul je ovrednoten z 0,5 točke.

    Zaželeno je, da se vključite v celoten program usposabljanja.

    Program financira MVI, zato je udeležba na delavnici brezplačna.

    Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS

  • InfO-mozaik – ključni statistični podatki in kazalniki izobraževanja odraslih (1/14/2025)

    Spletno rubriko InfO-mozaik ACS smo v preteklem letu obogatili s petimi novimi prispevki. Vsebinske informacije o ključnih področjih IO, podkrepljene s statističnimi podatki in kazalniki, so pripravili različni strokovnjaki.

    Prispevek Vključenost odraslih v VŽU je pripravila mag. Tanja Čelebič iz UMAR. Kakšni so trendi vključenosti odraslih v VŽU v Sloveniji, kakšni so zadnji podatki za leto 2023, ter kako na vključenost vplivajo različne socialnoekonomske okoliščine? Cilj 19 % odraslih, vključenih v VŽU do leta 2030, je določen v Strategiji razvoja Slovenije 2030 in ReNPIO za obdobje 2022–2030. Spremlja se s pomočjo kazalnika vključenost odraslih (25–64 let) v VŽU, torej formalno ali neformalno izobraževanje. Vir za izračun kazalnika je ANP (angl. Labour Force Survey), ki se izvaja štirikrat letno in upošteva obdobje zadnjih štirih tednov pred izpolnjevanjem vprašalnika. Podatke o VŽU vsako leto spomladi objavi Evropski statistični urad (Eurostat).

    V prispevku Vključenost odraslih v formalno izobraževanje v Sloveniji odgovarjamo na vprašanje, kakšna je izobrazbena struktura prebivalcev Slovenije, starih 15 let in več, ter kaj o formalnem izobraževanju odraslih prebivalcev kažejo uradni statistični podatki. Prispevek smo nadgradili. Novejši podatki o osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju odraslih kažejo, da se vpisi v zadnjih letih povečujejo. Dodali smo podatke o terciarnem izobraževanju in diplomantih.

    Da se lahko učinkovito vključimo v sodobno družbo in v njej uspešno delujemo, potrebujemo digitalna znanja in spretnosti. Katera so ta znanja in kaj o digitalnih spretnostih prebivalci EU in Slovenije kažejo statistični podatki, lahko preberete v prispevku Digitalne spretnosti za življenje.

    Ob koncu leta 2024 je OECD objavil rezultate drugega cikla raziskave, ki je potekala med letoma 2022 in 2023 v 31 državah in gospodarstvih raziskave spretnosti odraslih PIAAC 2023. Ocenili so spretnosti odraslih na treh področjih: besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov. Prvi rezultati so pokazali, da je prišlo do upada pri besedilnih in matematičnih spretnosti odraslih in da se povečujejo neenakosti v številnih državah OECD in EU.

    Soočanje z izzivi sodobnega sveta od nas zahteva več znanja in pridobivanja novih spretnosti. Kje po Sloveniji so imeli odrasli največ možnosti za izobraževanje in učenje v preteklem letu, ter katere vsebine so prevladovale, lahko preberete v prispevku Ponudba izobraževanja in učenja za odrasle v Sloveniji v 2024.

    Vabljeni k branju!

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

     

     

     

  • Spodbujanje zdravja na delovnem mestu: delavnica o gibanju za boljše počutje (1/14/2025)

    V sklopu pobude za zdravje na delovnem mestu je Skupina za zdravje ACS organizirala navdihujoče predavanje in delavnico o pomenu gibanja v delovnem okolju.

    Redna telesna aktivnost izboljša dobro počutje na delovnem mestu, saj gibanje spodbuja sproščanje endorfinov, znanih kot hormoni sreče, ki prinašajo občutke veselja in sproščenosti (podobno kot uživanje čokolade 😉).

    Vesna Štemberger Vučko

    izredna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani

    Na delavnici smo spregovorili o negativnih posledicah pretežno sedečega načina življenja, ki sproža perečo potrebo po telesni aktivnosti. Sodobni življenjski slog, ki ga zaznamuje večopravilnost, hiter tempo in zamegljena meja med delom in zasebnim življenjem, poudarja pomen gibanja za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja ter ravnovesja. Skupaj smo raziskali, kako že majhni koraki k večji aktivnosti bistveno izboljšajo kakovost življenja. Predavateljica je z udeleženci delila dragocene praktične nasvete.

    Posledice neaktivnosti

    V razpravi smo izpostavili resne posledice sedečega življenjskega sloga:

    • telesne zdravstvene težave, kot so debelost, sladkorna bolezen, poškodbe in bolezni mišično-skeletnega sistema, bolezni srca in ožilja ter celo rak;
    • težave s hrbtenico, degeneracijo mišic in zakrčenost določenih mišičnih skupin;
    • slabo telesna vzdržljivost, ki povečuje tveganje za depresijo in druge duševne težave;
    • čustveno izčrpanost, senzorično preobremenjenost in monotonijo, ki negativno vplivajo na splošno počutje.

    Moč gibanja

    Aktivnost krepi tudi kognitivne sposobnosti in zmanjšuje tveganje za upad kognitivnih funkcij v starejših letih. Na splošno gibanje spodbuja močnejše povezave s sodelavci, izboljšuje motivacijo, zmanjšuje stres in prispeva k sproščenemu delovnemu vzdušju.

    Kako gibanje vključiti v delovni dan?

    Delavnica je ponudila številne praktične ideje, kako vključiti gibanje v delovni dan.

    • Uporabite žogo za sedenje, ravnotežne blazine ali podmizno kolo.
    • Vzemite si kratke odmore za raztezanje ali sprehod do kavomata ali vodnega balona.
    • Motivirajte sodelavce z zabavnimi napisi na stopnicah, da se izognejo dvigalu, ali z organizacijo skupinskih vaj ali kratkih športnih aktivnosti na hodniku.
    • Naslednjič, ko vam zazvoni telefon, se pogovorite stoje, ali pa se med pogovorom sprehajajte.

    Na delavnici smo poudarili, da je za odrasle tedensko priporočljivo gibanje, ki vključuje tako aerobne aktivnosti, kot vaje za moč, in sicer 2,5–5 ur zmerne intenzivne telesne dejavnosti oziroma 1,25–2,5 ure visoko intenzivne dejavnosti.

    Zdaj je čas za dejanja!

    Z vključevanjem gibanja v naše vsakodnevne delovne rutine lahko izboljšamo telesno in duševno počutje, povečamo delovno uspešnost in ustvarimo srečnejše, bolj zdravo delovno okolje. Skupaj naredimo te majhne korake za velik vpliv na naša življenja!

    In še nekaj v razmislek in ravnanje. Kanadska vlada je objavila kampanjo za ozaveščanje svojih državljanov: Kako bo izgledalo zadnjih 10 let vašega življenja? Oglejte si video!

     Ana Frangež Kerševan (ana.frangez.kersevan@acs.si), ACS

  • Od vizije do prakse: fokusna skupina Izzivi in priložnosti v SSU (1/14/2025)

    Projekt Evropskega kohezijskega sklada Krepitev vseživljenjskega učenja (2023–2029), ki ga vodi ACS, je že v polnem razmahu. V sklopu 3. področja, ki vključuje Krepitev svetovalne dejavnosti v IO in vključuje tudi razvoj SSU, smo izvedli prvo aktivnost – fokusno skupino Izzivi in priložnosti v SSU. Vodili sva jo s sodelavko Urško Pavlič.

    SSU so že več kot 30 let del IO, omogočajo dostop do raznolikih učnih gradiv in virov ter nudijo strokovno podporo pri samostojnem učenju.

    Že dvajset let, kar na naši LU deluje SSU, skoraj vsak delovni dan zavijem najprej semkaj, sedem pred računalnik, si nadenem slušalke in pogledam, kaj je novega doma in po svetu.
    87-letni Želimir Sarić iz Ptuja

    Večer

    Dandanes pa so središča soočena z novimi izzivi zaradi družbenih in tehnoloških sprememb, heterogenosti ciljne skupine, ki se nenehno spreminja, ter vključitve svetovalne dejavnosti pri samostojnem učenju v javno službo.

    Razprava se je osredotočila na vprašanja, kako te spremembe vplivajo na delo svetovalcev in delovanje središč, katere so nove ciljne skupine, katere vsebine pridobivajo pomen, kakšno strokovno podporo svetovalci potrebujejo ter katere so nove priložnosti za razvoj SSU.

    Kaj so izpostavili svetovalci?

    • Povečano sodelovanje strokovnih delavcev znotraj organizacij in strateško povezovanje z deležniki iz okolja, kot so ZRSZ, GZS in upravne enote.
    • Spremembe ciljnih skupin, ki vključujejo več priseljencev zaradi globalnih kriz ter odraslih s posebnimi potrebami.
    • Upad obiskov SSU zaradi vse večje dostopnosti računalniške opreme doma.
    • Povečana potreba po učni pomoči.
    • Preplet nalog svetovalcev, ki vključujejo svetovanje, učno pomoč in usmerjanje učnega procesa.
    • Povečana potreba po multidisciplinarnih znanjih, zlasti na področju digitalnih tehnologij in učenja slovenščine.

Na srečanju smo identificirali nekaj potreb SSU:

  • priprava e-gradiv za različne ciljne skupine, zlasti za priseljence, digitalno nepismene in manj izobražene udeležence, s poudarkom na učenju slovenščine,
  • vključevanje gluhih in naglušnih ter razvoj prilagojenih gradiv,
  • krepitev prepoznavnosti SSU s pomočjo nacionalne promocije, socialnih omrežij, tematskih delavnic in terenskega dela,
  • razvoj aplikacij in videovodičev za uporabo mobilnih naprav ter pripravo na izpite.

Na koncu razprave je moderatorka Urška Pavlič poudarila pomen odpiranja SSU v lokalno okolje, usmerjenosti v širšo skupnost in dostopnosti za vse odrasle in s tem namenom krepitev terenskega dela. Ključne ugotovitve fokusne skupine bodo vključene v strokovno gradivo Usmeritve in protokol za izvajanje in dokumentiranje svetovalnega procesa pri samostojnem učenju, ki bo začrtal prihodnje korake v delovanju in razvoju SSU.

Kaj sledi?

V letih 2025–2029 načrtujemo:

  • 2025: posodobitev portala SSU,
  • tematski dan, posvečen samostojnemu učenju, ki bo del Dnevov svetovanja za znanje,
  • strokovni dogodek ob 30. obletnici ustanovitve prvih SSU;
  • 2025, 2027: usposabljanja za svetovalce;
  • 2026, 2029: razvoj novih e-gradiv;
  • 2026, 2027: razvoj pripomočkov za svetovanje pri samostojnem učenju.

Vabljeni k spremljanju nadaljnjih projektnih aktivnosti in dogodkov.

Teja Dušak (teja.dusak@acs.si), ACS

  • Javno povabilo k sodelovanju v postopku za pridobitev ZZK POKI (1/13/2025)

    Izvajate IO in želite podaljšati ali na novo pridobiti pravico do uporabe ZZK? Sodelujte v letošnjem postopku za podeljevanje in podaljševanje pravice do uporabe znaka. Izpeljali ga bomo v skladu s Pravilnikom o podeljevanju in podaljševanju pravice do uporabe znaka kakovosti.

    Podeljeni ZZK potrjuje, da organizacija:

    • sistematično presoja in razvija kakovost IO;
    • dosega opredeljene standarde kakovosti, kot so vključitev kakovosti v strateške dokumente, delovanje komisije za kakovost, sprotno presojanje kakovosti in poglobljena samoevalvacija, vpeljevanje izboljšav ipd.
    Krog kakovosti

    Trenutno je med organizacijam za IO 38 nosilk znaka.

    Pogoji za pridobitev znaka

    Organizacija mora dokazati, da:

    •  ima notranje procese kakovosti IO umeščene v temeljne strateške dokumente,
    • obravnava vprašanja kakovosti IO na andragoških zborih ali drugih enakovrednih organih izobraževalcev v organizaciji,
    • ima delujočo komisijo/skupino za kakovost,
    • uporablja različne načine notranjega presojanja kakovosti IO,
    • spremlja in presoja različne dejavnike kakovosti IO,
    • v rednih samoevalvacijskih ciklih sistematično in načrtno izpeljuje poglobljeno samoevalvacijo, pripravi akcijski načrt za razvoj kakovosti IO v pisni obliki in vpeljuje izboljšave kakovosti IO.

    Za uspešno pridobitev ali podaljšanje znaka mora organizacija dosegati vse navedene standarde. Z vlogo in dokazili mora pokazati, kako pri njej potekajo procesi presojanja in razvijanja kakovosti IO. Doseči mora vsaj 10 od možnih 18 točk, opredeljenih v merilih, s katerimi Komisija ACS za ZZK presoja doseganje standardov.

    Ključne informacije o postopku

    1. Sodelovanje v postopku:

    31. marca 2025 se veljavna pravica do uporabe znaka izteče 6 organizacijam. Te morajo vsaka tri leta znova dokazati, da sistematično izpeljujejo procese sprotnega presojanja kakovosti in poglobljene samoevalvacije. K sodelovanju v postopku vabimo tudi vse druge organizacije, ki izvajate IO in želite dokazati svojo predanost kakovosti.

    2. Obvestilo o sodelovanju

    Do 24. januarja 2025 nam po e-pošti sporočite, ali boste v letošnjem postopku oddali vlogo za podaljšanje ali pridobitev znaka. Na podlagi izražene namere vam bomo omogočili dostop do aplikacije za vnos podatkov.

    3. Priprava in oddaja vloge

    Pisno vlogo in dokazila bo v spletni aplikaciji mogoče vnašati in urejati med 3. februarjem in 14. marcem.

    4. Več informacij

    Poiščite jih na spletni strani ZZK: Pravilnik za podeljevanje ZZK, Standardi in merila, ki jih mora dosegati organizacija za pridobitev ali podaljšanje ZZK.

    Dodatne informacije lahko dobite pri vodji naloge ZZK – zunanja presoja notranjih sistemov kakovosti izvajalcev Jasmini Orešnik Cunja (T: 01 5842 596). Pridobite ZZK in dokažite svojo zavezanost kakovosti v IO!

    Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

  • Skupaj smo uspešno zaokrožili leto 2024! (1/13/2025)

    Decembrsko srečanje omrežja svetovalcev za kakovost IO je potekalo na daljavo. Pogovorili smo se o rezultatih iztekajočega se leta. Vključili smo dosežke in novosti s področja razvoja kakovosti ter usposabljanja strokovnih delavcev in izobraževalcev odraslih.

    Spomnili smo se opravljenih aktivnosti v omrežju, Dneva za kakovost, rezultatov postopka za ZZK, si podelili izkušnje in povratne informacije v zvezi z izvajanjem novega Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Opozorili smo na izpeljano evalvacijsko študijo o vlogi, umeščenosti, potrebah organizatorjev izobraževanja IO na srednjih poklicnih in strokovnih šolah ter šolskih centrih po usposabljanju in spopolnjevanju.

    Srečanje omrežja SVK

    Izmenjali smo si tudi aktualne informacije in pregledali načrte za leto 2025 (razvojne naloge in načrtovana usposabljanja), ki vključujejo tako redne naloge ACS kot tudi naloge v okviru ESS. Pod njegovim okriljem bomo v 2025 med drugim izpeljali tudi dve spopolnjevanji za omrežje svetovalcev in izvedbo temeljnega usposabljanja za nove svetovalce za kakovost.

    Trenutno je v omrežju aktivnih 23 svetovalcev za kakovost IO. Po naših podatkih kar nekaj strokovnih delavcev iz mreže izvajalcev že težko pričakuje novo izvedbo temeljnega usposabljanja, ki bo že marca. Tako se bo obstoječe omrežje po štirih letih znova povečalo.

    Ob zaključku smo si s svetovalci kakovost zaželeli uspešno, zdravo in kakovostno novo leto s številnimi osebnimi in poklicnimi dosežki. Veselimo se prihodnjega sodelovanja, izmenjave znanja in izkušenj ter nadaljnjih skupnih korakov v omrežju svetovalcev za kakovost.

    Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

  • Študijski obisk slovaških zagovornikov učenja (12/16/2024)

    V petek, 13. decembra, so nas obiskali predstavnice in predstavnik nevladne organizacije Lifestarter iz slovaškega mesta Trnava. Na svoji spletni strani se predstavljajo kot organizacija, ki razmišlja o ljudeh in jim pomaga pridobiti znanje za prihodnost. V tem duhu so petkovo dopoldne preživeli na MOL, ki je učeče se mesto od leta 2022.

    Trnava je prvo UNESCO učeče se mesto na Slovaškem. Dejavnosti koordinirajo v Lifestarterju, in to od spodaj navzgor.

    Podpiramo vseživljenjsko učenje, tako da ima vsakdo možnost učenja v kateri koli starosti. Odkrijte svoj potencial v učeči se skupnosti. Se boste pridružili?

    vabilo na spletni strani Trnava, učeče se mesto

    Gostje so raziskovali načine in dejavnosti VŽU v Sloveniji ter spoznavali inovativne projekte in pobude. Direktorica dr. Nataša Potočnik je goste pozdravila in omenila TVU kot enega od številnih projektov, na katere smo ponosni. Kot izziv je izpostavila sodelovanje več ministrstev, ki bi vodilo v uspešnejše premagovanje vrzeli v znanju.

    Direktorica dr. Nataša Potočnik, Darijan Novak in mag. Zvonka Pangerc Pahernik z ACS

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik jim je predstavila ACS, naše dejavnosti, predvsem pa TVU. Dotaknila se je projekta EPUO in njegovih sadov, ki jih uporabljamo za širjenje veselja do učenja in krepitve spretnosti. Navdušeni so bili nad prikazom programa PUM-O+, predvsem nad mnenji udeležencev, ki jih je Natalija Žalec, MAEd (UK), posebej poudarila.

    Darijan Novak je pogledal v preteklost in prihodnost instituta podeljevanja priznanj zglednim učečim se – Priznanja ACS. Krona je bil video Ljudska univerza Ajdovščina kot gonilna sila učeče se skupnosti, pripravljen v projektu EPUO. Slovenska prizadevanja za krepitev učečih se skupnosti bodo lahko odslej spremljali še intenzivneje, saj so se naročili na prejemanje SIAE Newslettra, e-Novičk v angleščini.

    Predstavitev PUM-O+

    Michal Koricina, vodja skupine, je strokovnjak andragog in je pokazal veliko zanimanje za naše dejavnosti. Tudi navzoča dekleta so bila nad zamislimi navdušena in so postavila številna vprašanja. Verjamemo, da naša prizadevanja gledajo v isto smer in da se bomo še srečali.

    Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

  • Sprejem v Dvorano slavnih ter spremljajočo konferenco so gostile Firence (12/9/2024)

    Najprej nekaj dejstev

    O sprejemu v Mednarodno dvorano slavnih za nadaljevalno izobraževanje in izobraževanje odraslih (v nadaljevanju Dvorana slavnih) smo prvi članek objavili že v novembrski izdaji. Zdaj dodajamo še nekaj podrobnosti.

    Institut IACE HoF domuje v Centru za nadaljevalno izobraževanje na Univerzi Oklahoma v ameriški zvezni državi Oklahoma. Vzpostavljen je bil leta 1996, v letu 2013 pa je dobil svojo evropsko vejo – HoF-European Chapter (HoF-E). Več informacij o ozadju in novice o aktualnih prizadevanjih so na voljo na  spletni strani HoF in v letaku, za evropsko vejo pa na spletni strani HoF-E.

    Vsako leto je za sprejem v HoF izbranih 10–12 pomembnih posameznikov iz vsega sveta. Njihove življenjske in strokovne zgodbe odražajo pestrost učenja in izobraževanja odraslih, saj prihajajo iz različnih okolij in delujejo kot voditelji, akademiki, raziskovalci, oblikovalci politik in/ali praktiki. Skupaj tvorijo globalno skupnost, ki priča o bogastvu pobud, spoznanj, strokovnih rešitev ter praks, s tem pa je v navdih bodočim generacijam.

    IACE HoF ima, vključno z generacijo 2024, 429 članov iz 49 držav, od tega jih je 61 iz Evrope. Med njimi so velika imena andragogike, kot so Arne Carlsen, Dieter Dohmen, John Field, Peter Jarvis, Malcolm Knowles, Katarina Popović, Jost Reischmann, Janos Toth, Alan Tuckett in mnogi drugi. Predstavljeni so tukaj.

    V Sloveniji smo ponosni na to, da je bila v Dvorano slavnih leta 2019 v Beogradu sprejeta tudi naša svetovno uveljavljena andragoginja dr. Ana Krajnc. Njen HoF portret si lahko ogledate tukaj. V slovenskem prostoru je dr. Krajnc še kako znana tako po svojih dosežkih kot tudi po sedanjem delovanju v SUTŽO.

    V izjemno čast si štejem, da sem se ji v Dvorani slavnih na predlog Gine Ebner, generalne sekretarke EAEA, letos pridružila.

    Delovna skupina

    Firence – prizorišče konference in slovesnosti

    V Firencah, glavnem mestu Toskane, je sedež Univerze v Firencah (UniFi). Med njenimi profesorji so bivša predsednika italijanske vlade Giuseppe Conte in Mario Draghi, pa tudi član HoF-E, znani andragog Paolo Federighi. Prav on je s svojim timom profesorjev in študentov poskrbel za odličen potek konference in slovesnosti HoF 2024.

    Konferenca, organizirana 7. in 8. novembra, je nosila naslov Revitalising Adult Continuing Education for Positive Social Changes and Personal Fulfilment (Okrepitev nadaljevalnega izobraževanja in izobraževanja odraslih za pozitivne družbene spremembe in osebno uresničevanje). Imela je zanimiv format, saj smo se v plenarnem delu le na kratko srečali v uvodnem in zaključnem delu, obakrat s po enim prispevkom.

    Uvodni referat je imela direktorica Inštituta za vseživljenjsko učenje UNESCO (UIL) Isabell Kempf, ki je predstavila je strukturo novega poročila GRALE. Navzoče je povabila k dopolnjevanju količinskih, statističnih podatkov s kakovostnimi, vsebinskimi. Zaključni referat je imel Paolo Federighi, ki je po najboljših močeh povzel delo skupin. Obljubil je, da bo pretresanju pobud in spoznanj namenjeno poglobljeno delo v naslednjih mesecih.

    Preostali čas smo prebili v živahnih razpravah v desetih delovnih skupinah. V zadnji, o sodelovanju in vključevanju deležnikov, ki jo je vodila Gina Ebner iz EAEA, sem imela prispevek o Sloveniji in naši ureditvi izobraževanja odraslih. Podrobneje sem predstavila sodelovanje deležnikov, kot ga predvidevata naša Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–2030 ter koordinacija Tednov vseživljenjskega učenja. Slednja poteka od zgoraj navzdol, upošteva pa tudi tok odločanja in delovanja od spodaj navzgor. Naša primera sta bila sprejeta z občudovanjem, češ da imamo področje temeljito in smiselno urejeno, kar se očitno pozna tudi v praksi.

    V Dvorano slavnih je bila sprejeta generacija 2024

    Letošnja generacija HoF

    Popoldanski del srečanja 8. novembra je bil v celoti namenjen predstavitvi in počastitvi 18 novih članov HoF. Sprejetih nas je bilo devet posameznikov, ki delujemo v Evropi: Don Luigi Ciotti, Italija, Karen Evans, Združeno kraljestvo, Francesco Pedró Garcia, Španija, Timothy Denis Ireland, Združeno kraljestvo, Morten Flate Paulsen, Norveška, Andreas Schleicher, Nemčija, Magdalini (Magda) Trantallidi, Grčija, Albert Tuijnman (posthumno), Nizozemska, ter Zvonka Pangerc Pahernik, Slovenija.

    Poleg naštetih se je Dvorani slavnih pridružilo še devet posameznikov iz ZDA in drugih koncev sveta: Lisa M. Baumgartner, Vandana Chakrabarti, Shibao Guo, Vaughn John, Elizabeth A. Lange, Carolyn Medel-Añonuevo, Lisa R. Merriweather, Don Olcott, Jr. in Edward W. Taylor.

    Prej izjema kot pravilo je bil sprejem organizacije v Dvorano slavnih, in sicer gre za Združenje za izobraževanje odraslih Evropi (EAEA).

    V začetnem delu slovesnosti, simpoziju, smo člani generacije HoF 2024 v petminutnih predstavitvah spregovorili o svojih življenjskih in strokovnih poteh ter posameznikih in dogodkih, ki so odločilno vplivali na nas. Sledila je podelitev plaket in medalj ter dvominutni zahvalni nagovori.

    Simpozij 8. novembra

    Osebni vtisi

    Nominacija za sprejem v Dvorano slavnih je bila zame veliko presenečenje, sčasoma pa sem ob podpori predlagateljice in sodelavcev na ACS, pozneje pa tudi zaradi izjemnih, potrjujočih odzivov kolegov doma in iz tujine, zavzela ponosno držo do tega priznanja. Temelj zanjo je dejstvo, na katerega opozarjam na vsakem koraku, da so namreč za ta uspeh zaslužni vsi sodelavci na ACS. Od njih sem se učila in se po njih zgledovala vse od decembra 1995 pa do danes.

    K mojim uvidom in delovanju so pomembno prispevali tudi številni zgledni posamezniki in ustanove, ki tvorijo skupnost izobraževanja odraslih v Sloveniji v najširšem pomenu tega izraza. Skupaj smo zares naredili ogromno za dobro učečih se, slednji pa so hkrati moji najpristnejši učitelji. Novica o sprejemu v Dvorano slavnih je pritegnila tudi pozornost nekaterih medijev. Hvaležna sem za priložnosti, da se o izobraževanju odraslih, vseživljenjskem učenju in vsem, kar se na tem področju dogaja v Sloveniji več sliši. Naj bo tako še naprej!

    Ekipa TVU 2020

    Praznovali pa bomo naslednje leto, na nacionalnem odprtju TVU, saj je prav naše 30-letno ozaveščanje za večjo vključenost v učenje in izobraževanje pritegnilo evropsko in svetovno pozornost ter tlakovalo pot do Dvorane slavnih.

    Nekoliko daljši prispevek je objavljen kot spletni dnevnik EPALE. Decembrska izdaja glasila HoF je v celoti posvečena opisani konferenci in sprejemu generacije 2024 v Dvorano slavnih.

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

  • Na ACS smo gostili profesorja dr. Bernda Käpplingerja (12/5/2024)

    4. decembra smo na ACS gostili profesorja dr. Bernda Käpplingerja, predstojnika katedre za nadaljevalno izobraževanje na Univerzi Justus-Liebig v Giessnu.

    Nagovor direktorice ACS dr. Nataše Potočnik
    Med svojim obiskom v Ljubljani se je dr. Käpplinger na ACS srečal z dr. Tanjo Možina in mag. Tanjo Vilič Klenovšek na pogovoru o kakovosti in profesionalizaciji izobraževalcev odraslih in svetovalcev. Njegov obisk smo izkoristili tudi za pogovor z zaposlenimi na ACS o aktualnem dogajanju v IO v Nemčiji.

    V primerjavi z letom 2007, ko se je v izobraževanje v Nemčiji vključevalo le 45 % odraslih, je možno opaziti dolgoročno rast, saj je po raziskavi iz leta 2022 delež udeleženih 60-odstotni.

    prof. dr. Bernd Käpplinger

    Zanimale so nas številne teme. Kako je s profesionalizacijo izobraževalcev odraslih? Katere modele kakovosti uporabljajo izvajalci? Kakšna je vloga svetovanja v nemškem sistemu IO? Njegovi vpogledi v izzive, s katerimi se soočajo v Nemčiji, so zagotovili dragoceno primerjalno perspektivo za tiste, ki delajo na tem področju v Sloveniji. Predstavil je tudi modele kakovosti in različne vidike dela izobraževalcev odraslih.

    Nemčija je starajoča se, vendar učeča se družba, kjer prihaja do zmanjševanja neenakosti pri udeležbi glede na starost, spol, poklicni položaj in izobrazbo.

    prof. dr. Bernd Käpplinger

    Dr. Käpplinger je razpravljal tudi o potencialnih negativnih vplivih pretirane standardizacije v izobraževanju, ki lahko ovirajo profesionalno rast izobraževalcev. Obisk se je razvil v živahno izmenjavo znanja in idej, primerjavo izzivov z udeležbo, pomanjkanjem trenerjev in financiranja. S tem se srečujejo izobraževalci odraslih v vseh okoljih. Diskusija je spodbudila globlje razumevanje ključnih trendov in vprašanj v IO v obeh nacionalnih kontekstih.

    Glavna izziva, s katerima se srečuje Nemčija, sta pomanjkanje trenerjev in mentorjev ter zaskrbljujoč položaj samozaposlenih v IO.

    prof. dr. Bernd Käpplinger

    O predavatelju

    Dr. Bernd Käpplinger je predstojnik katedre za nadaljevalno izobraževanje na univerzi Justus-Liebig v Giessnu od leta 2015. Pred tem je bil med letoma 2010 in 2015 docent za vseživljenjsko učenje/izobraževanje na Humboldtovi univerzi v Berlinu. Po študiju IO, nadaljnjega izobraževanja, sociologije in politologije v Mainzu, Corku, Nijmegenu in Berlinu je med letoma 2001 in 2010 delal na Nemškem inštitutu za izobraževanje odraslih (DIE) ter Zveznem inštitutu za poklicno izobraževanje in usposabljanje (BIBB) v Bonnu.

    Njegove raziskovalne teme so: izobraževanje v podjetjih, raziskave programov, izobraževalno svetovanje ter izobraževanje, povezano s pridobivanjem kvalifikacij. Od leta 2013 je urednik serije knjig z naslovom Študije pedagogike, andragogike in gerontologije pri založbi Peter-Lang-Verlag. Je tudi ustanovitelj nagrade Wolfgang Schulenberg skupaj s prof. dr. Steffi Robak in Spodnjesaško zvezo za IO ter član uredniškega odbora Hessische Blätter für Volksbildung in revije Volkshochschulen in Berlin.

    Dr. Käpplinger se zavzema za ravnovesje med standardi in fleksibilnostjo pri razvoju modelov kakovosti. V Nemčiji obstaja več kot ducat sistemov upravljanja kakovosti, ki se različno uporabljajo v različnih centrih za IO.

    Ana Frangež Kerševan (ana.frangez.kersevan@acs.si), ACS

  • Iščemo navdihujoče zgodbe (12/3/2024)

    Prijave na razpis za priznanja ACS so odprte! Iščemo izjemne zgodbe posameznikov in ustanov, ki s svojo predanostjo, inovativnostjo in pogumom pridobivajo novo znanje, premikajo meje, spodbujajo, opogumljajo in puščajo trajen pečat.

    Prijavite navdihujočo zgodbo tukaj!

    Priznanja ACS so že od leta 1997 simbol počastitve tistih, ki z zgledi navdušujejo in opogumljajo. Doslej je bilo izbranih že skoraj 250 prejemnikov! V projektu Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje ter kampanji Lahko.si bomo v prihodnjih petih letih aktivno promovirali izjemne zgodbe dobitnikov. S tem želimo spodbuditi posameznike vseh starosti, da se pogumno podajo na pot raziskovanja novih znanj in spretnosti.

    Izjemne zgodbe vseživljenjskega učenja

    Priznanj ne podeljujemo le zato, da bi izpostavljali dosežke. Želimo deliti zgodbe, ki opogumljajo. Naš cilj je spodbuditi kulturo učenja v naši družbi in prepoznati tiste, ki pridobivajo znanje, da opolnomočijo sebe in druge, povezujejo skupnost in krepijo samozavest. Priznanja ACS so poklon pogumu, vztrajnosti in moči volje, ki jih utelešajo posamezniki in skupnosti.

    Prenovljen koncept priznanj ACS smo zaobjeli v animiranem videu, ki na inovativen način predstavlja Pravilnik o podeljevanju priznanj ter vas vodi skozi prijavni postopek.

    Prijavite navdihujočo zgodbo, ki premika meje

    Regijske komisije bodo najprej izbrale 12 regijskih dobitnikov Priznanj ACS. Predstavljeni bodo na nacionalnem odprtju TVU. Na ravni države bo med njimi s spletnim glasovanjem na portalu Lahko.si izbrana NAJzgodba VŽU. Zmagovalnemu dobitniku bo na zaključni slovesnosti TVU podeljena v ta namen oblikovana skulptura.

    Dodatne informacije o razpisu lahko dobite pri Darijanu Novaku (T: 01 5842 582, E: darijan.novak@acs.si) in Mateju Mačku (T: 01 5842 573, E: matej.macek@acs.si).

    Špela Bric (spela.bric@acs.si), ACS

  • Deset dejavnikov uspešnosti Letnega posveta o izobraževanju odraslih 2024 (11/15/2024)

    Najprej nekaj dejstev

    LPoIO 2024 nam je omogočil druženje in strokovne izmenjave 22. in 23. oktobra. Na že uveljavljenem prizorišču naših stanovskih srečanj, v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu, se nas je zbralo okrog 260. Tehtnica se je po pričakovanjih spet zelo nagnila na stran žensk, saj je bilo moških le okrog 16 %.

    Dogodek smo izpeljali hibridno, zato je nekaj udeležencev dogajanje spremljalo po spletu. Posnetke smo objavili na spletni strani dogodka, kjer so na voljo tudi predstavitve in fotografije. Anketa je še vedno odprta, z njo zbiramo vaša mnenja, ki nam bodo pomagala naslednji posvet ukrojiti še bolj po naših skupnih merah. Dobimo se 21. in 22. oktobra 2025 na istem naslovu!

    Drsnica s fotografijami nastopajočih

    Zdaj pa o najverjetnejših razlogih za navdušenje

    Že na samem prizorišču, kasneje v osebnih in e-stikih pa tudi v anketi so udeleženci izrazili veliko zadovoljstvo. Nekateri so celo uporabili besede drugačen posvet, še bolj navdušujoč … Kaj neki je k temu prispevalo?

    Oba dneva nas je povezoval slogan Sodobni. Zavzeti. Sodelovalni, zato ne čudi, da so se prav ta tri načela znašla pri vrhu desetih dejavnikov uspešnosti LPoIO 2024. Najbrž pa je odveč omeniti, da se med seboj tesno prepletajo.

    Predstavniki ACS in MVI

    1. Zavzetost

    Navdušeni odzivi udeležencev nas, organizatorje, seveda veselijo. Še pred tem se spopadamo z visokimi pričakovanji – lastnimi in drugimi. Toda takoj ko se v programskem in organizacijskem odboru zavzeto lotimo dela, se zadeve odvrtijo same od sebe. Tako nam že 15 let zapored uspeva, da zvišujemo standarde, četudi se je leto poprej to zdelo nemogoče. Temu zagotovo botruje dejstvo, da delujemo po načelu ljudje za ljudi. Pristopimo namreč z najboljšimi nameni, da se povežemo, privabimo svoje stanovske tovariše in druge goste k sodelovanju, izpostavimo in pohvalimo. Upam si trditi, da je naša zavzetost kot kepa, ki se že pred dogodkom sproži in za seboj neustavljivo potegne vse vpletene.

    2. Sodelovalnost

    Posvet torej ustvarjamo skupaj – po načelu od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Tokrat nas je z uvodnim nagovorom počastil pred kratkim imenovani minister, dr. Vinko Logaj.

    Vseživljenjsko učenje prinaša ne samo posamezniku, ampak celotni družbi, številne prednosti.

    dr. Vinko Logaj

    minister za vzgojo in izobraževanje

    Pristojni predstavnici ministrstva, mag. Branka Hrast Debeljak in Teja Dolgan, sta se ob koncu prvega dne z udeleženci pogovarjali o aktualnih zadevah, kot je prenova ZIO.

    Predstavnici MVI v pogovoru z udeleženci
    Predstavnice MVI so sodelovale tudi v delovnih skupinah. Program so obogatili govorci iz nacionalnih ustanov, kot sta CPI in CMEPIUS. Pogled ACS je predstavila direktorica dr. Nataša Potočnik.

    Potrebujemo kulturno spremembo – naj VŽU postane del naših življenj in del našega vsakdana.

    dr. Nataša Potočnik

    Vedno znova je pri različnih programskih sklopih prihajal do izraza glas izvajalcev – prakse IO. Manjkal nam je le glas učečih se. Ko bomo dosledno na posvet in podobne dogodke vabili tudi njihove zagovornike, bo krog izmenjav popoln.

    Pozdravni nagovor direktorice dr. Nataše Potočnik

    3. Strokovnost

    Namen vseh prispevkov je bil izpostaviti stroko IO, orisati njeno današnjo podobo ter opozoriti na izzive, ki jo čakajo v prihodnosti.

    Prvič v zgodovini naših druženj smo pridobili dokaj celovit pogled. Vsak svojega so prispevali predstavniki šestih združenj – pridružila se jim je tudi virtualka – Ines. Zaznati je bilo mogoče podobne izzive, sorodne pa tudi različne pristope, apele k sodelovanju ter priložnosti za dopolnjevanje. Izraženo je bilo smelo spoprijemanje z aktualnimi trendi pa tudi opozarjanje na neomajna strokovna načela. Slednja so bila predmet obravnave v delovni skupini, ki se je ukvarjala s kakovostnim načrtovanjem neformalnih izobraževalnih programov.

    Mag. Estera Možina z ACS in Teja Dolgan z MVI
    Delovna skupina 3 - izobraževalni programi

    4. Uravnoteženost

    Posebno skrb smo snovalci programa namenili uravnovešanju splošnega učenja in izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja odraslih. 

    Predstavitev aktualnih dejavnosti in izzivov

    Z zanimanjem smo prisluhnili načelom modernizacije slednjega.

    Predstavniki zavodov (1)

    Navdušil nas je primer povezovanja višje strokovne šole, Prometne šole Maribor, z gospodarstvom. Brez take čvrste naveze si uspešnega strokovnega izobraževanja sploh ni več mogoče zamisliti. Krhko ravnovesje našega skupnega položaja je z metaforo kuhane žabe odlično predstavil direktor ŠC Novo mesto dr. Matej Forjan. Po eni plati nas je nasmejal, po drugi pa zresnil.

    V izobraževanju bi morali na račun vsebinskih znanj bolj poudariti procesna znanja, ki podpirajo razvoj prečnih kompetenc, osebnostih lastnosti, kreativnost in ustvarjalnost.

    dr. Matej Forjan

    ŠC Novo mesto

    Plenarni prispevek 2. dne

    5. Sodobnost

    Naša usklajenost s sodobnimi trendi je samoumevna. Digitalni in trajnostni izzivi nas zdaj spremljajo že nekaj let in vsakič jim tudi na posvetu namenimo pozornost. Tokrat smo se z digitalnimi spoprijeli zelo konkretno. S pomočjo zunanjih strokovnjakov smo v delovni skupini (hočeš, nočeš, moraš) pokukali tudi v kompleksni svet varovanja osebnih podatkov. Sodobnost je bila rdeča nit vseh strokovnih prispevkov, posebna vrlina pa je bila tudi njihova celostnost.

    Moč ljudskih univerz se skriva v sodelavcih, njihovih aktivnostih in povezovanju.

    mag. Bojan Hajdinjak

    Cene Štupar - CILJ

    Delovna skupina 1 - o digitalizaciji
    Delovna skupina 1 - o digitalizaciji

    6. Dinamičnost

    V skupnosti IO je jeseni zavel nov veter z medijsko kampanjo Lahko.si. Njene temelje, začrtane v projektu Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje, smo v delovni skupini predstavili tudi na posvetu. Udeležencev se je kampanja že prej dotaknila, veselijo jih priložnosti, ki se s tem odpirajo stroki ter najširši javnosti.

    Projekt Ozaveščanje za VŽU
    Projekt Ozaveščanje za VŽU

    Pristop k spodbujanju večje vključenosti v VŽU smo v isti delovni skupini prikazali s sodobnimi digitalnimi orodji. V dvorani je kar brbotalo od zvokov, ki so nam jih ta naklanjala, ter od glasov dinamičnih in angažiranih udeležencev.

    Delovna skupina 1 - Digitalno spodbujanje k večji vključenosti v vseživljenjsko učenje
    Digitalno spodbujanje k večji vključenosti v vseživljenjsko učenje

    7. Spoštljivost

    Močno so se nas dotaknile zgodbe navdihujočih strokovnih delavcev. Ti ob stalni skrbi za strokovnost in kakovost v ospredje postavljajo svoje udeležence. Spoštujejo posebnosti različnih, praviloma ranljivih ciljnih skupin, ter v dialoškem odnosu z njimi profesionalno rastejo. Njihova pričevanja so globoka in prepričljiva, vzbujajo veliko spoštovanje in občudovanje.

    Izobraževalci odraslih izpolnjujemo cilje in odgovarjamo na potrebe v okolju.

    Dr. Tanja Možina

    8. Prazničnost

    Začutiti jo je bilo mogoče oba dneva – morda si je kar tako potihoma izborila vlogo lajtmotiva tokratnega posveta? Počastili smo Natalijo Žalec, prejemnico najvišje državne nagrade RS na področju šolstva. V njenem primeru gre seveda za izjemne dosežke v IO in še konkretneje, pri delu za mlade in skupaj z njimi v programu PUM, PUM-O oz. PUM-O+, kot se imenuje zdaj. Drugi razlog za praznovanje je bila obeležitev 20. obletnice Dnevov svetovanja za znanje in terenskega dela. In nazadnje smo proslavili Lujza Alojza Srako v nov stan. A to je že predmet naslednjega dejavnika.

    Praznujemo - Natalija Žalec

    Mentorji PUMO iz izmučenih mladih ljudi izvabijo motivacijo za šolanje in študij. Zato je to nagrada za vse, ki verjamemo, da se da reševati svet.

    Natalija Žalec, MAEd (UK)

    Praznujemo - svetovalna dejavnost - 20 let

    Pri svetovalnem procesu izhajamo iz moči, interesov in talentov posameznika.

     

    Mag. Tanja Vilič Klenovšek

    9. Ustvarjalnost

    Lujz je pesnik in njegova dela so zbrana v knjigi s pomenljivim naslovom Drugačni konji. Z nami je podelil tri uglasbljene pesmi in prebral še kakšno. Skupaj z nami je ob refrenih in vmes pritegnil vokalno-instrumentalni skupini Markovski dečki. Bilo je ganljivo!

    S svojo prisotnostjo, mladostno zagnanostjo in prepričljivostjo so nas oba dneva počastili PUMovci. Z umetniško inštalacijo Igre svetlobe – ko se preteklost sreča z ustvarjalnostjo so nas k dialogu vabili v preddverju. Njihov predstavnik Jan pa je svoje navdušenje nad PUM-O+, kot ga razumejo in udejanjajo v LU Radovljica, delil z nami in se zahvalil Nataliji za modro vodstvo.

    Igra svetlobe - instalacija LU Radovljica

    10. Neposrednost

    Po poti doseganja avtentičnosti, še prej pa psihološke varnosti, ki je pogoj zanjo, nas je zanosno vodila dr. Alenka Braček Lalič. Nagovorila je naše strahove, spodbudila pogum za pristne odnose, predvsem pa nas opomnila: »Moč vaše skupnosti je v vsakem posameznem udeležencu. Moč vsakega udeleženca je vaša skupnost.«

    DR. Alenka Braček Lalič
    Predstavitev Alenke Braček Lalić

    Na posvetu smo se torej psihično in emocionalno krepili. Malce smo se tudi sproščali in plesali. Ob koncu smo peli, navdušeno ploskali, tudi kakšna solza se je utrnila. Bilo je zares lepo, toplo, drugače …!

    Sproščenost in ples - 1. dan
    Kulturni program - VIS Markovski dečki

    Seznam predstavljenih dejavnikov uspešnosti LPoIO 2024 sem sestavila avtorica članka in povezovalka dogodka. Zelo pa nas zanimajo vaši razlogi za morebitno navdušenje. Tudi kakšne pobude bomo veseli. Napišite nam jih v komentarju na ta članek ali v zgoraj omenjeni anketi.

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), opremila Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), obe ACS

    Foto: Črt Piksi

  • Projekt FACE na konferenci Angažirana univerza v dolgoživi družbi 2024 (11/13/2024)

    Konferenca Angažirana univerza v dolgoživi družbi 2024 je bila v petek, 8. novembra, na FF. Osredotočila se je na inovativne strategije izobraževanja starejših na univerzah. Organizatorji prvega tovrstnega dogodka v Sloveniji so želeli povezati raziskovalce in raziskovalke s strokovnjaki v praksi, da bi skupaj kritično premislili o novem staranju in njegovih posledicah za ljudi.

    Po uvodnem delu smo se razdelili v skupine. Avtorji in avtorice so predstavili svoje raziskave in izkušnje dobrih praks. V tretji delovni skupini smo vodja CAF in projekta FACE Monika Šparl, članica CAF-a Violetta Bottazzo ter avtorica prispevka predstavile Inovativno prakso medgeneracijskega učenja v lokalnem okolju: projekt FACE.

    Predstavljeni projekt temelji na t. i. borzi znanja, ki omogoča izmenjavo znanj, veščin in storitev med generacijami brez finančnega povračila. Nastal je leta 2021 pod okriljem CAF, ki je partner UL pri razvoju starosti prijazne univerze (Modra fakulteta). Nosilec projekta, ki ga financira MOL, je Dom starejših občanov Fužine.

    Projekt FACE je plod akcijskega raziskovanja vodje CAF. Ob spoznavanju dolgoživosti in pomena aktivnega staranja se je začela spraševati, kako spodbuditi aktivno staranje starejših. Tisti, ki obiskujejo CAF, so namreč le prejemniki znanja, ne pa tudi njegovi snovalci.

    Udeleženci se lahko povežejo na spletni strani mismoface.si. Starejši predstavijo svoje znanje, veščino ali storitev in opredelijo, kaj si želijo v zameno.

    Zainteresirani posamezniki oddajo povpraševanje, vodja CAF-a pa jih poveže s ponudniki. Vsebine srečanj so povezane s praktičnimi veščinami za vsakdanje življenje, kot so kuhanje ali uporaba pametnega telefona. Najpogosteje sodelujejo mlajši, starejši in študentje, pa tudi upokojenci, ki tako širijo svojo socialno mrežo.

    V svoji magistrski nalogi pod mentorstvom prof. dr. Nives Ličen sem raziskovala učinke projekta. Izkazalo se je, da srečanja pozitivno vlivajo na mlade in starejše, da pripomorejo k širjenju podobe aktivne starosti. Mladi pridobijo pozitiven pogled na starost, starejše in se znebijo starostnih stereotipov. Naslednji prepoznani učinek na mlajšo generacijo je bil prenašanje nesnovne kulture dediščine. Starejši pa so poročali o splošnem dobrem počutju ob mlajših, občutku koristnosti ob predajanju znanja in izkušenj ter širjenju socialne mreže.

    Rada predajam znanje. To me izpolni. Pa tudi počutiš se koristnega. Jaz tega ne bi zamenjala za nobeno stvar. To je pa veliko vredno, da si še živ in potreben.

    starejša udeleženka projekta

    Projekt je zaživel s pomočjo donacije. Zato je cilj za nadaljnji razvoj povezan predvsem s pridobitvijo stalnega vira financiranja in zaposlitvijo kadra za vodenje dejavnosti. Izvajalci si prizadevajo, da bi z ustrezno profesionalno podporo projekt nadgradili in razširili. Tako bi dolgoročno prispevali h gradnji bolj inkluzivne in trajnostne skupnosti.

    Vabljeni, da si preberete e-zbornik povzetkov konferenčnih prispevkov.

    Teja Dušak (teja.dusak@acs.si), ACS

  • Statistični dan Zaposleni – več kot le številka (11/11/2024)

    O izzivih in priložnostih trga dela ter možnostih, kako lahko podatki podprejo informirano sprejemanje s tem povezanih odločitev, so razpravljali na konferenci Statistični dan Zaposleni – več kot le številka. 11. oktobra je bilo v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju posebno slovesno, saj so hkrati obeležili 80. obletnico ustanovitve SURS. Prav zato je bil dogodek tudi priložnost za pregled dosežkov nacionalne statistične ustanove in pomena statistike pri razvoju države. V središču pa je bil razmislek o tem, kako lahko statistika pripomore k boljšemu razumevanju trga dela in strateškemu načrtovanju ustreznih rešitev zanj.

    Udeležence konference so v uvodu pozdravili mag. Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica SURS, dr. Vanja Erčulj, predsednica Statističnega društva Slovenije, Klemen Boštjančič, podpredsednik vlade in minister za finance, po videopovezavi pa je zbrane nagovorila tudi dr. Mariana Kotzeva, generalna direktorica Eurostata.

    Statistične podatke v zadnjih osmih desetletjih je osvetlila Irena Svetin. Sledil je sklop predstavitev, namenjen sprejemanju ustreznih odločitev na podlagi podatkov. Hana Vratanar je s statističnimi podatki predstavila aktualne razmere na trgu dela, dr. Darija Aleksić z Ekonomske fakultete UL pa je govorila o konkurenčni in zdravi organizaciji prihodnosti.

    Dr. Vesna Miloševič Zupančič z e-Študentskega servisa, mag. Mateja Tišler iz Ljubljanskih mlekarn, Igor Feketija z MDDSZ, dr. Robert Kaše z Ekonomske fakultete UL ter direktorica SURS so na okrogli mizi razpravljali o priložnostih in izzivih na področju trgu dela, s katerimi se srečujejo delodajalci.

    Dogodek so sklenili s podelitvijo priznanj Statističnega društva Slovenije. Blejčevo priznanje za vrhunske dosežke pri razvoju statistike v Sloveniji za leto 2024 je prejela prof. dr. Maja Pohar Perme, Sledilnik, priznanje odličnosti statističnega poročanja v medijih, pa Marko Milenković.

    Ob tem jubileju je SURS izdal publikacijo 80 let SURS. Prikazano je delovanje Urada s predstavitvijo dosežkov in pomembnih mejnikov vse od ustanovitve leta 1944. Publikacija ponuja zgodovinski pregled razvoja državne statistike v Sloveniji in osvetli razvoj njenih povezav z mednarodnim okoljem. Publikacija je na voljo tudi v Knjižnici ACS.

    Fotoutrinki  ter videoposnetek celotnega dogodka so dostopni na spletni strani SURS.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Uradna statistika: okno v razumevanje družbe (11/11/2024)

    20. oktober je evropski dan statistike. Strokovnjaki ga zaznamujejo tako, da širijo zavedanje o vrednosti in pomembnosti številk in vrednosti, ki omogočajo boljše razumevanje družbenih procesov in sprememb. Zbrani in analizirani uradni statistični podatki osvetljujejo različne vidike življenja: od gospodarstva, izobraževanja, trga dela do demografskih gibanj.

    Letošnji slogan Uradna statistika, okno v razumevanje družbe je SURS zaznamoval z objavo posodobljene interaktivne publikacije Države EU interaktivno, 2024. V njej so predstavili Eurostatove podatke s petih tematskih področij: prebivalstva, izobraževanja, trga dela, kakovosti življenja in stanovanjskih razmer za 27 članic EU. Prikazali so raznolikost držav članic, izpostavili njihove posebnosti in postavili Slovenijo v kontekst teh primerjav.

    Posebno poglavje so namenili predstavitvi značilnosti izobraževanja v državah EU. Prikazali so podatke o doseženi ravni izobrazbe prebivalcev, starih 25–64 let, zgodnji opustitvi izobraževanja prebivalcev, starih 18–24 let, udeležbi odraslih prebivalcev, starih 25–64 let, v nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju ter o mobilnih študentih v Sloveniji.

    Dodatni statistični podatki in informacije so dostopni na povezavi v podatkovni zbirki SiStat in na spletni strani Eurostata.

    Ključne podatke, vezane na IO, lahko najdete tudi v prispevkih v spletni rubriki ACS InfO-mozaik. Predstavljamo informacije, statistične podatke in kazalnike nekaterih izbranih področij izobraževanja odraslih.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Katere vloge še opravljamo izobraževalci odraslih? (11/11/2024)

    IO se hitro razvija in spreminja. V različnih časovnih obdobjih nastajajo nove vloge in delovna mesta, ki jih opravljajo izobraževalci odraslih.

    Petim promocijskim filmom o ključnih vlogah izobraževalcev odraslih, ki smo jih predstavili na lanskem LPoIO, smo dodali štiri nove. Tokrat predstavljamo:

    V svojih zgodbah opisujejo svojo strokovno andragoško vlogo in pripovedujejo o tem, kako so jo prevzele. Svoje delo podrobno predstavijo in pojasnijo, kdaj se pri svojem delu počutijo izpolnjene.

    Naslovnica videov o vlogah v izobraževanju odraslih

    Med seboj se razlikujejo po diplomi v žepu, vendar jih združujeta predanost andragoškemu delu ter delovanju na področju IO. Zavedajo se, da je treba svoj odnos do različnih ciljnih skupin v IO spreminjati in prilagajati. Posameznikom pomagajo prepoznati in ozavestiti, kako pomembno je znanje, pridobljeno na različne načine, po neformalno poti, tudi nezavedno. Različne tragične zgodbe, ki jih imajo za seboj, so lahko sprožilec za žalost, slabo voljo ali neuspeh. Strokovnjakinje v pogovoru prepoznajo ovire in/ali strahove ter jih z učinkovitimi pristopi in metodami pomagajo premagovati in presegati.

    Videi so bili premierno predstavljeni na letošnjem LPoIO. Dr. Tanja Možina je v prispevku z naslovom Naše strokovne poti: zgodbe, ki navdihujejo, vodila pogovor z udeleženkami in predstavila štiri kratke promocijske filme o vlogah, ki jih opravljajo.

    Z videi želimo obogatiti predstavitve poklicev in vlog v IO. Vseh devet posnetkov smo objavili na spletni strani izobraževalne dejavnosti ACS: Andragoško spopolnjevanje.

    Pripravo videov je financiralo MVI v okviru naloge Posodobitev sistema vstopa v poklic in napredovanje strokovnih delavcev.

    Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS

    Foto: Črt Piksi in Mitja Novljan

  • Natalija Žalec, mama PUMO+, dobitnica najvišje državne nagrade na področju šolstva (11/6/2024)

    Pred dvema letoma, ko sem na ACS prevzela vodenje Središča za raziskovanje in razvoj, se je začelo moje sodelovanje z Natalijo Žalec, specialistko andragogike, ki je v zavodu zaposlena veliko večino svoje kariere. Moj prvi vtis, ki se je pozneje potrdil, je bil, da je odprta, radovedna, konstruktivna in močno angažirana, strastna. Predvsem program PUM-O, sem kmalu spoznala, ji daje polet in zagon. Ko sem kot vodja začela spremljati njeno delo, sem vse bolj spoznavala globino in razsežnost programa. Prevzel pa me je tudi odziv tistih, s katerimi sodeluje: »Vedno lahko računamo nanjo.«

    Tudi sama sem že v prvih mesecih zavihala rokave in se ji na tej poti pridružila. Ob tem sem dobila novo priložnost, da jo doživim kot ustvarjalko programa za delo z mladimi z manj priložnostmi, kar dejansko od vsega začetka tudi je. Njeno delo in prizadevanje na področju programa PUM, PUM-O oz. PUM-O+, kot se imenuje zdaj, zelo spoštujem. Prepoznavam namreč njegov pomen v življenju številnih mladih, ki so iz raznovrstnih razlogov ranljivi in izključeni iz sistema. Zaznavam ga kot izraz človekoljubja, človečnosti in inkluzivne naravnanosti vseh, ki o njem odločajo. Kot tak izraža tudi Natalijina humanizem in empatičnost.

    Natalija je zelo dragocena članica središča, ki ga vodim. Angažirano, pozorno in prodorno nagovarja problematiko IO v najširšem smislu, posebno vprašanja, povezana s programoma PUM-O in OŠO. Pri iskanju rešitev na obeh področjih in pravzaprav vseh izzivov, ki se jih v središču lotevamo, je inovativna, odprta za novosti, usmerjena v razmišljanje izven okvira. Nekaj dokazov v tej smeri predstavljajo dejavnosti ACS, usmerjene v krepitev bralne kulture Slovencev. Nastale so na podlagi Natalijinih idej, pobud, vizije. V zadnjem času se tudi v PUM-O angažira v smeri prenosa najnovejših znanj o socialno-čustvenem učenju. V programu PUM-O projekt razvoja strategij socialno-čustvenega učenja že živi. V fazi razvoja je prenos teh konceptov v program OŠO. Oboje spodbuja prav Natalija.

    Dobitnica priznanja z direktorico in sodelavkami

    Njena odprtost in vizionarstvo izjemno cenim. Mentorji v programu PUM-O pa se imajo prav zavoljo tega priložnost nenehno strokovno in osebno razvijati. Nominacijo sem z vso svojo strokovno integriteto podprla in izjemno vesela sem, da so Natalijino delo prepoznali tudi članice in člani državne komisije ter ji podelili več kot zasluženo nagrado.

    Še enkrat iskrene čestitke, draga Natalija. Ponosna sem, da si moja sodelavka.

    Dr. Tanja Rupnik Vec (tanja.rupnik.vec@acs.si), ACS

  • Kako hoja pospešuje kreativnost in zdravje (11/5/2024)

    Izkušnje z dogodka Mentorstvo med hojo

    15. oktobra smo (eni bolj, drugi manj) z različnimi dejavnostmi počastili svetovni dan hoje. Sama sem ga letos obeležila na prav poseben način.

    Preden vam razkrijem, kako je bilo, si oglejte te neprijetne statistične podatke. Dobila sem jih na spletu, zadnja dva je zame poiskal ChatGPT.

    Če dobro pomislim, sedim vsaj 9 ur na dan:

    • 7 ur v službi (odkar imam dvižno mizo, se je čas sedenja v službi zmanjšal za tretjino 🙂),
    • če imam veliko srečo, 1 uro v avtu na poti v službo in domov (pogosto pa se ta čas podaljša tudi več kot za dvakrat), in
    • 3 ure še doma, na kakšnem predavanju ipd. (ta ocena je zelo zelo površna).

    In že smo pri osmih, devetih urah. O škodljivosti sedenja lahko berete tudi v članku Kako vpliva sedenje na vaše zdravje in počutje?, ki sem ga izbrala med različnimi viri.

    »To, kar počnete zdaj, v tem trenutku, vas ubija.« S tem stavkom začenja svoj nastop na TED-u (2013) Nilofer Merchant. V njem opozarja na škodljive posledice sedenja. Označuje ga kot kajenje naše generacije. Povabilo na sprehod med sestankom jo je spodbudilo k spremembi. Namesto običajnih sestankov v konferenčnih sobah je začela izvajati sestanke med sprehodom, kar ji je prineslo več gibanja – do 48 km hoje na teden. Ta sprememba ji je izboljšala življenje in pokazala, da lahko skrb za zdravje in obveznosti uskladi. Merchant poudarja, da hoja in gibanje spodbujata kreativno razmišljanje in pomagata reševati težave na nove načine. Njeno sporočilo je jasno: združimo hojo in pogovor – tako bomo pridobili sveže ideje in boljše zdravje.

    In tako sem tudi sama združila hojo in učenje. Odzvala sem se povabilu Tatjane Kolenc, ki jo prav gotovo že poznate. Za platformo EPALE je napisala dva odmevna spletna dnevnika:  Nenadomestljiva moč skupinskega mentorstva i Z obratnim in vzajemnim mentorstvom do digitalne pismenosti (preveden je kar v osem jezikov). S prispevkom Neprestano učenje – ključ do povezovanja in sodelovanja je sodelovala tudi na našem lanskoletnem forumu EPUO: Osebne (čustvene) in medosebne spretnosti za življenje.

    Povabila me je torej na dogodek Mentorstvo med hojo, ki so ga organizirali Skupnost srčnega mentorstva, Slovensko coaching združenje in društvo VTIS. Pred kavarno Lokus se nas je v žarečem jesenskem popoldnevu zbralo skoraj trideset.

    Na edinstvenem dogodku smo združili mentorstvo (ali učenje drug od drugega) in hojo. Povezali smo se v trojke in raziskovali inovativno učno okolje – gozd: eni barve, drugi glasove, pa oblike, okolico in mimoidoče. Vsi skupaj smo se urili v čuječnosti, osredotočenosti in opazovanju. Svoja opažanja in izkušnje smo podelili z vsemi udeleženci.

    Prisluhnili smo Ladu Vidmarju, ki je spregovoril o svojih alpinističnih podvigih, predvsem pa o čarih hoje. Začelo se je s provokacijo prijateljev, da bi prehodil Jakobovo romarsko pot. Rekel jim je: »Pravo romanje je od doma, ne pa da te do tri četrt poti pripeljejo, ti pa narediš še zadnjih 800 km.« In je šel od doma v Žlebeh čez Italijo do Albertvilla v Franciji: 1200 km v 24 dneh, 50 km na dan. Potem pa vsako leto del poti, dokler ni dosegel cilja. Pozneje si je postavil druge cilje. Šel je po svilni poti: od doma skozi Hrvaško, Bosno, Črno goro, Albanijo vse do Bitole v Makedoniji. Leto pozneje je pot nadaljeval tam, kjer jo je zaključil: iz Makedonije se je namenil skozi Bolgarijo v Turčijo do Ankare. Od tam je čez eno leto pot nadaljeval preko Turčije vse do meje z Iranom, v naslednjih letih pa dalje po Iranu, Uzbekistanu, Tadžikistanu, Kirgiziji, Kitajski in Pakistanu. Med korono je v tridesetih dneh (od 25. maja do 25. junija) tridesetkrat obhodil občino Medvode, kar pomeni dnevno nekaj manj kot 60 km. V tridesetih dneh okoli 1800 km, okoli 45 km višinske razlike. Načrti za naprej: prečenje Kanade od Vancouvra do Montreala. Če bi radi spoznali tega strastnega pohodnika, prisluhnite pogovoru z njim.

    Pogovarjali smo se tudi o svojih vrednotah, ob tem pa prehodili kaj vem koliko korakov. Hvaležna sem za to edinstveno doživetje!

    *

    Kako najlaže izboljšamo in okrepimo medsebojne odnose, ustvarjalnost in komunikacijo?

    Kje in kako se najhitreje upočasnimo, hkrati pa poženemo miselni proces in vanj vnesemo več kreativnosti?

    Kje in kako lahko resnično pogledamo vase in na svoje delovanje z drugačne perspektive, povežemo naš trenutni položaj z želenim in si vizualiziramo pot, kako bomo do njega prišli?

    Če so organizatorji torkovega dogodka kot odgovor na vsa tri vprašanja zapisali: z mentorstvom med hojo, sama dodajam: s sestanki med hojo. Prav zato smo jih umestili v Akcijski načrt ukrepov za promocijo zdravja na ACS za leto 2025. Samo še nekaj formalnosti je potrebnih, potem pa akcija!

    Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

  • Nataliji Žalec državna nagrada za izjemne dosežke v izobraževanju odraslih (10/14/2024)

    Na predvečer svetovnega dneva učiteljev so bile podeljene najvišje državne nagrade za izjemno delo na področju šolstva za leto 2024. Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva jih je podelil enajst. Pet posameznikov jih je prejelo za življenjsko delo na področju VIZ, šest pa je takšnih, ki so priznanje prejeli za svoje izstopajoče oziroma izjemne dosežke.

    Nagrajenci v VIZ 2024

    Veseli in ponosni smo, da je med enajstimi nagrajenci tudi naša sodelavka Natalija Žalec, in sicer za izjemne dosežke v IO.

    V zadnjih 35 letih je pustila neizbrisen pečat v prizadevanjih za opolnomočenje mlajših odraslih. Koncept Center za mlajše odrasle, kot ga je poimenovala, je namreč zapolnil prezrto vrzel v izobraževanju. S tem je postavila temelj celovite andragoške obravnave mlajših odraslih.

    Idejno zasnovo je uveljavila v programu PUM, pozneje PUM-O oz. PUMO+. Usposobila je številne mentorje, ki v lokalnih okoljih sprejemajo mlade z nahrbtniki šolskih in življenjskih neuspehov. Pomagajo jim preseči poraze, brezposelnost pa tudi številne osebne stiske. Rezultati programa so izjemno odmevni in uspešni, saj po različnih zunanjih evalvacijah približno tri četrtine udeležencev delno ali v celoti doseže zastavljene cilje.

    Projektno delo za mlajše odrasle je odmevno tudi v strokovni javnosti tako doma kot tudi v mednarodnem prostoru, kjer je dobilo vrsto priznanj.

    Natalija Žalec sodeluje tudi v številnih odmevnih mednarodnih projektih in je uspešna avtorica ter soavtorica v IO, saj je objavila več kot 70 odmevnih strokovnih besedil in različnih monografij.

    iz utemeljitve

    Vse utemeljitve so objavljene v Zborniku Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva 2024.

    Draga Natalija, iskreno ti čestitamo tudi sodelavci.

    Priredila: Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Andragoški center Slovenije prejel priznanje za izjemen doprinos k razvoju F3ŽO (10/11/2024)

    23. F3ŽO je uspešno za nami. Bilo je živahno, zanimivo in praznično. ACS je letos že dvanajstič zapored skupaj s partnerji ozaveščal o VŽU, IO, medgeneracijskem učenju in dejavnem staranju.

    Poleg številnih obiskovalcev na našem razstavnem prostoru ter razstave Portreti branja smo se razveselili tudi priznanja za izjemen doprinos k razvoju Festivala za tretje življenjsko obdobje. Na slavnostnem odprtju ga je prevzela direktorica dr. Nataša Potočnik.

    Podelitev priznanja na odprtju

    Sodelavci ACS smo v preteklih dvanajstih letih sodelovali v strokovnih omizjih in organizirali dogodke v izobraževalnem programu festivala. Kot dolgoletni člani Programskega sveta festivala predstavniki naše ustanove pripomoremo k oblikovanju vsebine, svoje projekte in dejavnosti pa predstavljamo obiskovalcem na festivalski razstavi.

    Priznanje je sad povezovanja in sodelovanja z več kot 30 območnimi in tematskimi koordinatorji TVU in Parade učenja, blizu 50 dobitniki priznanj ACS (učečimi se odraslimi), 20 organizacijami, ki izvajajo svetovanje v IO kot javno službo, ter EPALE Slovenija.

    Veseli smo, da skupaj z njimi v vseh teh letih obiskovalce na F3ŽO navdihujemo s številnimi zgodbami o učenju ter jim kažemo poti do novega znanja. Priznanje pa je tudi spodbuda za sodelovanje v prihodnjih letih.

    Utrip dogajanja lahko začutite v objavah na Facebooku.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Na F3ŽO se povezujemo in spodbujamo k vseživljenjskemu učenju (10/11/2024)

    Vse tri dni 23. F3ŽO je zaznamoval živahen ritem. Več kot 130 kulturnih točk, 40 izobraževalnih dogodkov, 10 strokovnih razprav in bogate sejemske razstave so privabili 15.500 obiskovalcev.

    Prvega dne smo se udeležili slavnostnega odprtja v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Podeljena so bila priznanja za izjemen doprinos k razvoju F3ŽO. Počaščeni smo, da je med dobitniki priznanja tudi ACS. Osrednja govornica je bila predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič.

    Že dvanajstič zapovrstjo je bil ACS s partnerji del te uspešne zgodbe. Predstavili smo svoje dejavnosti in izdelke, povezane z aktivnim staranjem in medgeneracijskim sodelovanjem. S pogovori in predstavljenimi primeri dobrih praks smo obiskovalce vseh generacij spodbujali k učenju, ki traja vse življenje.

    Dogajanje na F3ŽO

    Prostovoljka in aktivna učenka Marija Metlika, Ljuba Fišer iz UTŽO na LU Ormož, Silvo Šinkovec, Alijana Šantej iz SUTŽO in CUDV Draga z Metko Novak so dobitniki Priznanj za promocijo učenja in znanja odraslih, ki se sami nenehno učijo.

    Vsi so navdih drugim in hkrati zgled, da učenje spreminja življenje. V vlogi učečih se so s svojimi zgodbami o navdušenju nad uporabo novega znanja, pisanju knjig, razvijanju ročnih spretnosti, vključevanju v različna usposabljanja, ohranjanju naravne in kulturne dediščine v mimoidočih budili željo po učenju in delovanju. Zato so prepoznani v širši družbi in v pogovor pritegnejo veliko mimoidočih.

    Dogajanje na F3ŽO

    Obiskovalci so večinoma povpraševali po brezplačnih možnostih neformalnega učenja, tako da je bilo živahno tudi v našem svetovalnem kotičku. Najbolj so jih zanimale vsebine, kot so učenje tujih jezikov, računalništvo za vsakdan, telovadba. Koristne nasvete so prejeli od svetovalcev iz štirih središč ISIO in SSU. Na nadaljnje svetovanje smo jih usmerili na LU, UTŽO in knjižnice ter jim predstavili povezavo na Lahko.si, portal Kam po znanjeizobraževalno ponudbo ACS in druge projekte ACS ter ePlatformo za izobraževalce odraslih v Evropi – EPALE. Obiskovalci so bili veseli balonov, papirnih kock, notesnikov in razglednic TVU.

    Povabili smo jih tudi na ogled naše potujoče razstave Portreti branja.

    F3ŽO je poleg sejemskega dela ponudil pester strokovni in izobraževalni program. Udeležili smo se tudi navdihujočega uradnega zaključka Festivala o starejših in športu.

    Utrinke s festivalskega dogajanja smo delili na Facebooku ACS in TVU; #f3žo.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Na 20. Dnevih svetovanja za znanje v ospredju poti do zelenega znanja (10/11/2024)

    Jubilejni 20. Dnevi svetovanja za znanje so uspešno za nami. Vseh 35 središč ISIO in SSU je izpeljalo 180 dogodkov na različnih javnih mestih, kjer so bile informacije o možnostih izobraževanja dostopne čim več odraslim. Z dogodki smo želeli povečati prepoznavnost središč ISIO in SSU v lokalnem okolju. Odraslim smo podali informacije in nudili svetovanje o različnih možnostih učenja, izobraževanja. Prisluhnili smo njihovim kariernim načrtom in spregovorili o vrednotenju predhodno pridobljenega znanja. Ozaveščali smo o možnostih samostojnega učenja.

    Dan za zeleno znanje

    Enega od treh dni smo namenili t. i. zelenemu znanju. Svetovalci so odgovarjali na vprašanja, zakaj moramo ravnati okoljsko razumljivo, kako k temu lahko prispevamo kot posamezniki in družba, kako ohraniti kakovostno okolje ne le zase, ampak tudi za mlajše generacije in rodove, ter kako prepoznati storitve in izdelke v zeleni preobleki.

    Sodelavke ACS smo si z zanimanjem ogledale aktivnosti po Sloveniji. V živo smo občutile zavzetost izkušenih svetovalk in svetovalcev ter živahen lokalni utrip tako na stojnicah znanja, svetovalnih kotičkih, delavnicah kot dnevih odprtih vrat.

    Za tokratni obisk dogodkov v Dnevih svetovanja za znanje sem izbrala primorski del Slovenije. Dopoldne sem obiskala Sežano. Svetovalke tamkajšnje LU so s stojnico znanja gostovale na tržnici. Pričakali so me huronska burja, pripeta gradiva in kljub oviram prijazne svetovalke, ki so mimoidoče informirale o možnostih učenja in izobraževanja. Drugi del dneva je bil namenjen severni primorski, obiskala sem stojnice znanja v Novi Gorici. Svetovalke so stojnice zaradi že omenjene burje pripravile v preddverju tamkajšnje LU. Spremljala sem živahen utrip, mimoidoči so se ustavljali, vsebine so jih zanimale, nekateri odrasli so prišli namensko pogledat, kaj vse se na stojnicah dobi.

    Mag. Andreja Dobrovoljc

    Letos sva obiskali dogodke, ki so jih pripravile organizacije v savinjsko-kozjanskem delu Slovenije. Najprej sva se ustavili na stojnici LU Šentjur, kjer so mimoidoče že od jutra informirale svetovalke skupaj z direktorico Alenko Testaniere. Stojnica je bila umeščena na mestni trg, v dogajanje, ki je tam potekalo v okviru Tedna mobilnosti. To se je vsebinsko zelo dobro povezalo z letošnjim tematskim Dnevom za zeleno znanje.

    Na stojnici LU Celje so nas pričakale nasmejane svetovalke in direktorica Ines Stilin. Pred kinom Metropol so mimoidoče odrasle nagovarjale in informirale o možnostih brezplačnega svetovanja. Še posebno privlačno je bilo kolo sreče, ki je vabilo k razmišljanju o zelenem in trajnostnem znanju ter VŽU. Odrasli je bil v vsakem primeru na kolesu sreče nagrajen: za pravilen odgovor z nagrado, za napačnega pa z novo pridobljenimi znanji.

    Vera Mlinar in Urška Pavlič

    Živahno je bilo tudi v prostorih Cene Štupar – CILJ v Ljubljani. Dan za zeleno znanje so povezali z delavnico o zdravem načinu življenja in pripravili kombinacijo kulinaričnega (zdrava hrana) in svetovalnega kotička. Izvedeli smo še, da so brezplačne delavnice o zdravem načinu življenja polno zasedene do konca leta. To potrjuje aktualnost teme in vse večjo ozaveščenost odraslih o pomenu zdravega načina življenja

    Mag. Tanja Vilič Klenovšek

    ACS je na 23. F3ŽO v okviru svojega razstavnega prostora k predstavitvi ponovno povabil središča ISIO in SSU. Mnogo starejših je zanimalo, kje, kako in kdaj se lahko izobražujejo. Koristne nasvete so prejeli v našem svetovalnem kotičku, v katerem so sodelovala središča ISIO in SSU iz Ljubljane, Kranja, Jesenic in Rogaške Slatine. Obiskovalce so najbolj zanimale vsebine, kot sta učenje tujih jezikov in računalništvo za vsakdan.

    Mateja Pečar

    Širimo glas o središčih ISIO in SSU

    Dneve je zaznamovala intenzivna promocijska aktivnost vseh organizacij, ki sodelujejo v središčih ISIO in SSU. Še posebej se je to odražalo na družbenih omrežjih (#svetujemoZAznanje). Dnevi so bili predstavljeni na nacionalni televiziji v oddaji Dobro jutro. Gostji sta bili naša sodelavka mag. Andreja Dobrovoljc in svetovalka Mihaela Anclin, UPI – ljudska univerza Žalec. Mag. Andreja Dobrovoljc je bila gostja tudi na Radiu Ognjišče, in sicer v Svetovalnici in oddaji Via positiva. Največ objav je bilo tako kot vsako leto v lokalnih in regijskih medijih.

    Za uspešen doprinos k širjenju informacij o svetovalni dejavnosti v IO v njihovem lokalnem okolju in drugje ter na družbenih omrežjih se središčem ISIO in SSU na tem mestu prav lepo zahvaljujemo. Prepričani smo, da so marsikateremu obiskovalcu z uporabnimi informacijami in koristnimi nasveti o izobraževanju pomagala osvetliti pot do cilja. Skupaj ustvarjamo dobre zgodbe o boljšem življenju.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Vabimo na usposabljanje učiteljev in učiteljic za izvajanje programa Začetna integracija priseljencev (ZIP) (10/11/2024)

    Program temeljnega usposabljanja učiteljev in učiteljic za izvajanje programa ZIP bo 18., 19. in 20. novembra na ACS.

    Na spletni strani Andragoško spopolnjevanje najdete več informacij o vsebini in vabilo. Prijavite se z e-prijavnico.

    Organizatorje prosimo, da vabilo posredujete svojim učiteljicam in učiteljem v programu ZIP in jih spodbudite k udeležbi. Vsebina usposabljanja bo zagotovo obogatila tako njihov strokovni razvoj kot delo.

    Program v celoti financira MVI in je za udeležence brezplačen.

    Vabljeni!

    Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS

  • Uporaba didaktičnih filmov pri izobraževanju zapornikov (10/11/2024)

    Na ACS so med leti 2016 in 2022 nastali številni inovativni pristopi k izboljšanju temeljnih kompetenc odraslih, vključno s serijo izobraževalnih filmov Na poti do življenjske uspešnosti. Njihovo ustreznosti za izobraževanje zapornikov smo preverili v intervjujih s strokovnimi delavkami, ki znotraj zavodov za prestajanje kazni pokrivajo področje izobraževanja.

    Načrtovanje izobraževanja v zaporu je poseben izziv zaradi specifičnega okolja, ki je zaprto in ima edinstvena omejujoča pravila. Temu se pridružujejo še specifične značilnosti in potrebe zaprtih oseb: posamezniki imajo negativne izobraževalne izkušnje iz otroštva, prihajajo iz manj spodbudnih okolij, primanjkuje jim delovnih navad, ki so navsezadnje tudi potrebne za učenje, idr.

    Strokovne delavke menijo, da bi bili didaktični filmi uspešni pri izobraževanju zapornikov. Pomagajo lahko pri premagovanju negativnih izobraževalnih izkušenj in povečajo notranjo motivacijo. Ključnega pomena se jim zdi, da njihova zasnova omogoča poistovetenje z glavnim junakom, kar dodatno pripomore k uspešnosti učnega procesa. Zaradi podobnosti z življenjsko zgodbo je bil med didaktičnimi filmi še posebej izpostavljen tisti z naslovom Samoiniciativnost in podjetnost.

    Menijo, da z vpeljavo didaktičnih filmov v zapore ne bi bilo večjih težav. Slabo zastopanost IKT bi lahko premostili z USB ključi in računalniki zapornikov. Strokovne delavke opozarjajo na nujen razmislek o samostojni uporabi didaktičnih filmov. Izpostavljajo številne dejavnike, ki bi lahko vplivali na uspešnost samostojnega učenja: slabe delovne navade, akutne težave, slaba koncentracija za učenje, nizka motivacija, negativen vpliv lastnih življenjskih zgodb, nizka samozavest in uživanje prepovedanih substanc. Če se oceni, da samostojna uporaba didaktičnih filmov ne bi dosegla želenega učinka, bi bil primernejši skupinski ogled didaktičnega filma z diskusijo. Pri tem je pomembno, da imajo člani skupine podobna predznanja in interese.

    Didaktični filmi so dobro prilagojeno izobraževalno in motivacijsko učno sredstvo, ki bi zagotovo pomembno pripomoglo k izobraževanju zapornikov. Z njihovo uporabo bi lahko premostiti številne ovire, s katerimi se sicer srečujejo posamezniki iz te ranljive skupine.

    Skupini zaprtih oseb je bil predvajan tudi didaktični film Socialne in državljanske kompetence. V skupini je bilo šest pripadnikov romske manjšine, starih od 20 do 60 let, brez dokončane osnovne šole in uradne delovne dobe, večkratnih povratnikov. Njihova pozornost je po desetih minutah padla, kar so pripisali zaspanosti in pomanjkanju kave. Po ogledu filma pa so izrazili naklonjenost do tovrstnega izobraževanja, saj se zavedajo, da jih sicer ovira slabo bralno razumevanje. S spodbudo so lahko ponovili ključna spoznanja, najbolj pa jih je presenetilo, da se je glavna junakinja zaposlila v pogrebni službi, kar so ocenili kot slabo izbiro.

    Jana Plaznik (jana.plaznik@acs.si), ACS

  • Na letošnji svetovni dan turizma smo povezovali mir, gozd in branje (10/7/2024)

    Gozd je učilnica, od katere se učimo, da bi lahko preteklo in sedanje znanje prenesli na prihodnje rodove. Gozd je zavetje, v katerega se vedno znova radi vračamo zaradi miru in tišine, ki nam ju primanjkuje v norem tempu vsakdana. Z branjem v gozdu knjigo vračamo k njenemu izvoru. Branje v gozdu nam omogoča, da si vzamemo čas, da v knjigi uživamo in da se vanjo poglobimo. Kot drevesa, ki povezana med seboj v čudovit ekosistem komunicirajo in si med seboj pomagajo, tako nas, ljudi, povezujejo in bogatijo potovanja in knjige. V nas budijo željo, da se o prebranem in doživetem pogovarjamo in tako širimo obzorja in razumevanje, empatijo in mir.

    To je le kratek povzetek toplih in navdihujočih misli, ki so jih 27. septembra, ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, povedali slavnostni govorniki na osrednjem dogodku v počastitev tega dneva v prečudovitem gozdu med mehkimi dolenjskimi grički v osrčju Zeliščarskega centra JV Slovenije.

    Dežela kozolcev
    Udeležili smo se ga tudi zaposleni na ACS, ki smo dan izkoristili še za obisk Dežele kozolcev v Šentrupertu. Poučili smo se o bogati kulturni dediščini krajev ob vznožju dolenjskega gričevja ter bili priča srčnosti in gostoljubnosti tamkajšnjih ljudi.

    Z branjem lahko potujemo v vse mogoče svetove in tudi v času – nazaj v zgodovino ter naprej v prihodnost. Z branjem si lahko privoščimo biti kdorkoli, potovati kamorkoli. Prav tako kot potovanje tudi branje bogati ljudi, spodbuja empatijo, sočutje, razumevanje sveta in je zato neobhodno povezano z izobraževanjem. Tako kot moramo varovati svoje življenjske vire, moramo varovati tudi svoje kognitivne sposobnosti. V času, ko se nam zdi, da umetna inteligenca počasi nadomešča naše razmišljanje, je še toliko pomembneje, da ohranjamo svoje kognitivne sposobnosti, kar najbolje naredimo prav z branjem.

    Dr. Nataša Potočnik

    direktorica ACS

    Gozdna knjižnica in nagovor dr. Nataše Potočnik

    Zavod za gozdove Slovenije je dogodek organiziral v sodelovanju s TZS, Gozdarsko knjižnico (GIS) in ACS. Ustanove so želele vse prebivalce povabiti k branju v gozdu in krepiti zavest o pomenu branja v življenju posameznika in družbe. Vse generacije je treba spodbuditi k branju za užitek, druženju ob knjigi in s knjigo v javnem prostoru.

    Gozd blagodejno vpliva na celotno okolje in prebivalstvo, je tudi pomemben obnovljiv vir energije in surovin. Turizem v gozdu je inovativna, sonaravna možnost, ki ima pri nas številne možnosti razvoja. Z dogodkom smo se vključili v NMSB, katerega osrednja tema je letos prav branje v javnem prostoru.

    Novinarska konferenca

    Povabilu pobudnikov branja v gozdu se je odzvalo več kot 50 organizatorjev – turističnih društev, lokalnih skupnosti, šol, enot Zavoda za gozdove in drugih organizacij z vseh koncev Slovenije in zamejstva. Na prelep jesenski dan so brali in se družili s knjigo in ob njej. S tem so prispevali svoj kamenček h krepitvi bralne kulture in medsebojnega razumevanja.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

  • Letni posvet o izobraževanju odraslih 2024 (9/16/2024)

    Se že veselite našega letnega srečanja?

    Posvet nas bo tokrat zbral 22. in 23. oktobra na že uveljavljenem prizorišču – v GHB Portorož. Družili se bomo pod sloganom Sodobni. Zavzeti. Sodelovalni. Vsa tri načela bomo dokazovali s predstavitvami naših dejavnosti, spoznanj, izzivov in stališč.

    Glas prakse bodo prvega dne širili predstavniki združenj izvajalcev v IO. Strokovne teme na državni ravni bodo predstavili javni zavodi – ACS, CPI in CMEPIUS. Minister nas bo zjutraj pozdravil po spletu, potem pa ob koncu istega dne z nami v živo spregovoril o aktualnih temah. Predstavniki MVI nam bodo prisluhnili, mi pa njim – skupaj namreč lahko dosežemo veliko več in – hitreje!

    Od pogleda na obilico dela se lahko zvrti, zato bomo enkrat vmes prisluhnili priznani strokovnjakinji. Poudarila bo psihološke pristope, ki nas lahko okrepijo in povežejo.

    Drugega dne bomo kar nekaj pozornosti namenili IO v srednjih in višjih strokovnih šolah – slišali bomo o sodelovanju z gospodarstvom ter modernizaciji poklicnega in strokovnega IO. Zadnji sklop tega dne bomo namenili zgodbam predanih izobraževalcev odraslih ter svetovalni dejavnosti.

    Pričakovanja bomo upravičili – drug drugemu, s skupnimi močmi!

    Malo se bomo sproščali in med odmori radostno poklepetali. Tokrat bomo tudi praznovali – počastili bomo nagrado in jubilej. Obeta se nam nenavadna zaključna kulturna točka, ki nas bo nagovorila z besedami in glasbo, oboje začinjeno s kancem nostalgije. Vas zanima, komu bomo ploskali in kaj vse bomo od njih izvedeli? Pridite!

    Prijava na dogodek bo mogoča najpozneje 23. septembra, ko bo program dorečen. Dogodek bomo predvajali v živo in za spletno spremljanje se boste lahko opredelili ob prijavi. Prav tako se boste tedaj odločili glede obrokov. Prosimo, da se prijavljenega držite ali pa nam po e-pošti pravočasno javite, da je prišlo do sprememb. Posnetek si boste lahko ogledali kadar koli po dogodku. Omenjeno se bo dogajalo na spletni strani LPoIO.

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

  • Zaganjamo projekt Krepitev vseživljenjskega učenja (9/12/2024)

    Projekt Krepitev vseživljenjskega učenja, ki je namenjen izboljšanju dostopa do izobraževanja odraslih in povečanju njihove vključenosti v vseživljenjsko učenje v Sloveniji, je povsem v soglasju z našim poslanstvom.

    Poslanstvo ACS je krepiti kulturo vseživljenjskosti učenja ter prispevati k pravičnemu, dostopnemu in kakovostnemu izobraževanju in učenju vseh odraslih prebivalcev Slovenije.

    Cilj projekta je povečati splošno zavedanje o pomenu vseživljenjskega učenja, ki bo prispevalo k izboljšanju kompetenc odraslih za delovanje v sodobni družbi.

    Projekt primarno nagovarja izobraževalce, ki izvajajo razvojno in strokovno-izobraževalno delo z odraslimi, še posebno z ranljivimi ciljnimi skupinami. Rezultati razvojnega dela projekta bodo neposredno koristni tudi za načrtovalce izobraževalnih politik, socialne partnerje in ranljive skupine odraslih.

    Projekt se osredotoča na štiri glavne vsebinske sklope:

    1. Razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti odraslih – z namenom povečanja socialne pravičnosti in dostopnosti izobraževanja, še posebej za ranljive skupine.
    2. Presojanje in razvijanje kakovosti izobraževanja – s poudarkom na digitalizaciji in razvoju orodij za kakovostno izvajanje izobraževanja na daljavo ter hibridno izobraževanje.
    3. Krepitev svetovalne dejavnosti – z razvojem novih pristopov, gradiv in usposabljanj za svetovalce v izobraževanju odraslih.
    4. Razvoj zelenih kompetenc – z namenom prilagajanja na zeleni prehod in spodbujanja vključenosti odraslih v izobraževanje o zelenih temah.

    Logotipi projekta

    V sklopu projekta bomo razviti 2 javnoveljavna programa ter več usposabljanj in učnih gradiv, vključno z izobraževalnimi filmi, podkasti in spletnimi orodji.

    Projekt bo izveden v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, prednostne naloge Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela. Zasleduje specifični cilj Spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih veščin, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih veščinah na podlagi potreb trga dela, olajševanje prehodov med delovnimi mesti in spodbujanje poklicne mobilnosti. Za projekt v vrednosti 5 milijonov evrov bo Evropski socialni sklad plus prispeval 3,35 milijona evrov.

    Jasmina Poličnik (jasmina.poličnik@acs.si), ACS

  • Zaključen je postopek za zeleni znak kakovosti 2024 (9/12/2024)

    Sredi julija 2024 smo uspešno zaključili postopek za podeljevanje ZZK. Letos je vlogo za podaljšanje oz. pridobitev pravice do uporabe ZZK oddalo 17 organizacij, ki izobražujejo odrasle.

    Šestanstim smo podaljšali pravico do uporabe znaka (od tega sta si dve organizaciji po letu dni pravico pridobili ponovno). Ugotovili smo, da Ena organizacija ni dosegala zahtevanih standardov in se bo za ZZK znova lahko potegovala prihodnje leto.

    Podeljeni znak je priznanje, da izobraževalna organizacija sistematično skrbi za kakovost svojega delovanja in storitev v IO. Hkrati pomeni spodbudo in odgovornost za sistematično nadaljnje delo na tem področju. Po treh letih se pravica do uporabe znaka izteče in organizacije morajo znova dokazati, da sistematično izpeljujejo procese sprotnega presojanja kakovosti in poglobljene samoevalvacije.

    Potrdila in metodologija podeljevanja ZZK

    Trenutno ZZK uporablja 38 organizacij, ki izobražujejo odrasle:

    • 29 ljudskih univerz,
    • 6 zasebnih izobraževalnih organizacij,
    • 2 srednji šoli in
    • 1 šolski center.

    Seznam nosilcev je objavljen na spletni strani Kakovost ACS. To je  torej mreža organizacij, ki s pomočjo zunanje spodbude ACS načrtno in sistematično skrbijo za kakovost IO v svoji organizaciji.

    Kako smo izpeljali postopek?

    Tudi letos smo sledili Pravilniku o podeljevanju in podaljševanju pravice do uporabe znaka kakovosti POKI. 31. marca 2024 se je veljavna pravica do uporabe znaka iztekla 15 organizacijam, ki izobražujejo odrasle. Svoje vloge in dokazila o izpolnjevanju meril jih je v spletni aplikaciji med 1. februarjem in 15. marcem uredilo 17. Izdali smo 16 potrdil o podeljeni pravici do uporabe znaka za naslednja 3 leta.

    Skupaj je Komisija ACS za podeljevanje ZZK v letu 2024 izdala 23 sklepov, od tega 14 za podaljšanje, 2 za ponovno pridobitev pravice do uporabe znaka in 1 o prenehanju pravice do uporabe znaka, saj ustanova ne dosega standardov in meril. Zahtevana dopolnila smo od 6 organizacij pravočasno prejeli.

    Podeljena potrdila

    V postopku smo pripravili 6 zapisov s pregledom meril za dopolnitev vloge in utemeljitvami, povezanimi z odstopanji od posameznih meril. Organizacijam smo posredovali 17 končnih zapisov (t. i. točkovalnikov) s povratno informacijo in komentarjem. Ti jim bodo lahko koristili pri nadaljnjih prizadevanjih za kakovost in postopkih za pridobitev oz. podaljšanje pravice do uporabe ZZK.

    Članice Komisije za ZZK smo vloge najprej pregledale individualno. Nato pa smo presojo posamezne vloge oz. dopolnitev nadaljevale na 22 skupnih sestankih komisije in enem dopisnem posvetovanju. Na sestankih Komisije smo sprejele posamezne sklepe in pripravile skupne točkovalnike glede doseganja meril s končnimi povratnimi informacijami posamezni organizaciji.

    Čestitamo organizacijam, ki uspešno gradijo kakovost. Iz njihovih vlog so razvidna skupna prizadevanja kolektivov ne samo za pridobitev pravice do uporabe ZZK, ampak tudi za udejanjanje kakovosti pri vsakdanjem delu.

    Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

  • Dosežki razvojnega projekta Finančna pismenost za odrasle (9/11/2024)

    ACS je ob koncu maja 2024 uspešno zaključil razvojni projekt FPO. Od junija 2022 smo pripravili vrsto novih programov, strokovnih in učnih gradiv v podporo razvoja finančne pismenosti pri odraslih. S tem smo omogočili izvedbo javnega razpisa za izvajanje programov finančne pismenosti za odrasle v obdobju 2024–2026.

    O projektu

    Tako razvojni projekt kot izvajanje programov finančne pismenosti je podprl MVI s sredstvi NOO, ki ga je Slovenija sprejela aprila 2021. NOO je namreč predvidel ukrep Finančna pismenost v razvojnem področju Pametna, trajnostna in vključujoča rast, Komponenta 5: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod. Cilj te komponente je »krepitev kompetenc za digitalni in zeleni prehod, za hitrejše odzivanje na potrebe gospodarstva in družbe ter krepitev prehoda iz izobraževanja na trg dela, kot tudi krepitev odpornosti izobraževalnega sistema«. Namen ukrepa FPO je opremiti učeče se s kompetencami, pomembnimi za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti (finančno pismenostjo) ter okrepiti odpornost izobraževalnega sistema in obenem izboljšati usklajenost kompetenc z zahtevami trga dela za lažji prehod učečih se na trg dela.

    Projekt FPO 2022–2024 je obsegal sedem aktivnosti. Zastavljene so bile tako, da so hkrati predstavljale zaporedne faze izvajanja projekta. Izvedli smo vse aktivnosti in v celoti dosegli vse načrtovane kazalnike projekta.

    Analiza stanja in potreb po finančni pismenosti odraslih

    Priprava poročila z analizo stanja in potreb je bila ena prvih nalog in temeljna strokovna podlaga za izvedbo drugih projektnih aktivnosti.

    Temeljita analiza stanja je omogočila načrtovanje dela razvojne skupine strokovnjakov za finance in IO. Ta je pod strokovnim vodstvom ACS pripravljala tako javnoveljavne in neformalne programe finančne pismenosti kot tudi pripravo drugih strokovnih gradiv.

    Poročilo smo sproti dopolnjevali z novimi raziskavami in viri. V poglavjih obravnava konceptualizacijo finančne pismenosti; pravne in strateške podlage; predstavlja stanje finančne pismenosti iz različnih raziskav; strategije in pristope k finančnemu opismenjevanju odraslih v izbranih državah; analizira ponudbo izobraževalnih programov v FPO in usposabljanja strokovnih delavcev ter analizira izbrane teoretskih koncepte, pristope, kurikule finančnega izobraževanja. Dodani so izvlečki posameznih poglavij in ključne ugotovitve, ki omogočajo hitro orientacijo po gradivu, ter slovar z opredelitvami uporabljenih izrazov.

    Smernice za pripravo izobraževalnih programov FPO

    Poročilo je bilo temelj za opredelitev pojmov in konceptualizacijo področja. Pripomoglo je k določitvi finančne pismenosti kot temeljne zmožnosti. Iz analize smo povzeli različne modele, pristope in vsebinska področja finančnega izobraževanja.

    Oblikovali smo strokovne podlage z utemeljitvijo preživetvene zmožnosti FPO, ki obsega uporabne opise konceptov ter smernice za pripravo javnoveljavnih in drugih programov. S tem smo želeli olajšati vsakdanjik praktikov, ki se srečujejo s strokovno težko nalogo: prikrojitvijo javnoveljavnih programov za konkretno skupino, in še več: potrebo po prilagoditvi vsebin in metod vsakokratnim posameznikom. Vodilo pri snovanju te knjižice so nam bili tudi razmisleki in prispevki skupine praktikov, ki so leto in pol delovali v okviru projekta in se dnevno srečujejo z odraslimi in njihovimi potrebami po boljši finančni pismenosti.

    Novi javnoveljavni programi FPO

    Osrednja aktivnost projekta FPO 2022–2024 je bila razvoj novih programov in njihovo pilotiranje. Projektna skupina ACS je tesno sodelovala s 17-člansko skupino strokovnjakov, ki je delovala skoraj leto in pol po metodi akcijskega raziskovanja. Rezultat načrtnega in poglobljenega razvojnega dela so trije javno veljavni programi finančne pismenosti za mlajše in starejše odrasle ter splošno populacijo. V skladu s projektnim načrtom sta bila dva nova javnoveljavna programa v celotnem obsegu pilotno preskušena. Pilotna izvedba programa za mlade je bila v Velenju s skupino 12 brezposelnih udeležencev, starih do 35 let. Za 13 udeleženec, starejših od 55 let, pa je bil program pilotno izveden v Ljubljani.

    Izobrazba, izkušnje in predznanje udeležencev na finančnem področju so bili različni.

    Predlogi treh javnoveljavnih programov so bili obravnavani in potrjeni na 122. seji SSIO aprila letos.

    Seniorji v akciji (za starejše)

    Obvladujem svoje finance (za vse odrasle)

    Novi neformalni programi FPO

    V skladu z analizo stanja in potreb po finančni pismenosti, strokovnimi smernicami in izkušnjami iz pilotne izvedbe  je skupina strokovnjakov pripravila predloge 40-urnih vzorčnih neformalnih programov. Vključujejo glavne teme o finančni pokrajini in po strukturi sledijo Izhodiščem za pripravo javnoveljavnih programov iz leta 2020. Omogočajo pa tudi priznavanje nekaterih modulov v javnoveljavnih programih FPO.

    Razvoj strokovnih gradiv

    Člani multidisciplinarne razvojne skupine so pripravili tudi 10 strokovnih gradiv. Namenjena so osnovnemu seznanjanju učiteljev (in morda tudi udeležencev) s področjem financ, kot so davki, nepremičnine, vlaganja in naložbe. Učiteljem omogočajo vpogled v ključne pojme in ponujajo preverjene vire ter literaturo za nadaljnje raziskovanje. Lahko so študijski vir ali priročni zapiski, ki jih lahko prilagodijo specifičnim potrebam udeležencev.

    S projektom se odzivamo na ugotovljeno stanje in potrebe po finančnem izobraževanju odraslih

    S projektom FPO Slovenija odgovarja na pobude EK, OECD ter slovenske strateške dokumente. Projekt je namenjen zviševanju ravni finančne pismenosti odraslih v okviru neformalnih izobraževalnih programov, ki krepijo temeljne spretnosti za življenje.

    S projektom FPO odgovarjamo na pomanjkanje sistematičnega finančnega IO in kakovostnih programov. V sodelovanju z vrhunskimi strokovnjaki smo upoštevali hitro spreminjajoče se potrebe po FPO zaradi digitalizacije, družbenih sprememb in okoljskih vplivov na finančne odločitve.

    Mag. Estera Možina (ester.mozina@acs.si), ACS

  • Mihaela Flisar, mentorica v programu PUM, PUM-O, PUM-O+ (9/11/2024)

    Ob koncu prejšnjega meseca je v tretje obdobje vseživljenjskega učenja vstopila naša draga in spoštovana mentorica v programih PUM-O+ pri LU Murska Sobota Mihaela Flisar, za kolege in udeležence kar Miša.

    Miša je po stažu najstarejša mentorica v programih projektnega učenja. Prihaja iz prve generacije izobraževalcev odraslih, ki se je usposabljala za mentorico v javno veljavnem programu PUM. To je bilo v šolskem letu 1999/2000. Takrat še mlada in z vidika neformalnega izobraževanja mlajših brezposelnih odraslih bolj začetnica me je pritegnila s svojo človeško toplino in razumnostjo. V času njenega temeljnega usposabljanja smo imeli omejene izkušnje s projektnim učenjem, a vendar je svojo seminarsko nalogo z naslovom Ureditev prostora zelo dobro izdelala. Tako je bilo tudi pozneje, ko je svoje premišljene izkušnje z delom posredovala mlajšim kolegom v programu.

    Tiha in zadržana, vendar prodorna in pristna

    Izvajala je vse inačice izvirnega programa projektnega učenja za mlade, ki ga skladno s potrebami časa vseskozi prilagajamo in zaradi razlik tudi drugače poimenujemo (PUM, PUM-O, PUM-O+). A Miša kot dolgoletna in razmišljujoča mentorica ve, da udeleženci v tej ali oni inačici programa potrebujejo empatične in ustvarjalne mentorje. Ti jim pomagajo odkriti njihove notranje moči in talente ter jih tako spodbudijo k dejavnemu učenju in  življenju.

    Mentorica PUM-O Murska Sobota z udeleženci na izletu v Ljubljano

    Načela projektnega učenja in skupinsko-dinamični procesi ostajajo bolj ali manj podobni, mentor sam pa mora iti s časom naprej, se spopolnjevati in preskušati nova orodja, nove tehnologije, hkrati pa ustvarjati varno in predvidljivo učno klimo. Miši je vse to odlično uspevalo!

    Čeprav je bolj tihe in zadržane narave, je njena podpora udeležencem docela prezentna. Opisovali so jo kot pozorno, pristno in spoštljivo mentorico, s katero se je mogoče pogovoriti, ki udeležencem pomaga razumeti delovanje sistemov in na katero se lahko zanesejo. Izdelki iz slame, ličkanja, različni tekstilni izdelki, pustne maske, venčki in šopki, ki so jih ustvarili pod njenim mentorstvom, so marsikomu odprli pot do neznanih talentov in kariernih ciljev. Sodelovali so v dejavnostih, na katere so številni še danes ponosni.

    Miša se tudi sama rada uči. Kot mentorica ustvarja s člani študijskih krožkov, udeležuje se različnih dogodkov in delavnic, spremlja delo kolegov, ki izvajajo podobne programe. Zato ne preseneča, da je za svoje andragoško delo prejela različna priznanja.

    Draga Miša, ne dvomim, da boš s tem nadaljevala tudi v penziji, čeprav z lagodnejšim tempom. Hvala ti za tvojo strokovnost in človečnost, s katero si obogatila življenje mnogih mladih, nemalokrat spregledanih udeležencev projektnega učenja za mlajše odrasle, pa tudi nas – svojih kolegov! Srečno!

    Natalija Žalec, MAEd(UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS

  • Umeščanje branja v izobraževanje odraslih – vabilo (9/11/2024)

    18. septembra se nam pridružite na 1. srečanju pilotne izvedbe 40-urnega programa Umeščanje branja v izobraževanje odraslih.

    Učitelji, organizatorji in drugi strokovni delavci v izobraževalnih organizacijah za odrasle pa tudi v drugih formalnih in prostovoljskih organizacijah, ki se posvečate branju odraslih v vsakdanjem življenju (npr. v vrtcih, šolah, domovih za starejše, bolnicah ipd.), vabljeni!

    Premišljevali bomo o različnih vidikih načrtnega in ozaveščenega umeščanja branja v izobraževalne in druge programe za odrasle, prepoznavali in opredelili izobraževalne potrebe andragoških delavcev pri spodbujanju in širjenju bralne kulture v različnih organizacijah. Predvsem pa želimo ustvariti prostor izmenjave in združevanja uspešnih praks, ki jih že izvajate.

    Oglejte si program.

    Trikrat, to je 18. in 25. septembra ter 9. oktobra, se bomo srečali v živo v prostorih ACS, 16 ur pa boste v obdobju od 26. septembra do 8. oktobra opravili v obliki samostojnega učenja oz. dela.

    Prijavite se z e-prijavnico, ki se nahaja na spletni strani Andragoško spopolnjevanje.

    Program je ovrednoten z 2 točkama. Umeščen je v Akcijski načrt uresničevanja Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti 2019–2030. Namenjen je vsem, ki si s svojim delom na različne načine posredno ali neposredno prizadevate za dvig bralne pismenosti in kulture branja v Sloveniji in v branju vidite potencial za izboljšanje kakovosti življenja slehernega človeka.

    Izvedbo programa financira MVI, zato je udeležba brezplačna.

    Mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si), ACS

  • Jubilejni Dnevi svetovanja za znanje (9/9/2024)

    Izkoristite priložnost za nasvet o izobraževanju in pridite na 20. Dneve svetovanja za znanje, ki bodo letos po vsej Sloveniji med 18. in 20. septembrom. Organizirajo jih središča ISIO in SSU ter ACS.

    Z dogodki v teh treh dneh želimo povečati prepoznavnost središč v lokalnem okolju. Odrasle bomo informirali o možnostih svetovanja ter:

    • vpisa v formalne in neformalne izobraževalne programe ter druge oblike izobraževanja;
    • ugotavljanja in dokumentiranja predhodno pridobljenega znanja;
    • svetovanja za načrtovanje in razvoj kariere;
    • samostojnega učenja;
    • sofinanciranja izobraževanja/usposabljanja.
    Zemljevid svetovalnih središč

    V času Dnevov bo vseh 35 središč ISIO in SSU skupaj s partnerskimi organizacijami izpeljalo več kot 200 brezplačnih dogodkov na različnih javnih mestih, kjer bodo informacije dostopne čim več odraslim (npr. stojnice znanja na mestnih trgih, v nakupovalnih centrih, na dnevih odprtih vrat). Organizirali bodo tudi številne brezplačne delavnice in predavanja.

    Dan za zeleno znanje

    Enega od treh dni bomo namenili iskanju in pridobivanju zelenega znanja. Zeleno znanje potrebujemo,

    • da bomo razumeli, zakaj moramo ravnati okoljsko razumljivo,
    • da bomo vedeli, kako lahko prispevamo kot posamezniki in družba,
    • da ohranimo kakovostno okolje ne le zase, ampak tudi za mlajše generacij in rodove,
    • da bi znali prepoznati storitve in izdelke v zeleni preobleki.
    Letak Dan za zeleno znanje

    iskalniku dogodkov 2024 izberite dogodek v najbližjem kraju in naredite korak naprej.

    Središča ISIO in SSU ter njihove partnerske organizacije dogodke oglašujejo tudi na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih pod ključnikom #svetujemoZAznanje.

    Časopis INFO – Svetujemo za znanje 2024/2025

    V okviru Dnevov smo pripravili časopis, ki vsebuje aktualne informacije o različnih možnostih izobraževanja in učenja odraslih, vrednotenju že pridobljenega znanja in spretnosti ter za načrtovanje in razvoj kariere. V njem so na kratko predstavljene posamezne možnosti, dodani pa so tudi koristni spletni naslovi, kjer lahko dobite še več informacij. Vabljeni, raziščite jih!

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Začutite moč in radost učenja na 23. F3ŽO (9/9/2024)

    Bodite z nami na letošnjem F3ŽO, kjer bomo skupaj praznovali moč in radost vseživljenjskega učenja.

    Izobraževalni in strokovni program F3ŽO

    Med 30. septembrom in 2. oktobrom vas v Cankarjevem domu v Ljubljani pričakuje bogat program: delavnice, strokovne razprave, kulturni dogodki, ki nagovarjajo vse generacije.

    Festivalska kavarna na F3ŽO

    Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko znanje in sodelovanje med generacijami obogatita življenje na vseh ravneh. Obiščite razstavni prostor ACS in partnerjev, kjer vas čakajo navdihujoče zgodbe in priložnosti za učenje.

    Razstavni prostor ACS in partnerjev

    V sodelovanju s središči ISIO in SSU bo obiskovalcem na našem razstavnem prostoru tudi letos na voljo svetovalni kotiček. Svetovalci bodo učenje in izobraževanje še bolj približali različnim skupinam odraslih ter jih motivirali za vključevanje tako v formalne kot neformalne izobraževalne programe.

    Vabljeni, da se učimo skupaj – vse življenje!

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Nacionalni mesec skupnega branja 2024 je posvečen branju v javnem prostoru (9/4/2024)

    Branje želimo pripeljati izza domačih in knjižničnih zidov v prostore, kjer je manj prisotno (galerije in muzeji, čakalnice zdravstvenih domov, nakupovalni centri, parki in trgi, celo gozd). Na ta način želimo promovirati predvsem branje za prosti čas in užitek.

    Pobudniki NMSB skupaj s partnerji in podporniki med 8. septembrom (mednarodni dan pismenosti) in 7. oktobrom 2024 pripravljamo številne dogodke in dejavnosti. Ti prispevajo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture v slovenskem kulturnem prostoru. Več informacij najdete v dogodkovniku na spletni strani NMSB 2024.

    Častni pokrovitelj NMSB je Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.

    Tradicionalno se je začel s posvetom, ki ga organizira Bralno društvo Slovenije v sodelovanju s soorganizatorji. Na dogodku z naslovom Humor rešuje človeka v Cankarjevem domu smo se osredotočili na pomen humorja v literaturi.

    NMSB 2024 tradicionalno spremlja javna medijska in plakatno-komunikacijska nacionalna akcija Beremo skupaj (vodi Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS s partnerji). VIZ, splošnim knjižnicam in drugim ustanovam, ki spodbujajo branje, bomo razdelili več tisoč plakatov. K branju vabijo tudi s plakatnih mest Europlakata po vsej Sloveniji.

    Ilustracija na letošnjem plakatu Beremo skupaj je delo Suzi Bricelj iz slikanice Nine Mav Hrovat z naslovom O kraljeviču, ki ni maral brati (Mladinska knjiga založba, 2021).

    ACS je nacionalno akcijo Beremo skupaj – za znanje in zabavo! organiziral v TVU in z njo spodbudil različne dejavnosti medgeneracijskega branja. Aktivno promovira tudi potujočo razstavo Portreti branja in strokovni priročnik Podobe branja, s katerim želimo branje zasidrati v kulturo izobraževalnih organizacij in okolja, v katerih delujemo.

    Več o dogajanju preberite na spletni strani NMSB. Tu naj le še izpostavimo dve letošnji novosti.

    Zavod za gozdove in Turistična zveza Slovenije sta se pridružila akciji. 27. septembra, na svetovni dan turizma, bosta skupaj z ACS in GIS vabila k branju v gozdu in obisku gozdnih knjižnic. Osrednji dogodek svetovnega dneva turizma bo ob 17. uri v Zeliščarskem centru JV Slovenije v Škocjanu, kjer je postavljena prva gozdna knjižnica v Sloveniji.

    S podporo JAK založba Mladinska knjiga letos prvič pripravlja Festival izvirne slovenske slikanice. Do 22. oktobra, ko praznuje prva zbirka slikanic na Slovenskem, Čebelica, se bodo po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki. Izvirne slovenske slikanice bodo predstavili najvidnejši slovenski avtorji in ilustratorji. Pestro festivalsko dogajanje bo v sodelovanju z vrtci, osnovnimi šolami, kulturnimi in drugimi ustanovami povezovalo različne generacije – najmlajše, njihove starše, babice in dedke.

    Z vsemi dejavnostmi NMSB 2024 uresničujemo strateške cilje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti 20192030, ki jo je Vlada RS sprejela decembra 2019.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

     

     

  • Slovenija in vseživljenjsko učenje: primerjava z drugimi državami EU (9/2/2024)

    Na ACS redno spremljamo podatke, pridobljene z Anketo ANP. Vključenost prebivalcev v VŽU v starosti od 25 do 64 let je namreč prvi kazalnik ReNPIO 2022–2030 in tudi mednarodni indikator, ki kaže razvitost sistema IO. Zato ga spremljajo vse države EU, zanimiv pa je tudi širše.

    Na mednarodni ravni vključenost odraslih v VŽU meri več raziskav. Dr. Borut. Mikulec (2024) izpostavlja štiri v evropskem prostoru. Poleg že omenjene ANP sta tu še AIU in PIAAC na globalni ravni. Pomembna je še raziskava UNESCO, ki ugotovitve o vključenosti prebivalstva v VŽU objavlja v poročilu GRALE.

    ANP je četrtletno raziskovanje o stanju in spremembah na trgu dela. Leta 2022 je dobila dodatni metodološki okvir in meri tudi udeležbo v zadnjih 12 mesecih. Izvajajo jo v vseh državah EU, štirih kandidatkah in petih državah EFTA. V Sloveniji vključuje prebivalce, stare med 15 in 89 let, medtem ko vzorec v naši nalogi upošteva starostno obdobje 25–64 let. Vzorec je v letu 2023 vključeval približno 8.000 enot.

    Nekaj rezultatov

    V nadaljevanju predstavljamo nekatere temeljne ugotovitve raziskave ANP, tako mednarodne kot časovne. Pri prikazovanju mednarodnih podatkov je narejen izbor 13 držav iz baze Eurostat. Podano je tudi povprečje EU 27.

    Graf prikazuje Vključenost prebivalcev v VŽU v starosti 25–64 let leta 2023 v izbranih državah EU

    Porazdelitev odgovorov kaže, da je bilo v letu 2023 skoraj petina odraslih v Sloveniji izobraževalno dejavnih. Rezultat presega povprečje EU. Spodbudno je, da se je uvrstila višje od Avstrije, Francije, Češke in nekaterih drugih držav članic. A izpostaviti je treba, da je bilo dobrih 80 % prebivalcev v obdobju spremljanja izobraževalno nedejavnih. Država tudi ne dosega rezultatov, ki jih izkazujejo skandinavske države. Zanje je značilna dolga tradicija vseživljenjskega učenja in visoka državna podpora izobraževalni dejavnosti.

    Graf prikazuje Vključenost odraslih v VŽU v starosti 25–64 let v obdobju 2014–2023, v Sloveniji

    Z deležem 19,9, ki ga je  Slovenija dosegla leta 2023, je bila lani udeležba za 2,4 odstotne točke nižja kot leto poprej. Dejstvo pa je, da so dosežki v zadnjih treh letih nadpovprečni v primerjavi z obdobjem pred začetkom epidemije covida-19. V publikaciji Trenutki sprememb: izobraževanje odraslih v času epidemije covida-19 (2023) smo med drugim pisali o razlogih za izrazita nihanja in spremembe, ki so se zgodile na tem področju. K tem izidom sta nedvomno prispevali nacionalna izobraževalna politika in praksa, značilni za obdobje zadnjih let. Nihanja pa niso značilna zgolj za slovenski prostor, kažejo se tudi v drugih evropskih in neevropskih državah. O tem je več napisanega v UNESCO-vem poročilu GRALE-5.

    Podani začetni rezultati so zgolj prvi korak k bolj poglobljenemu preučevanju fenomena udeležbe/vključenosti, ki kljub nekaterim pričakovanim izidom preseneti z različnimi odstopanji. Preučevanje letnih izidov je most med rezultati in politiko. To je izhodišče za razumevanje, interpretacijo in kontekstualizacijo tega fenomena.

    Mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS

  • Sem lahko zraven? LAHKO.SI! (8/28/2024)

    Znanja, spretnosti in kompetence so naš največji zaklad, ki nam ga nihče ne more vzeti. Pomen njihovega pridobivanja na vseh ravneh in v vseh življenjskih obdobjih je eno od vodil projekta Ozaveščanje, obveščanje različnih javnosti in spodbujanje k večji vključenosti v VŽU. Sofinancirata ga Republika Slovenija in ESS+. ACS ga bo ob soustvarjanju 12 regijskih koordinatorjev izvajal do oktobra 2028. Nastal je kot nadgradnja dosedanjih prizadevanj, kot so TVU, Parada učenja, Dnevi svetovalnih središč in drugih iniciativ za boljšo ozaveščenost za VŽU.

    Projekt predstavlja slogan Lahko.si, ki temelji na univerzalni in brezčasni resnici, da dokler živiš, ustvarjaš svojo prihodnost. VŽU vodi v boljši jutri. Lahko.si zato ni le slogan, je priložnost, da ozavestimo navzočnost VŽU, njegovo dostopnost in transformativno moč. V hitro spreminjajoči se družbi so prilagajanje, kritično razmišljanje in nadgrajevanje spretnosti ključnega pomena.

    V sklopu projekta bomo vse državljanke in državljane vabili, naj se pridružijo gibanju VŽU, usvajanju novega znanja in spretnosti. Poudarjali pa bomo potencial, ki ga ima vsak posameznik.

    Kaj želimo doseči?

    • Okrepiti želimo splošno zavedanje vseh odraslih o pomenu učenja, spremeniti učno kulturo v Sloveniji ter preseči stereotipne predstave o tem, kaj učenje je in čemu je namenjeno;
    • utrditi pozitiven odnos do VŽU, ki prinaša napredek na osebnem, družbenem in profesionalnem področju;
    • prispevati k povečanju prepoznavnosti in ugleda VŽU;
    • izboljšati spretnosti za delovanje v sodobni družbi in pripomoči k pozitivnemu odzivu na tehnološke, demografske in podnebne spremembe;
    • izboljšati sodelovanje med izvajalci izobraževanja odraslih in drugimi deležniki na nacionalni in lokalni ravni.

    V naslednjih petih letih bomo po različnih komunikacijskih kanalih aktivno nagovarjali vse odrasle ter posamezne ciljne skupine (starejše, mlajše odrasle z nižjo stopnjo izobrazbe, migrante in priseljence, zapornike in bivši zapornike). Poudarjali bomo, da je učenje v odrasli dobi priložnost, ki ponuja rast. Dostopno je v vseh okoljih, v lastnem ritmu in brez stresa.

    Kaj konkretno prinaša projekt?

    • Večletno vseslovensko medijsko kampanjo, s katero bomo ozaveščali in krepili gibanje za VŽU – prvič v zgodovini Slovenije!
    • Regijsko mrežo koordinatorjev (12), ki so glas projekta v lokalnem okolju – projekt povezuje Slovenijo!
    • 50 novih dogodkov za ozaveščanje o pomenu VŽU po vsej Sloveniji!
    • Nov spletni portal Lahko.si, zaživel bo v sredini septembra, kjer bomo z interaktivnimi vsebinami krepili voljo do učenja in motivirali posameznike, da prevzamejo odgovornost za svojo pot učenja ter nadaljujejo svoj osebni in profesionalni razvoj.
    • Nov družbeni profil Lahko.si – gibanje, ki navdušuje.

    Lahko si, kar želiš. Nauči se nekaj novega že danes. 😊

    Špela Bric (spela.bric@acs.si), ACS

  • Svetovalna dejavnost, zimzelena dejavnost IO (8/21/2024)
    Že od Memoranduma o vseživljenjskem učenju iz leta 2000 je svetovalna dejavnost v IO v evropskem prostoru opredeljena kot ena temeljnih podpornih dejavnosti v IO. Kot tako smo jo opisali tudi v ReNPIO 2022–2030. Razveselili smo se podatka, da smo leta 2023 z vključitvijo 33.231 odraslih v svetovalno dejavnost, ki se izvaja kot javna služba (v individualni ali skupinski obliki), že dosegli postavljeni kazalnik, 20-odstotno povečanje obsega svetovalne dejavnosti v javni službi do leta 2030 glede na izhodiščno leto 2020 (podatek je iz letnega poročila 2023 o uresničevanju ReNPIO22–33).

    Svetovanje je zimzelena dejavnost

    Že od nekdaj spremlja IO, a je v vsakem obdobju hkrati tradicionalno in sodobno. Podpora v obliki informiranja in svetovanja je odraslemu v pomoč pred odločitvijo za vključitev v izobraževanje in učenje, med potekom in po zaključku. Z leti, ko je IO postajalo vse kompleksnejše, je postajala vse kompleksnejša in celovitejša tudi vsebina svetovalne dejavnosti.

    Svetovalec lahko odraslemu pomaga pri izbiri in odločanju za izobraževanje in učenje, v procesu izobraževanja in učenja (za učinkovito in uspešno učenje), pri načrtovanju sprememb v zaposlitvi in karieri, pri vrednotenju (ugotavljanju in dokumentiranju) že pridobljenega znanja in spretnosti, organiziranem samostojnem učenju.

    Svet dela in osebnega življenja se v sodobni družbi vse hitreje spreminja in zaradi tega mora biti odrasli vse odpornejši (angl. resilience). To pomeni, da se zna z novim znanjem, spretnostmi pa tudi s stališči in vrednotami odzivati na fleksibilen, ustvarjalen in konstruktiven način.

    Združenje EAEA je aprila organiziralo spletni dogodek z naslovom Guidance and Upskilling Pathways. Izpostavljeno je bilo, da je svetovalna dejavnost v IO še premalo dostopna in vidna ter da je tisti, ki bi jo najbolj potrebovali, ne izkoristijo dovolj. Na dogodku je bilo predstavljeno poročilo OECD o razvitosti in dostopnosti svetovalne dejavnosti za odrasle v spreminjajočem se svetu dela v izbranih državah, ki so bile vključene v raziskavo v letu 2020.

    Svetovalno središče Leerwinkel iz Bruslja v Belgiji je osvetlilo primer dobre prakse.

    Ključna sporočila za nadaljnji razvoj (še posebej za dostopnost in prepoznavnost) lahko povzamemo iz prispevkov in razprave udeležencev:

    • v promocijo svetovanja in IO naj bodo vključeni odrasli s svojimi zgodbami o uspehu;
    • različne skupine odraslih naj bodo nagovorjene na različne načine, pri čemer je treba ustrezno vključevati tudi nova družbena omrežja ter medije, ki jih uporabljajo nagovorjeni posamezniki;
    • svetovalec naj gre ven iz svojih prostorov (outreach), da se sreča z odraslimi v njihovih okoljih;
    • informacije o svetovanju in izobraževanju morajo biti preproste, vizualno privlačne, vključujejo naj uspešne zgodbe učečih se odraslih in dostopne naj bodo na različnih javnih mestih v lokalnem okolju;
    • odraslim je treba predstaviti konkretne koristi, ki jih bodo imeli z vključitvijo v izobraževanje in učenje;
    • pristopi k svetovanju naj bodo personalizirani, izhajajo naj iz potreb in ciljev konkretnega odraslega (z veliko empatije in aktivnega poslušanja);
    • svetovalci naj uporabljajo kakovostna strokovna orodja in gradiva v podporo izvajanju celostnega (holističnega) svetovanja;
    • svetovalci naj svojo usposobljenost ves čas nadgrajujejo ter s tem krepijo svoj profesionalni razvoj.

    Podprti s temi ugotovitvami snujemo nadaljnji razvoj in izvajanje svetovalne dejavnosti v IO tudi v slovenskem prostoru, tako v mreži 35 LU kot tudi v IO na srednjih in višjih strokovnih šolah. Zato smo na ACS veseli novega projekta Evropske kohezijske politike z naslovom Krepitev vseživljenjskega učenja (2024–2029), v okviru katerega bo potekala tudi razvojna aktivnost Krepitev svetovalne dejavnosti v IO. Nova strokovna in učna gradiva, nova svetovalna orodja in pripomočki ter usposabljanja bodo svetovalce v IO podprla pri udejanjanju poslanstva, ki ga opravljajo. Naj zaključimo z mislijo, da od svetovanja do znanja in nazaj k svetovanju potujemo tudi v prihodnje!

    Mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), ACS

  • Vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje (8/21/2024)

    Strategija razvoja Slovenije 2030 in ReNPIO za obdobje 2022–2030 določata cilj: 19 % odraslih vključenih v VŽU do leta 2030. Uresničevanje cilja spremljamo s pomočjo kazalnika vključenost odraslih (25–64 let) v VŽU, torej formalno ali neformalno izobraževanje. Vir za izračun kazalnika je Anketa o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu (angl. Labour Force Survey), ki se izvaja štirikrat letno in upošteva obdobje zadnjih štirih tednov pred izpolnjevanjem vprašalnika. Podatke o VŽU, ki so izračunani na osnovi letnih povprečij četrtletnih podatkov, vsako leto objavi Evropski statistični urad (Eurostat), zadnji podatki so na voljo za leto 2023.

    Trendi v vključenosti odraslih v VŽU

    Od leta 2010 se je v Sloveniji večinoma zmanjševala. Leta 2020, ko je izbruhnila epidemija covida-19, je dosegla nizko stopnjo 8,4 % ter bila prvič nižja od povprečja EU. Leta 2021 je sledilo močno povečanje (na 18,9 %). To je v veliki meri posledica razmaha spletnih seminarjev, pospešenega izvajanja izobraževanj, financiranih z javnimi sredstvi, in velike ponudbe brezplačnih izobraževanj. Na podatke pa je vplivala tudi metodološka sprememba, in sicer se pri statističnem raziskovanju kot ciljna populacija upošteva vse prebivalce zasebnih gospodinjstev v Sloveniji. Leta 2022 se je vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje še povečala (na 22,3 %) in je prvo leto presegala cilj obeh v uvodni povedi omenjenih dokumentov. Podobno se je pokazalo tudi leta 2023, ko se je nekoliko zmanjšala in je znašala 19,9 %. Bila je precej večja kot v povprečju EU (12,8 %), od držav članic je zaostajala le za Švedsko, Dansko, Finsko, Nizozemsko in Estonijo.

    Vključenost različnih socialnoekonomskih skupin odraslih v VŽU

    Na vključenost odraslih so leta 2023, tako kot v preteklih letih in tako kot v drugih državah EU, vplivale socialnoekonomske okoliščine.

    Ženske so se, podobno kot v večini drugih držav EU, vključevale pogosteje kot moški, razlika med njimi pa je bila v Sloveniji večja kot v povprečju EU. Če upoštevamo starost, ugotovimo, da se za VŽU redkeje odločajo nizko izobraženi in starejši. Ti skupini tudi najmanj presegata povprečje EU. Tudi pri posameznikih, rojenih v tujini, je stopnja vključenosti manjša kot pri tistih, ki so rojeni v Sloveniji, in malo pod povprečjem EU.

    Po statusu aktivnosti delimo anketirance v tri skupine: delovno aktivni, brezposelni in neaktivni (to so osebe, ki ne participirajo na trgu dela). Leta 2023 so se v VŽU v največji meri vključevali delovno aktivni odrasli. Ti in brezposelni dosegajo višjo stopnjo od povprečja EU. Nižja kot v povprečju EU je bila pri neaktivnih, med katerimi so upokojenci in druge osebe, ki niso delovno aktivne ali niso brezposelne. Razlike v vključenosti v VŽU so tudi znotraj skupine zaposlenih. Najnižja je v podjetjih z manj kot desetimi zaposlenimi. Glede na dejavnost je najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter najnižja v gradbeništvu. Po poklicu je najvišja pri strokovnjakih in najmanjša pri zaposlenih s poklici za preprosta dela. V povprečju je večja v dejavnostih in poklicih, kjer je večji delež terciarno izobraženih, in manjša v tistih dejavnostih in poklicih, kjer je večji delež nizko izobraženih.

    Več podatkov o vključenosti odraslih v VŽU po Anketi o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu in po drugih statističnih raziskovanjih je na voljo v prispevku Vključenost odraslih v izobraževanje v rubriki InfO-mozaik na spletni strani ACS.

    Tanja Čelebič (tanja.celebic@gov.si), Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

  • 20. Dnevi svetovanja za znanje (8/13/2024)

    Kako narediti svetovalno dejavnost in s tem tudi IO bolj vidno, dostopnejšo vsem odraslim, je vprašanje, ki nas spremlja že več kot 20 let. Toliko časa namreč sistematično razvijamo svetovalno podporo odraslim v izobraževanju v slovenskem prostoru. Z leti je postala vsebina svetovalne dejavnosti v IO vse kompleksnejša. Z vzpostavitvijo svetovalne dejavnosti v IO kot javne službe (v skladu z ZIO-1) leta 2021 smo povezali tri področja. Zajema tudi svetovanje za načrtovanje in razvoj kariere pri:

    • vključevanju in nadaljevanju izobraževanja,
    • ugotavljanju ter dokumentiranju znanja in spretnosti odraslih,
    • samostojnem učenju.

    Podatki različnih raziskav (tudi v slovenskem prostoru) kažejo, da svetovalno podporo pogosteje poiščejo tisti, ki so bolj izobraženi, izobraževalno aktivni, mlajši od 45 let in imajo pozitivno izkušnjo  s svetovanjem in/ali izobraževanjem. Zato smo strokovni delavci v IO, še posebno svetovalci, vedno znova spodbujeni, da krepimo svetovalno dejavnost. Nenehno iščemo načine, da bi se približali različnim skupinam odraslih. Pritegniti želimo predvsem tiste, ki se redko ali nikoli ne vključijo v IO.

    Eden od učinkovitih načinov je terensko delo (outreach). Zanj usposabljamo svetovalce v IO in jih spodbujamo, naj se pri tem povezujejo (mrežijo) z drugimi strokovnimi institucijami v svojem okolju za lažje doseganje predvsem ranljivih skupin odraslih. Tako želimo svetovanje in s tem tudi IO približati različnim skupinam odraslih v njihovem okolju delovanja in bivanja.

    Tudi Dnevi svetovanja za znanje (v letih 2004–2020 smo jih imenovali Dnevi svetovalnih središč) so tovrstna dejavnost.  Med 18. in 20. septembrom bodo v mreži 35 LU, ki izvajajo svetovalno dejavnost kot javno službo, organizirani že dvajsetič. Svetovalci v IO bodo skupaj s partnerji na različnih mestih v lokalnem okolju izven svojih prostorov ponujali informacije, svetovanje in tudi konkretna izobraževanja. Predvsem pa bodo obiskovalce motivirali in spodbujali, naj stopijo na pot VŽU, letos s poudarkom na pridobivanju znanja za zeleni prehod.

    Dan za zeleno znanje

    Enega od treh dni bomo namenili iskanju in pridobivanju zelenega znanja. Potrebujemo ga, da bomo razumeli, zakaj moramo biti okoljsko ozaveščeni:

    • da bomo vedeli, kako lahko k ohranjanju okolja prispevamo kot posamezniki in družba,
    • da ohranimo kakovostno okolje ne le zase, ampak tudi za mlajše generacij in rodove;
    • da bomo znali prepoznati storitve in izdelke v zeleni preobleki.

    Kje in kaj vse se bo dogajalo, lahko spremljate na koledarju dogodkov.

    Časopis INFO – Svetujemo za znanje 2024/2025

    Časopis vsebuje aktualne informacije o različnih možnostih izobraževanja in učenja odraslih, vrednotenju že pridobljenega znanja in spretnosti ter za načrtovanje in razvoj kariere. V njem so na kratko predstavljene posamezne možnosti, dodani pa so tudi koristni spletni naslovi, kjer lahko dobite še več informacij. Raziščite jih tudi vi!

     Svetovalni kotiček na F3ŽO

    Med 30. septembrom in 2. oktobrom bodo svetovalci iz petih središč ISIO in SSU sodelovali na 23. F3ŽO v Cankarjevem domu v Ljubljani. Z informiranjem in svetovanjem bodo za obiskovalce dostopni v svetovalnem kotičku na razstavnem prostoru ACS in partnerjev v prvem preddverju.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si) in mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), obe ACS

  • Dobimo se na 23. Festivalu za tretje življenjsko obdobje (8/13/2024)

    F3ŽO v Ljubljani je največja prireditev za starejše v Evropi. Predstavlja in uveljavlja prepričanje, da ima Slovenija velik ustvarjalni in delovni potencial v starejši populaciji prebivalstva. Organizatorji in nastopajoči želijo pokazati, kaj ta generacija zmore. Odpirajo poti, ki vodijo do njenega enakopravnega vključevanja v družbene tokove. Omogočajo programe, ki bodo starejše obravnavale kot enakopraven del prebivalstva.

    Festival je ustvarjalno okolje. Ponuja priložnosti za srečanja, vzpostavitev sodelovanja in povezovanja med vsemi generacijami, predstavitev državnih politik, programov, usmeritev in strokovnih pogledov na življenje in delo starejših. Hkrati predstavlja odlično priložnost za promocijo programov, izdelkov in storitev, namenjenih starejšim. Poleg širše družbene naravnanosti je F3ŽO tudi poslovna priložnost za vse, ki iskreno verjamejo v sposobnosti starejših in jih cenijo.

    Od 30. septembra do 2. oktobra bodo vrata kulturnega hrama – Cankarjevega doma v Ljubljani – že triindvajsetič brezplačno odprta.

    Tudi letos bodo na voljo zanimivi izobraževalni dogodki, polemične strokovne razprave in številne delavnice ter natečaji za vse generacije. Festival je od samega začetka posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami – ravno zato ves program poteka pod geslom Vsi smo ena generacija! Na različnih prizoriščih bo bogat kulturni program.

    Že dvanajsto leto zapored sodeluje tudi ACS s partnerji. Vzemite si čas in obiščite naš razstavni prostor v prvem preddverju.

    Več o festivalu najdete na spletni strani in Facebooku.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Zapeljani v branje – utrinki z 28. Andragoškega kolokvija (6/12/2024)

    Za obdobje 2019 do 2030, ki ga v žargonu imenujemo »desetletje bralne pismenosti«, je bila opredeljena nacionalna Strategija razvoja bralne pismenosti , ki za odrasle opredeljuje naslednje specifične cilje in ravni pismenosti (glej na strani 30).

     

    Specifični cilji Ravni pismenosti
    Motiviranje odraslih glede na izhodiščno bralno pismenost za branje in kritično vrednotenje prebranih besedil z različnih področij in raznovrstnih zvrsti v vseh življenjskih obdobjih. Pismeni odrasli so zmožni prebrati in razumeti ter kritično ovrednotiti raznovrstna besedila za potrebe dela, vseživljenjskega učenja in dejavnega preživljanja prostega časa.
    Odraslim je treba omogočati branje in razvoj bralne pismenosti v različnih okoliščinah in za različne namene. Pismeni odrasli v skladu z zmožnostmi obvladajo bralno pismenost v različnih okoliščinah in za različne namene.
    Omogočanje spodbudnega okolja za razvoj bralne kulture. Pismeni odrasli imajo razvito bralno kulturo.
    Spodbujanje odraslih k vključevanju v skupinske in medgeneracijske oblike branja (dialoške metode). Pismeni odrasli sodelujejo v skupinskih oblikah branja.
    Razvijanje sistema individualnega vrednotenja bralne pismenosti, ki omogoča primerjavo z nacionalnimi cilji in/ali z rezultati prebivalstva. Pismeni odrasli oblikujejo osebni načrt razvoja bralne pismenosti.
    Branje je pomemben vir zadovoljstva in zdravja

    Ti cilji v največji meri naslavljajo delo izobraževalcev odraslih, zato se na ACS že dolga leta, še intenzivneje pa od ustanovitve Nacionalnega sveta za bralno pismenost v letu 2021, posvečamo Akcijskemu načrtu in razvojnim dejavnostim. Ozavestiti, osmisliti in okrepiti želimo potrebo po branju in tako izboljšati kulturo branja med odraslimi. Tudi letošnji AK smo z vidika naloge spodbujanja bralne kulture zasnovali kot še enega od dogodkov, ki naslavlja ustvarjalnost in angažiranost izobraževalcev odraslih. Bralna kultura med odraslimi v Sloveniji je, kot opozarja raziskava PIAAC iz leta 2016, slaba, saj skoraj vsak drugi prebivalec Slovenije v enem letu ne prebere niti ene knjige. To je skoraj polovica odraslih. V tej skupini prevladujejo moški, manj izobraženi in starejši od 45 let. Poglobljeno branje človeka opolnomoči, saj spodbuja kritično mišljenje in ima vrsto dobrodejnih učinkov tudi na njegovo zdravje, družbeno vključenost, skratka na kakovost življenja. V povezavi s tem je lahko tudi užitek in pomemben vir zadovoljstva.

    Družba, kjer (poglobljeno) branje ni prisotno, tvega, da se zaplete v mreže lastne nevednosti, lahkovernosti, nezadovoljstva in bivanjske praznine. Neposredno so ogroženi njeni vitalni deli, ki izhajajo iz znanja, razmišljanja in ustvarjalnosti ljudi. Bralna kultura, ki se prenaša v medgeneracijskih odnosih, ima ob zgornjih ugotovitvah slabe možnosti za razvoj. Nujno je torej, da se ob tem ustavimo in skupaj premislimo o posledicah zatečenega stanja in o tem, kako ga lahko izboljšamo. Spodbudno pri tem je, da je smiselnost branja v odraslem obdobju relativno enostavno utemeljiti z vidika potreb in življenjske uspešnosti ljudi v kulturi, ki temelji na pismenosti. Težji del pa predstavljajo številne ovire, s katerimi se soočajo odrasli, predvsem tiste, ki izhajajo iz odsotnosti motivacije, predsodkov in notranje hladnosti – nihilističnih drž, ki se kažejo v odnosu do poglobljenega branja.

    Branje je osebno

    Na AK smo pozornost namenili ozaveščanju branja kot antropološke prakse, ki ne vključuje le kognitivnih, ampak tudi telesne in čustvene procese, ki je kontekstualno pogojena in se skozi zgodovino in razvoj tehnologije tudi spreminja. V prvem delu kolokvija sta izr. prof. na FF Univerze v Ljubljani dr. Ana Vogrinčič Čepič in Marija Imperl iz Društva za trajnostni razvoj in osebnostno rast – Instituta Treelogy, izkušena mentorica študijskih krožkov, tudi ŠK Beremo z Manco Košir, izpeljali bralni pogovor. Izpostavili sta različne vidike branja, ki je zelo osebno in ga je tako treba obravnavati; predvsem, ko poskušamo nekoga pritegniti v to dejavnost. Ljudje prakticiramo različne bralne sloge, ki niso povezani le s tem, kaj beremo, temveč se vpisujejo v konkreten čas in prostor ter pomenijo kakršnokoli srečanje konkretnega telesa s konkretnim nosilcem besedila.

    Od lanske jeseni se ob knjigah srečujemo tudi članice Bralnega kluba na ACS. Več o njem preberite v Aninem prispevku.

    Raziskovanje fenomena branja

    Dr. Vogrinčič Čepič metodo bralnega pogovora uporablja pri raziskovanju fenomena branja, ki se mu znanstveno posveča. Po njenih izkušnjah se med sogovorniki vedno vzpostavi odnos, ki preseže diskurz zgolj raziskovalnega intervjuja. V njem raziskovalec ni več razumljen kot vsevedni spraševalec, pa tudi respondent ne kot le eden od virov podatkov. Gre za vzajemno izmenjavo izkušenj in pogledov, v katerem je osrednja pozornost seveda posvečena intervjuvancu, vendar kot dejavnemu sogovorniku. Dragocena so predvsem vprašanja, ob katerih si sogovorniki izmenjujejo svoje izkušnje in poglede na branje.

    Prepoznati in ozavestiti želimo predvsem užitek, ki so ga sogovorniki občutili ob različnih branjih ne glede na berilo ali obseg prebranega. Izhajamo iz dobrih izkušenj in na temelju teh odpiramo nove priložnosti za poglabljanje branja. To zagotovo ni vedno enostavno, predvsem pri bralcih, ki imajo slabe spomine in lastnega bralnega užitka ne zmorejo več prepoznati brez zunanje pomoči. Pogovor o branju k temu skoraj vedno pripomore. A sam uvid še ne omogoča spremembe vedenja; za to so potrebne nove izkušnje in različne prakse, ki spodbujajo k poglobljenemu branju.

    Branje v izobraževalnem procesu

    Metodo poglobljenega branja, ki všteva kritično branje (branje z razumevanjem, branje s predvidevanjem in vrednotenjem), je v drugem delu kolokvija demonstrirala dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, strokovnjakinja na področju branja in članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost. Kot je razvidno iz znanstvenih ugotovitev, beremo na spletu površno – preletimo besedilo, kar nam večinoma dobro služi pri iskanju podatkov, medtem ko poglobljeno beremo na papirju in na sodobnih bralnikih. V interaktivni enourni delavnici smo udeleženci skozi vodeno dejavnost izkusili, kako dialoško, ustvarjalno in obenem kratkočasno je lahko poglobljeno branje v izobraževalnem procesu. To je zagotovo najboljši način, da podobne pristope vnesemo tudi v lastno prakso IO.

    Zapeljevanje v branje

    28. Andragoški kolokvij (4)

    O tem, kako beremo danes, je spregovorila dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica pri Mladinski knjigi in direktorica Cankarjeve založbe. V zelo zanimivi in z objektivnimi  podatki utemeljenem prispevku je predstavila različne trende in spremembe v bralnih navadah slovenske pa tudi globalne skupnosti. Ob podatku, da skoraj polovica odraslih v Sloveniji v enem letu ne prebere niti ene knjige, podatek o upadanju nakupa knjig predvsem v slovenščini odpira vrsto vprašanj, ki so povezana tudi s samobitnostjo in razvojem slovenskega jezika.

    Spreminja se tudi seznam najbolj branih avtorjev, kjer je opaziti tendenco, da se med najbolj priljubljene uvrščajo tisti, ki jih ljudje lahko spremljajo tudi na različnih družbenih omrežjih. Ob pomislekih, ki bi jih utegnili imeti ob predstavljenem seznamu, se hkrati s tem vendarle potrjuje dejstvo, da zapeljevanje v branje pravzaprav temelji na medosebnih odnosih, ki jih je lažje vzpostaviti, če o nekom nekaj veš. To je do neke mere skladno tudi z ugotovitvami dr. Ane Vogrinčič Čepič.

    Če me je sprva zanimalo, kako skozi pogovor zapopasti nekogaršnjo bralno izkušnjo, in je bil moj glavni motiv portretirati branje kot prakso v različnih slogih, sem sčasoma ugotovila, da ti pogovori odpirajo mnogo več, da ponujajo vstopno točko v širšo analizo vloge branja in knjig v posameznikovem življenju, da omogočajo samorefleksijo, predvsem pa so odličen motivator za več branja in sredstvo opolnomočenja vloge branja na mikro  ravni naših vsakdanov. Prenos pogovora v kontekst skupine je pokazal njegovo izrazito povezovalno in zbliževalno moč.

    Dr. Ana Vogrinčič Čepič

    Pogovor o branju kot način zapeljevanja v branje, Podobe branja: Umeščanje branja v izobraževanje odraslih, str. 28

    Povedano drugače, če s sočlovekom vzpostavimo spoštljiv odnos, se bomo z njim lahko pogovarjal tudi o branju. Zanimalo nas bo, kako in kaj bere, predvsem pa, kako razmišlja. Branje kot predmet pogovora in skupnega razmišljanja, tudi dialoško branje je dejavnost, ki ljudi med seboj poveže in jim vedno znova pomaga opredeliti svet v katerem živijo, hkrati pa jih usmerja v sodelovanje pri iskanju rešitev za skupne probleme. Dogodek je bil hibriden, na spletni strani AK si lahko v celoti ogledate posnetek. Vabimo vas tudi, da odgovorite na dve kratki vprašanji, povezani z branjem. 

    V okviru nalog, povezanih z dvigovanjem bralne kulture v IO, naj ob tej priložnosti napovem tudi poseben program spopolnjevanja za andragoške delavce, ki  ga razvijamo na ACS. Pilotno ga bomo izpeljali predvidoma jeseni 2024. Že sedaj lepo povabljeni k udeležbi!

    Natalija Žalec, MEAd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS

  • Od Klanca do Avgusta (6/11/2024)

    Junij je poln zaključkov. Na ACS sklepamo prvo bralno sezono. Oktobra smo organizirali prvo bralno srečanje, maja četrto – torej smo delali celo študijsko sezono.

    Septembra, v NMSB, smo se odločili za dve bralni dejavnosti. Na hodnik smo postavili knjižno omaro, v kateri se menjujejo različni naslovi knjig. Zaposleni si jih izposojamo, jih vračamo in se ob njih zapletemo v pogovor o knjigah in branju. Naša bralna srečanja vodi Alenka Štrukelj, ki je o tem in prvem bralnem srečanju v e-Novičkah že pisala.

    Tina Vrščaj, Na klancu

    Oktobra smo se dobili z avtorico Tino Vrščaj. Njen roman Na klancu je bil med finalisti za nagrado kresnik 2023, zanj je dobila nagrado modra ptica. Na bruseljskem knjižnem sejmu je kandidirala za nagrado EU za književnost in prejela posebno omembo. Gre za priznanje obetavnim avtorjem leposlovja iz EU in zunaj nje. V triletnih ciklih tako počastijo 41 izjemnih novih literarnih talentov iz 41 držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa Evropske unije.

    Nad knjigo smo bile udeleženke prvega bralnega srečanja navdušene. Posebno nas je nagovoril avtoričin pristop k oblikovanju zgodbe, saj je povezala vse temeljne izzive življenja: družinsko dinamiko in starševstvo, karierne cilje, okoljevarstveno problematiko, iskanje bližine in odmikanje. Kljub grenkobi je pripovedovalka ohranila optimizem in je v odnosu do hčera nizala same izvirne domislice. Dodatno noto je dala srečanju prisotnost pisateljice Tine Vrščaj, ki je v svojem nastopu izkazala podoben odnos do življenja kot Eva v romanu. Da o simboliki klanca, imen in drugih zanimivih pristopih sploh ne govorim.

    Ni moj prvi in ne zadnji, pa vendar je edinstven tale naš bralni klub na ACS. In spodobi se, da ga imamo. Da »kovačeva kobila ne bi bila bosa« … Saj vendar na vse možne načine spodbujamo mlade in stare k branju.

    Je zaveza, da preberem dogovorjeno knjigo in pridem na srečanje (pa mi ne uspe vsakokrat 🙁, čeprav preberem vse knjige 🙂) … Je prilika, da slišim sodelavke, kako so doživele prebrano, kako se jih je dotaknilo tisto najgloblje … Je priložnost, da izrazim svoj pogled, pripovedujem o izkušnjah, ki so jih na dan izrinili posamezni odlomki … Je povezanost, ki jo stke ena sama knjiga … Je sprejemanje različnosti in čudenje nad tem, kaj vse so (po)doživele druge, mene pa je nagovorilo vse kaj drugega … Je hvaležnost, da sem zraven!

    Nevenka Kocijančič

    Carsten Henn, Sprehajalec knjig

    Tako je hitro sledil dogovor o nadaljevanju bralnih srečanj. Decembra smo se pogovarjale o Sprehajalcu knjig nemškega pisca (kriminalk) Carstena Henna. Zgodba, primerna za čas obdarovanja, v ospredje postavlja ljubezen do vsega, kar se skriva za vezanimi platnicami. Nasproti ji postavlja skrhane odnose, materializem, strah pred osamljenostjo in staranjem. Vsekakor smo v pogovoru odkrile marsikaj, kar nam je ob lastnem branju ostalo zastrto.

    Lindsay J. Palmer, Miza za šest

    Ob številnih decembrskih sprehodih po stojnicah in knjigarnah je prišla pobuda po branju ameriške uspešnice Miza za šest avtorice Lindsay J. Palmer. Na aprilskem srečanju se je izkazalo, da smo se morale bralke ob tej knjigi precej potruditi, če smo hotele najti vzporednice z utrinki iz svojega življenja. Spomnile smo se citata Oscarja Wilda, ki je trdil, da ni moralnih ali nemoralnih knjig: »Knjige so dobro ali slabo napisane. In to je vse.« Pošteno povedano smo Mizi za šest nekaj stvari očitale …

    Gabriel Garcia Marquez, Avgusta se vidiva

    Toda to nas ni odvrnilo. Že maja smo spet sedle k pogovoru. Tokrat smo izbrale nedavno posthumno izdajo znanega južnoameriškega nobelovca. Pogovor je tudi tokrat obrodil zanimiva spoznanja in različne poglede tako na vsebino kot interpretacijo. Posebno zato, ker (morda le na prvi pogled) odstopa od tega, kar smo od Marqueza pričakovale. Novela je namreč zelo drugačna (predvsem od prejšnjega romana na našem bralnem seznamu) – bralcu daje možnost, da si posamezne motive interpretira povsem po svoje.

    Vsak ima pravico do tega – to je ena od osnovnih pravic bralcev. Zgodba vsakogar potegne v svoj svet, ki je lahko povsem drugačen od doživljanja drugih bralcev. Pogovori o knjigah nas povezujejo v naši medsebojni različnosti, dajejo nam vpogled v notranji svet sogovornic, krepijo naše medosebne spretnosti. Pustile smo se zapeljati v branje. Pod tem naslovom smo v TVU organizirali Andragoški kolokvij. Več o njem preberite v Natalijinem prispevku.

    Za prvo jesensko srečanje Bralnega kluba ACS smo izbrale knjigo Koliba kanadskega avtorja Williama Paula Younga. Po izidu leta 2008 (v slovenščini 2010) je dvignila veliko prahu, saj nas vodi »iz teme v svetlobo«, kot je na portalu Dobre knjige zapisal Roman Rozina. Leta 2020 so po njej posneli film.

    Knjižni klub ACS je zaživel tudi kot del Strategije za zdravje, saj ima branje številne pozitivne učinke. Tudi v prihodnji bralni sezoni bomo poskrbeli za srečanja z različnimi avtorji, avtoricami in knjigami. Na srečanjih bomo še naprej dovolile sogovornikom, da povedo svoje mnenje in doživljanje, hkrati pa bomo poskrbele, da izrečeno ostane v klubu. Tako bomo svojo ljubezen do branje resnično živele in širile.

    Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

  • »Znanje je nova svetovna valuta!« (6/11/2024)

    Poved, ki jo je na Dnevu specialnih knjižnic 30. maja v Slovenskem etnografskem muzeju izrekla dr. Danijela Brečko, me je navdušila.

    Dogodek z naslovom Operativna odličnost v ospredju – nova faza v razvoju specialne knjižnice je tradicionalno povezal strokovnjake, ki delamo v specialnih knjižnicah. Pogosto smo spregledani, čeprav je naše delo pomembno. Knjižnice v javnih zavodih, muzejih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih ustanovah so podrejene delovanju matičnih organizacij, torej sledijo njihovi viziji, poslanstvu in ciljem. Zanje so neprecenljive, saj omogočajo obdelavo, hranjenje in posredovanje gradiva, ki ga različni strokovnjaki potrebujejo za svoje delo.

    Zato je za bibliotekarje pridobivanje in ohranjanje novega znanja nujno. Vseživljenjsko učenje je temeljna premisa vsakega strokovnjaka, posebno tistega, ki skrbi za hram znanja ustanove, katere del je.

    Specialni knjižničarji smo izobraževalci odraslih

    Mag. Urška Bittner Pipan je na dogodku predstavila projekt EKP Ozaveščanje o VŽU. Udeležence je povabila k sodelovanju z nekaj vprašanji v aplikaciji Mentimeter.

    Izpostavila je namen projekta, to je okrepiti oz. izboljšati splošno zavedanje o pomenu učenja, povečati vključenost odraslih v VŽU, njihove kompetence za delovanje v družbi in na trgu dela, omogočiti njihovo odzivanje na spremembe v družbi (tehnološke, demografske in podnebne, potrebe na trgu dela). Izjemno pomembno je sodelovanje med izvajalci IO na nacionalni in lokalni ravni.

    Udeležence je seznanila s prvimi in nadaljnjimi koraki v projektu ter napovedala dogajanje do jeseni. Septembra bo uvodno srečanje vseh zainteresiranih (kick-off), že novembra pa razglasitev dobitnikov priznanj za promocijo učenja in znanja. Projekt se bo predvidoma zaključil novembra 2028. Verjamemo, da bomo do tedaj spremenili učno kulturo v Sloveniji.

    Krepitev različnih kompetenc

    Avtorica prispevka sem dobila priložnost predstaviti izobraževalno dejavnost ACS. Osredotočila sem se predvsem na delavnice, ki smo jih v preteklosti organizirali za različne naročnike oz. zaključene skupine. Udeležence sem povabila, naj navedejo, katere spretnosti želijo okrepiti, in dobila raznovrstne odgovore. Tudi specialni knjižničarji se zavedamo, da so za življenje v vseh skupnostih ključne mehke veščine.

    V tem duhu je nadaljevala dr. Danijela Brečko. S kratico VUCA (Volatility, Uncertainty, Complexity, Ambiguity – nestanovitnost, negotovost, zapletenost, dvoumnost) je opisala svet, v katerem delujemo, in ponudila nekaj rešitev. Prepričana je, da gresta profesionalna in osebna rast z roko v roki. Zato moramo poskrbeti zase … To vodi v operativno odličnost z naslova našega stanovskega srečanja.

    Sledila je delavnica o multimedijskih orodjih za knjižničarje. Pripravila jo je Mirjana Nešič iz beograjske Akademije tehničkih strukovnih studija.

    Dogodek je podprlo Ministrstvo za kulturo. Na kanalu ZBDS na YouTubu si je mogoče ogledati posnetek.

    Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

  • Svetovalna dejavnost v IO na Sejmu zaposlitvenih priložnosti (5/15/2024)

    9. maja je ZRSZ na Gospodarskem razstavišču organiziral prvi vseslovenski zaposlitveni sejem – Sejem zaposlitvenih priložnosti. Namenjen je bil iskalcem zaposlitve, zaposlenim, ki razmišljajo o spremembi kariere, mladim, da spoznajo zaposlitvene možnosti, priseljencem, da dobijo informacije o možnostih dela v Sloveniji, in drugim obiskovalcem.

    Predstavilo in k zaposlitvi je vabilo več kot 200 različnih delodajalcev, sodelovale so tudi različne organizacije, skupno jih je bilo več kot 250. Obiskovalci so dobili informacije o zaposlitvah,  izobraževanju, štipendiranju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ipd. Čez dan se je zvrstilo tudi veliko delavnic in predstavitev na najrazličnejše teme.

    Navdušili sta me številčnost in raznolikost delodajalcev, navzočnost ključnih javnih zavodov, ki se ukvarjamo z (zaposlenimi) odraslimi, ter obsejemski program v obliki predavanj. Zaposlenim je bilo na voljo ne le veliko informacij, temveč tudi svetovalna podpora. Svetovalke iz javne mreže organizacij za IO so imele polne roke dela!

    Urška Pavlič

    ACS

    ACS je na sejmu sodeloval v okviru aktivnosti Svetovanje na enem mestu, kjer smo s CPI, ZRSZ, Univerzami v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ponujali svetovanje o različnih možnostih učenja, izobraževanja, kariere, zaposlitve. Skupaj s svetovalkami JZ Cene Štupar smo odraslim ponujali informiranje in krajša svetovanja o različnih možnostih izobraževanja, iskanja zaposlitve, kariernih možnosti.

    In kakšni so naši vtisi?

    Presenetilo nas je število obiskovalcev, ki jih je bilo res veliko, in to že takoj ob odprtju dogodka, od 10. ure dalje pa vse do zaključka ob 18. uri. Prevladovali so odrasli brezposelni, veliko je bilo tudi mladih, opaziti je bilo organizirane skupine šolarjev, ki so se udeleževali različnih dogodkov in delavnic. Dogajanje je bilo res živahno, obiskovalci so se pri stojnicah radi ustavljali.

    Tudi naša svetovalna stojnica za odrasle je bila ves čas obiskana. Svetovalke so bile zasedene z informiranjem in svetovanjem, kar nekajkrat je bila tudi čakalna vrsta. Obiskovalce so zanimale različne vsebine: od iskanja zaposlitve, prekvalifikacij, opravljanja različnih tečajev, vključitve v izobraževanje do pregleda življenjepisa.

    Zelo sem bila vesela navdušenja svetovalk nad izkušnjo, da se je veliko obiskovalcev ustavilo pri njih. Ponudile so jim veliko informacij in jih spodbudile, da so aktivni na poti nadaljnjega izobraževanja in razvoja kariere. Zame osebno pa je bilo na sejmu dragoceno tudi to, da sem lahko izmenjala aktualne informacije s kolegi iz drugih zavodov: ZRSZ, CPI, ZSSS, kariernih centrov treh univerz idr. Povezovanje in sodelovanje med nami krepi kakovost našega dela in dostopnost za vse naše odrasle, ki jih želimo doseči z VŽU!

    mag. Tanja Vilič Klenovšek

    ACS

    Kljub zgodovinsko nizki brezposelnosti se je izvedba dogodka, ki odraslim omogoča tudi svetovalno podporo, potrdila kot še kako potrebna. Številni brezposelni potrebujejo dodatno motivacijo in spodbude, da naredijo korak naprej. In prav to so dobili na Svetovanju na enem mestu; pogovor, čeprav kratek, namige, ideje, kako ravnati in razmišljati, spodbudo za nadaljnje aktivnosti. In povabilo k nadaljnjemu brezplačnemu osebnemu svetovanju na katerikoli od 35 organizacij (LU), ki izvajajo svetovalno dejavnost v IO kot javno službo.

    ZRSZ načrtuje organizacijo dogodka vsako leto in gotovo bomo s svetovalno dejavnostjo prisotni tudi svetovalci v IO in ACS.

    Mag. Andreja Dobrovoljc (andreja.dobrovoljc@acs.si), ACS

  • Ozaveščajte in informirajte javnost o izobraževalni ponudbi na portalu Kam po znanje (5/14/2024)

    Na portalu Kam po znanje je bilo letos objavljenih že 4.000 programov izobraževanja in učenja. So med njimi tudi tisti, ki jih izvaja vaša ustanova?

    Portal Kam po znanje je namenjen dodatni promociji izobraževanja in učenja odraslih in večji ozaveščenosti javnosti o možnostih za pridobivanje znanja in spretnosti za osebni in poklicni razvoj.

    Spletno mesto združuje že več kot 300 različnih ponudnikov programov formalnega in neformalnega izobraževanja in učenja za odrasle ter iskalce novega znanja. Med njimi ste ljudske univerze, srednje šole, ki izobražujejo tudi odrasle, zasebne ustanove in šole, društva, zavodi, združenja, univerze za tretje življenjsko obdobje, višje in visoke strokovne šole ter številni drugi izvajalci izobraževanj.

    Posebna pozornost namenjena spretnostim za življenje

    Na posebni podstrani je izpostavljenih osem spretnosti, ki jih človek potrebuje za soočanje z vsakdanjimi izzivi: zelene, digitalne ter spretnosti za zdravo oziroma kulturno življenje, državljanske, medijske, osebne (čustvene) in medosebne ter finančne in potrošniške spretnosti. Obravnavane so bila na forumih EPUO v letih 2022 in 2023.

    Informacije, zbrane na enem mestu, v veliko pomoč iskalcem novega znanja

    Aktualne informacije o možnostih za pridobivanje novega znanja in spretnosti, zbrane na enem spletnem mestu, so posameznikom, željnim novega znanja, v veliko pomoč. Poleg tega lahko na portalu dobijo tudi druge namige o dostopu do znanja in brezplačne svetovalne pomoči, če jo potrebujejo. Portal ni namenjen zgolj najširši javnosti. Vse več ga uporabljajo tudi delodajalci in kadrovski delavci, ki iščejo programe usposabljanj in izpopolnjevanj za svoje zaposlene, ter druga strokovna javnost.

    Pridružite se največji izobraževalni skupnosti ter ozavestite javnost o izobraževalnih priložnostih

    Pridružite se največji izobraževalni skupnosti in informirajte vse, ki potrebujejo informacije o možnostih za izobraževanje in učenje v svojem lokalnem okolju. Ponudniki izobraževanj in usposabljanja boste z brezplačno objavo na portalu pridobili večjo prepoznavnost v javnosti, pritegnili več zanimanja ter si povečali možnost, da vas iskalci izobraževanj hitreje najdejo. Registrirajte se in vpišite izobraževanja, ki jih načrtujete, ter nagovorite odrasle k vključitvi v programe.

    K večji informiranosti in ozaveščenosti javnosti pa pripomore tudi profil Kam po znanje na Facebooku. Ta medij pritegne veliko pozornost obiskovalcev pa tudi nove izvajalce izobraževanj, ki želijo dodatno promovirati zanimive in aktualne učne priložnosti. Navežite stik z nami in promovirali bomo tudi vaše programe.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Spomladansko spopolnjevanje svetovalcev za kakovost izobraževanja odraslih (4/12/2024)

    Za omrežje svetovalcev za kakovost izobraževanja odraslih smo 4. aprila pripravili prvo letošnje spopolnjevanje. Udeležilo se ga je 18 strokovnih delavcev, ki v Sloveniji delujejo v vlogi svetovalca za kakovost.

    V uvodu smo se s pomočjo izr. prof. dr. Tomaža Grušovnika s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem posvetili etičnim dimenzijam uporabe UI v izobraževanju (odraslih). Predavatelj je naslovil teme, kot so etične smernice za uporabo UI pri poučevanju in učenju, uporabnost orodij UI v izobraževanju, kritično mišljenje, ustvarjalnost, odgovornost in avtonomija pri uporabi UI v izobraževanju. S tezami in dilemami, ki jih je odpiral, je svetovalcem dal precej izhodišč za nadaljnje premišljevanje o tej tematiki.

    Svetovalcem smo – kot je to že običajno – predstavili nekatere novosti s področja kakovosti in skupaj z njimi načrtovali skupno akcijo Dan za kakovost v letošnjih TVU. Dogovorili smo se, da izvajalci pripravijo dogodke, povezane s kakovostjo, ki prispevajo k povezovanju kolektiva.

    Letos mineva že 20 let od začetka podeljevanja pravice do uporabe ZZK. Dogovorili smo se, da izvajalci vsak na svoj način obeležijo tudi ta jubilej. Nekateri so nosilci znaka neprekinjeno že vse od začetka podeljevanja, torej je to zanje lepa priložnost za praznovanje.

    Pregled trenutnih nosilcev znaka je dostopen na tej povezavi.

    Zeleni znak kakovosti ACS od leta 2004 podeljuje izobraževalnim organizacijam, ki s samooceno doseganja opredeljenih standardov in priloženimi dokazili izkažejo, da sistematično skrbijo za kakovost svojih storitev v IO.

    V nadaljevanju spopolnjevanja smo se posvetili osrednji temi – usposobljenosti izobraževalcev odraslih za prihodnji čas. Svetovalci so po skupinah s pomočjo vprašanj diskutirali o trenutnem stanju strokovnih kadrov v svojih organizacijah (npr. o značilnostih in izobraževalnih potrebah novih kolegov, ki se zaposlujejo v IO, izzivih, s katerimi se najpogosteje soočajo, morebitnih generacijskih razlikah).

    Nadaljevali smo s fokusno skupino – svetovalci so razmišljali ter delili svoja mnenja in izkušnje o tem, kakšno usposobljenost potrebujejo izobraževalci odraslih za prihodnji čas. Dr. Tanja Možina je pogovor vodila z usmerjevalnimi vprašanji. Med ključnimi tematikami so svetovalci izpostavili razumevanje motivacije in ovir odraslih za učenje, pomembnost uvodnih razgovorov z udeleženci v povezavi z ugotavljanjem učnih potreb,  poznavanje značilnosti posameznih ciljnih skupin in druge. Njihovo mnenje je izjemno dragoceno za pripravo novega izobraževalnega programa o temeljih andragogike za praktike.

    Šesturno srečanje v živo dopolnjuje organizirano samostojno učenje v spletni učilnici, kjer bodo udeleženci opravili še individualno aktivnost. Zapisali bodo refleksijo o lastnih izkušnjah pri delu z odraslimi v obliki zgodbe. Najboljše zapise bomo umestili v priročnik o temeljih andragogike za praktike.

    Srečanje smo izkoristili tudi za skupinsko fotografiranje navzočih predstavnikov trenutno delujočega omrežja svetovalcev za kakovost. Nekateri so se zaradi objektivnih razlogov žal opravičili.

    V omrežju vladata zavezanost delu za kakovost in pripravljenost učiti se drug od drugega. Stalnost zasedbe omogoča priložnosti za izmenjavo izkušenj in dobrih praks med kolegi, ohranjanje zaupnosti med njimi in dobro vzdušje za izvedbo skupnih aktivnosti, ki jih koordiniramo na ACS. Veselijo nas številni zgledovalni obiski med svetovalci in njihovimi organizacijami ter pripravljenost za medsebojno pomoč pri izzivih s področja kakovosti. Kot koordinatorji omrežja smo s svetovalci ves čas v stiku po spletni učilnici. Nudimo jim strokovno podporo, usmeritve, nasvete in širimo zavedanje, da kakovost (lahko) ustvarjamo vsi.

    Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

  • 16. Kulturni bazar o bivanju v sožitju (4/11/2024)

    Kulturni bazar, ki je bil letos 20. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani, je tokrat združil okrog 1.000 udeležencev in sodelujočih. Osrednja tema, bivanje v sožitju – kultura in umetnost za varen in spodbuden svet, odpira prostor za vzpostavljanje novih odnosov in vezi, in sicer tako med ljudmi kot tudi med različnimi področji našega bivanja – kot so med drugim zdravje, okolje in prostor.

    Kako nastajajo zamisli, ki jih umetniki uresničijo v svojih delih? To vprašanje si je zastavila Irena Štaudohar na uvodnem plenarnem predavanju. Poglobljeno poznavanje umetnosti, gore knjig, ki jih je prebrala, in številni opravljeni intervjuji ji dajejo prav poseben vpogled v magijo. Tako sama poimenuje ustvarjalnost, ki je, kot pravi, povezana z različnimi mitologijami in skrivnostmi. Poiskala in poimenovala je dejavnike, ki so ustvarjalcem skupni. Umetniki so močni, zgodaj vstajajo, imajo svoje rituale. Ljubijo samoto in hojo. Kaj pa se zgodi v nas, ko beremo, gledamo, poslušamo umetnost? To ostaja skrivnost in je del prej omenjene magije.

    Ana Peklenik

    ACS

    ACS je s partnerji nastopil na razstavnem prostoru v Prvem preddverju. Predstavljali smo dejavnosti in izdelke, povezane z vseživljenjskim učenjem in medgeneracijskim sodelovanjem, ter portal Kam po znanje. Na ogled smo postavili razstavo TVU z naslovom Praznik učenja. Z zanimanjem si jo je ogledalo veliko mimoidočih.

    Vabili smo k sodelovanju v TVU, najvidnejši promocijski kampanji izobraževanja in učenja v Sloveniji (10. maj–16. junij), in na Paradi učenja – dnevu učečih se skupnosti (22. maj).

    Z nami je bil območni koordinator TVU in Parade učenja, Knjižnica Šmarje pri Jelšah z enotama Knjižnica Bistrica ob Sotli in Knjižnica Kozje.

    Z veseljem smo se odzvali vabilu ACS, da na letošnjem Kulturnem bazarju predstavimo naše povezovanje kulture in vseživljenjskega učenja s poudarkom na aktivnostih v naših dveh krajevnih knjižnicah Bistrica ob Sotli in Kozje. Z učenjem in kulturo rastemo vsi je slogan, ki smo si ga izbrali za letošnje TVU in Parado učenja. Z njim poudarjamo moč in pomen kulture, hkrati pa sporočamo, da je med učenjem in kulturo neločljiva povezava, kajti tako z učenjem kot kulturo rastemo skozi vse svoje življenje. V tem duhu smo obiskovalcem predstavljali vse naše bralne značke (od predšolske do planinske), študijske krožke, TVU, PU, knjižnico semen, UTŽO, pedagoške programe Muzeja baroka … in tudi kanal naše knjižnice na YouTubu. Objavljene kulturne in izobraževalne vsebine so dosegljive vsem. Veseli smo bili dobrega odziva obiskovalcev, tudi poznavanja dela našega zavoda in predvsem spletnih vsebin.

    Sodelovanje na Kulturnem bazarju nam daje, poleg predstavitve širši strokovni javnosti, tudi priložnost za mreženje, izmenjavo idej in spoznavanje drugih izvajalcev izobraževalno-kulturnih vsebin, zato smo hvaležni za možnost sodelovanja.

    Jana Turk Šulc

    Knjižnica Šmarje pri Jelšah

    Verjamemo, da smo skupaj obogatili razumevanje in spodbudili razmislek o pomembnosti vseživljenjskega učenja in kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje pri ustvarjanju varne, spodbudne in vključujoče skupnosti. 

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Kako postati regijsko središče za ozaveščanje o vseživljenjskem učenju? (4/9/2024)
    Vse kaže, da trenutno živimo v obilju – predvsem v obilju nalog, dela in projektov.

    Zato je toliko pomembneje, da smo v nečem prepoznavni in vodilni.

    Na ACS vam ponujamo priložnost, da postanete regijsko središče za ozaveščanje o VŽU, da pridobite finančna sredstva, nova znanja in pravočasne, ključne informacije o IO.

    Za vas smo odprli javno naročilo. Svoje prijave oddajte do 6. maja do 9. ure.

    Iščemo partnerje, ki bodo aktiven glas projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje na terenu – v regijah, kjer izobražujete. Gre za krepitev prepoznavnosti in pozitivnega odnosa do učenja med vsemi prebivalci Slovenije. Posebno pozornost bomo skupaj namenjali iskanju in uveljavljanju novih pristopov do ljudi, ki še niso naklonjeni VŽU oziroma se na vašo ponudbo izobraževanj slabše odzivajo.

    V vsaki statistični regiji (12) bomo izbrali enega izvajalca. Naloga izbranih partnerjev bo izvedba koordinacijskih, promocijskih in organizacijskih nalog na področju ozaveščanja o pomenu vseživljenjskega učenja na regijski ravni. Za vaše storitve skupno namenjamo preko 800.000 EUR (brez DDV), zato smo prisiljeni izbrati sistem javnega naročanja. Skladno z zakonodajo mora zato vsa nadaljnja komunikacija v času izbirnega postopka potekati po portalu, kjer je enakopravno dostopna vsem.

    Želimo si, da se v tem sodelovanju najdete organizacije, ki želite postati center ozaveščanja za VŽU v regiji – torej tisti, ki ste na tem področju že aktivni in ste pripravljeni s svojo partnersko mrežo v regiji skrbeti za dobro obveščenost o priložnostih za učenje in izobraževanje.

    Izbrani ponudniki boste deležni najmanj dveh izobraževanj letno, prejemali pa boste okvirno 1.200,00 EUR (brez DDV) mesečno ves čas trajanja projekta (do 31. oktobra 2028) za izvedbo naslednjih nalog:

    • oblikovanje partnerske mreže v regiji;
    • aktiviranje in kontinuirano delovanje regijske partnerske mreže;
    • priprava aktualnih izobraževalnih vsebin in prispevkov o VŽU za portal;
    • izvajanje podpornih in promocijskih aktivnosti v zvezi z organizacijo in izvedbo dogodka Podelitev priznanj ACS za VŽU na regijski ravni;
    • izvajanje podpornih in promocijskih aktivnosti pri organizaciji in izvedbi izbranih dogodkov v regiji;
    • izvajanje aktivnosti za ozaveščanje in promocijo pomena VŽU na regijski ravni v skladu s komunikacijsko strategijo projekta;
    • redno sodelovanje regijskega koordinatorja mreže VŽU z naročnikom,
    • poročanje in priprava letne evalvacije dela in učinkov izvedenih aktivnosti ter oblikovanje razvojnih pobud na področju ozaveščanja o VŽU.

    Skupaj ustvarjamo pozitivno spremembo in večjo prepoznavnost pomena VŽU v naši družbi.

    Pridružite se nam, veselimo se sodelovanja.

    Mag. Urška Bittner Pipan (urska.bittner.pipan@acs.si), ACS

  • Spodbujanje branja s povezovanjem osebnega interesa posameznika (4/8/2024)

    V okviru letošnjega Kulturnega bazarja smo predstavniki ACS tradicionalno ozaveščali o TVU in številnih priložnostih za učenje in izobraževanje. Poleg tega smo pripravili strokovni dogodek. Na okrogli mizi z naslovom Podobe branja smo spregovorili o novih pogledih na branje. Spodbujanje bralne kulture smo povezali s telesno in čustveno prakso ter inovativnimi rešitvami kuriranja prostora.

    Ob koncu leta 2022 smo se vprašali, kako odraslim, posebno tistim, ki ne berejo radi, to dejavnost približati. Na podlagi spoznanja, da je smiselno branje pripeljati k njim, smo izvedli natečaj za izbor idejnih arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za umestitev branja v javni prostor. Prispelo je pet predlogov, ki smo jih umestili na potujočo razstavo. Ta je bila na ogled na različnih lokacijah, tudi v Cankarjevem domu. Spremlja jo kratki film, v katerem strokovnjaki z različnih področij spregovorijo o številnih vidikih branja.

    Na okrogli mizi so sodelovali doc. dr. Ana Vogrinčič Čepič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, doc. Gašper Medvešek s Fakultete za arhitekturo, Klemen Markovčič, urednik in režiser Radia Slovenija, Natalija Žalec, sodelavka ACS, Nina Kožar, pobudnica gibanja Knjigobežnice, ter Jože Prah z Zavoda za gozdove Slovenije. Uvodoma so ugotovili, da za užitek beremo ob različnih priložnostih, na različnih krajih, v različnih bralnih slogih. K branju pristopamo z različnimi občutki in nameni.

    Beremo s celim telesom

    Dr. Ana Vogrinčič Čepič raziskuje bralno vedenje. Pravi, da s pogovorom o branju kot o čustveni in telesni praksi lahko spodbudimo k razmišljanju o branju tudi tiste, ki sicer ne berejo radi. Pogovor namreč premakne posameznika od besedila k osebni izkušnji. Zato vsako razmišljanje o branju jemlje kot dragoceno izhodišče za pogovor o različnih vidikih našega vedenja. Branje se dogaja v nekem konkretnem časovnem in prostorskem trenutku, pri tem pa sodeluje tudi telo.

    Na delu so roke, oči, drža, položaj telesa, v katerem beremo. Vse to skupaj z emocijami, ki se porajajo pred in med branjem ter po njem, ustvarja neko celostno izkušnjo, na katero pa lahko precej vpliva tudi okolje. V okolje, ki v nas vzbuja prijetne občutke, se bomo tako morda večkrat vračali, tudi s knjigo v roki. Pustili se bomo zapeljati v branje.

    Čustveni dotik

    Natalija Žalec je izpostavila, da je pri IO, še posebno tistih, ki ne berejo ali imajo težave z branjem, zelo pomembno, da uvedemo t. i. dialoško branje. To je pogovor o prebranem ali slišanem. Izbiramo berila, ki so ljudem blizu in se z njimi lahko poistovetijo. V tem oziru so zelo pomembni socialno-čustveni vidiki branja. Kar se nas čustveno dotakne, nas pritegne, vzbudi pozornost. In s pogovorom lahko marsikaj rešimo.

    Učitelj je lahko tudi zgled. Svojim slušateljem lahko priporoči knjigo, ki ga je navdušila. Pri tem mora biti iskren in predvsem spoštljiv. Potrebuje tudi veščine in tehnike mentorjev branja, s katerimi jim zna na pravilen način približati knjigo. Tako pri otrocih, ki že znajo brati, kot tudi pri odraslih je zelo pomembno tudi to, da ne zanemarimo pomena glasnega branja – to nam lahko pomaga, da se medsebojno povežemo.

    Poslušanje bogati notranji svet

    Za ljudi, ki težje berejo, je zelo primerno tudi poslušanje. Branje in poslušanje sta si po izkušnji zelo sorodna. Kot pravi mag. Klemen Markovčič z Radia Slovenija, je predvsem poslušanje tisto, ki krepi abstraktno mišljenje in v izrazito konkretnem in vizualnem svetu pozornost usmerja na vsebino in v naše notranje svetove. Postaja pa tudi zbrano poslušanje v hipnem digitalnem svetu vedno zahtevnejše in napornejše. Zato moramo tudi to veščino, kot vse druge, razvijati in se v njej uriti tako kot v branju.

    Predvsem pa je pomembno, da si lahko ljudje za poslušanje zgodb, radijskih iger, zvočnic vzamejo čas, kadar jim ustreza, da odberejo tisto, kar jim je všeč, in berejo na način, ki jim je blizu. Pri zvočnih knjigah je pomembno tudi to, da jih ljudje lahko poslušajo v najrazličnejših okoljih, zato bi bila to lahko ena od perspektiv branja v prihodnje.

    Prostori povezujejo

    Gašper Medvešček je ob pripravi filma, ki smo ga posneli ob potujoči razstavi, poudaril, da tudi ko vstopimo v nek prostor, ga preberemo skozi prizmo svetlobe, občutij. Po njegovem mnenju branje najučinkoviteje spodbujamo, če ga uspemo približati osebnemu interesu posameznika, torej temu, kar ga zanima. Pomembno se mu zdi, da branje pripeljemo tja, kjer se ljudje tudi običajno nahajajo. Posrbimo, da ga srečajo ob poti in mu ne morejo ubežati (npr. branje novic na ekranih avtobusov mestnega prometa). Če bo povezava med interesom in knjigo posameznika obogatila, potem se bo okrepila tudi njegova potreba po branju.

    Spodbujajmo radovednost

    Nina Kožar je k temu dodala, da vse preveč podarjamo, da moramo brati knjige. Naša pozornost bi morala biti usmerjena v to, da širimo znanje in zavedanje, da so knjige odličen vir informacij, skratka da spodbujamo radovednost. Nina je tudi pobudnica gibanja Knjigobežnice. Od prvih začetkov se mu je pridružilo že več kot 200 skupnosti v Sloveniji, ki so v svojih okoljih postavile hišice za izmenjavo knjig. Taka okolja postanejo varnejša, saj ljudje bolj pazijo na okolje, hišico in drug na drugega. Knjigobežnice pa so tudi odlična priložnost za srečevanje bralcev in nebralcev. V tej obliki so knjige tudi odlično lepilo skupnosti.

    Gozd je učilnica

    Jože Prah je predstavil projekt gozdnih knjižnic. Kot pravi, danes glavna vloga gozda ni več v zagotavljanju surovin za lesno industrijo, temveč v njegovi sprostitveni, zdravilni, izobraževalni in estetski funkciji. V gozd gremo, da bi se naužili miru, tišine, svežega zraka, da bi se povezali z naravo. V tej obliki je zato pomemben dejavnik spodbujanja turizma.

    Lastniki gozdov so v tej novi vlogi prepoznali tudi to, da lahko gozd poslušamo, beremo, da nas uči. V okviru študijskega krožka so postavili prvo gozdno knjižnico, ki se nahaja v občini Škocjan in deluje po istem principu kot knjigobežnice. Iz tega je potem izšla ideja o vseslovenski, pa tudi širši evropski akciji. Ta spodbuja, da se letos 27. septembra ob 17. uri zberemo v različnih gozdovih, kjer bomo brali in začutili njihovo vrednost. Pridružite se nam tudi vi!

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

    Foto: Nada Žgank

  • Če opismeniš starše, opismeniš celo družino (4/4/2024)
    V Mestni knjižnici Kranj so z lanskim posvetom odprli strokovno razpravo o družinski pismenosti. Na njem smo se pogovarjali o položaju družinske pismenosti v Sloveniji in razlogih za potrebe po uvajanju tovrstnih dejavnosti. Seznanili smo se z nekaterimi dejavnostmi za družine, ki že potekajo v slovenskih splošnih knjižnicah.

    Letošnji posvet je bil namenjen raziskovanju in odkrivanju načinov in potreb v IO. Starši so namreč prvi otrokovi učitelji. Hkrati so to tisti odrasli, s katerimi knjižničarji največkrat sodelujejo, ko si otroci pridejo izposodit knjige, oziroma jih pripeljejo na različne dejavnosti v knjižnico. Pri programih in dejavnostih družinske pismenosti pa so starši tudi tisti, ki skupaj z otrokom sodelujejo pri reševanju takšnih in drugačnih izzivov. Pomagajo jim pri zabavnih ter ustvarjalnih nalogah, se skupaj z njim učijo in radovedno raziskujejo vsebine, ki jih zanje pripravijo knjižničarji.

    Kot je v nagovoru udeležencem posveta povedala direktorica Mestne knjižnice Kranj Maja Vunšek, je področje družinske pismenosti kompleksno in dinamično. Zahteva premišljen in strukturiran pristop, usposobljen kader in povezovanje različnih institucij. Predvsem pa mora biti delo na področju družinske pismenosti načrtovano dolgoročno. Z združevanjem znanja in virov za vseživljenjsko učenje omogoča vsakemu posamezniku, da doseže svoj polni potencial.

    Je IO koristno?

    Dr. Marko Radovan s Filozofske fakultete v Ljubljani je uvodoma predstavil najpomembnejše vidike v IO. Poudaril je, da vseživljenjsko učenje poteka od rojstva do pozne starosti ter da se ne dogaja le v izobraževalnih institucijah, temveč tudi v družini, na delovnem mestu, med vrstniki, v knjižnici. Kar 95 % odraslih se izobražuje priložnostno in le 10 % se jih vključuje v eno od oblik formalnega izobraževanja.

    IO je v veliki meri prostovoljno, zato udeleženci, da bi ga dokončali, potrebujejo predvsem zadostno notranjo motivacijo. Pri tem je zelo pomembno, da izobraževalci poznajo ne samo razloge za vključevanje, temveč predvsem, katere (situacijske, dispozicijske in institucijske) ovire jih demotivirajo, da bi se po izstopu iz formalnega izobraževalnega procesa spet odločili zanj. Patricia Cross je v svoji raziskavi opozorila, da so eden največjih razlogov, zakaj se odrasli iz ranljivih skupin ne izobražujejo, slabe izkušnje iz osnovne šole. Posledično tudi institucije za IO povezujejo z neuspehom in kaznovanjem. Zdi se jim nekoristno in predvidevajo, da je tudi dolgočasno. Splošne knjižnice bi bile zato morda lahko pozitivna alternativa, most, s katerim bi ti odrasli lahko presegli strah in nelagodje, ki jim preprečuje, da bi se izobraževali tudi v odraslosti. Dr. Radovan je izpostavil tudi slovensko raziskavo udeležbe upokojencev v izobraževanju. Izkazalo se je, da so pri odločitvah pomembni tudi svojci. Odrasli otroci npr. z različnimi izgovori preprečujejo in onemogočajo svojim upokojenim staršem razvijati veščine in znanja.

    Učitelji lahko vplivajo predvsem na dispozicijske ovire, ki preprečujejo odraslim, da bi se vključili v izobraževanje. Prvi korak je, da skušajo razumeti izkušnje, pričakovanja, potrebe in strahove udeležencev in se jim prilagoditi. Motivacijo lahko spodbudimo v ustreznem učnem okolju, ki spodbuja psihološke potrebe udeležencev po avtonomnosti, pripadnosti in kompetentnosti. Izobraževalci in učitelji pa morajo s svojim navdušenjem, strokovnostjo, empatijo in razumevanjem njihovih vrednot, ciljev in izzivov ter predvsem jasnim prenosom vsebin poskrbeti, da bodo udeleženci na koncu bolj navdušeni. Le tako se bodo v izobraževalne programe vračali.

    Kritično razvita področja spretnosti

    Dr. Petra Javrh je nadaljevala s predstavitvijo rezultatov mednarodne raziskave PIAAC iz leta 2016, v kateri je sodelovala tudi Slovenija. Od objave rezultatov raziskave je preteklo že skoraj deset let, vendar njeni rezultati še vedno alarmantno odmevajo: eden od štirih odraslih v Sloveniji ima zelo slabo razvite besedilne spretnosti, kar močno vpliva na kakovost njihovih življenj. Zelo hitro pa se veča tudi število tistih, ki imajo kritično slabo razvita vsa tri področja temeljnih spretnosti. Ti verjetno že med šolanjem niso razvili dovolj spretnosti. Te v obdobju odraslosti začnejo usihati in s tem pomembno vplivati na sposobnost, da se znajdejo v vsakdanjih situacijah. Prav tako so bili udeleženci neprijetno presenečeni nad podatkom, da kar tretjina odraslih sploh ne bere knjig, vsak dan pa jih bere manj kot 10 %. To je v času, ki ga zaznamuje branje v digitalni obliki, še toliko bolj alarmantno. Dobre bralne spretnosti so namreč pogoj za uspešno spremljanje in kritično presojanje mnoštva informacij.

    Program BIPS v romskem okolju

    Pred koncem prvega dela posveta smo prisluhnili še navdihujočemu predavanju dr. Rahele Hojnik Kelenc z LU Lendava. Predstavila je dobre prakse in načine dela z Romi po programu družinske pismenosti BIPS. Kot je v uvodu v njeno predavanje poudarila dr. Javrh, je LU Lendava ena tistih organizacij, ki je razumela bistvo in poslanstvo programov družinske pismenosti ter njihov potencial za razvoj bralne pismenosti vseh v program vključenih generacij. Obe sta izpostavili, da otrok brez pismenih staršev ne more uspeti. In če opismeniš starše, opismeniš celo družino, učinki pa se kažejo na otrocih. V predavanju je dr. Hojnik nanizala številna koristna priporočila, ki jih lahko uporabijo strokovni delavci pri delu z družinami. To velja še posebno pri delu z ranljivimi skupinami, kot so priseljenci ali v tem primeru Romi.

    Da bi te družine zadržali v programu in zagotovili, da ga bodo redno obiskovali vsi člani družine, je treba staršem ponuditi tisto, kar potrebujejo za življenje (če je to znanje jezika, naj bo program primarno usmerjen v tečaj slovenščine). Pomembno je, da z njimi komuniciramo na ravni, ki jo bodo razumeli. Staršem ni treba obvladati jezika, je pa pomembno, da poznajo otrokovo šolsko torbo ter da pokažejo interes za njegovo učenje.

    Vključevanje ranljivih skupin je odgovornost vseh

    Pomembno je, da pokažemo zanimanje zanje. Čim več dejavnosti naj bo izvedenih v njim domačem okolju in v času, ki bo ustrezal tako staršem kot otrokom. Starši naj se učijo skupaj z otroki. Program naj bo oblikovan tako, da bo spodbujal željo po izboljšanju življenja. Program BIPS je zanimiv tudi zato, ker ne predvideva homogenih skupin. Zato se v enem programu lahko znajdejo družine s starši, ki prihajajo iz različnih socialnih, ekonomskih in izobrazbenih ravni. Bolj izobraženi starši so tako lahko v veliko pomoč tudi strokovnim delavcem pri izvajanju programa, so gonila sila skupine, ki lahko omogoči povezovanje in navezovanje stikov. Če delaš z ranljivimi skupinami, ne moreš delati sam. Sodelovati moraš s šolo, CSD, knjižnico, policijo, zdravstvenim domom ipd. Programi družinske pismenosti, ne glede na to, koliko trajajo in za koliko družin jih pripravimo, se splačajo. Morda rezultatov ne bomo videli danes, čez dvajset let pa bo slika popolnoma drugačna.

    Dobre prakse nekaterih slovenskih splošnih knjižnic

    Maja Kenda je predstavila dejavnosti, ki jih je v lanskem letu na področju družinske pismenosti izvedla Mestna knjižnica Kranj. Med drugim so vzpostavili knjižno zbirko, namenjeno družinski pismenosti, in analizirali dejavnosti, ki jih za družine izvajajo slovenske splošne knjižnice. Letos bodo raziskovali potrebe knjižničarjev po izobraževanju na področju družinske pismenosti. V okviru delavnic za družine s skupnim naslovom Modra popotnica so poleg drugih dejavnosti posebej za starše pripravili seznam dejavnosti, ki jih lahko izvajajo v domačem okolju.

    V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto deluje družinski bralni klub Potovanje med knjigami. Kot je povedala Helena Brulc, vsebuje različne bralne izzive in zabavne naloge za vse člane družine. Naloga staršev je predvsem ta, da se z otroki pogovarjajo o prebranih knjigah in skupaj z njimi rešujejo naloge. Tako se spoznavajo vsi člani družine. Pridružite se jim lahko spet 23. aprila, ko se začenja nova sezona.

    Direktor Knjižnice Medvode mag. Igor Podbrežnik je predstavil Medvoško knjižno transverzalo, ki je namenjena osnovnošolcem in njihovim družinam za spodbujanje družinskega branja. Projekt povezuje različne dele občine Medvode v enotno skupnost, katere osnovni gradnik je družina.

    Franka Koren iz Lavričeve knjižnice Ajdovščina je spregovorila o projektu Beremo v naročju staršev, s katerim knjižnica ozavešča o pomenu družinske pismenosti. Serija srečanj je namenjena predvsem staršem na porodniškem dopustu in se je udeležijo skupaj z otrokom. Vsebina predavanj se v osnovi naslanja na cikel oddaj z naslovom Z igro do pismenosti, ki ga je leta 2006 izdal ACS, vsa druga predavanja pa izvedejo zunanje gostujoče predavateljice: likovna pedagoginja, glasbena pedagoginja, psihoterapevtka, logopedinja ter diplomirana babica. Srečanja ponujajo staršem praktične in uporabne nasvete za razvoj otrokove pismenosti. Hkrati pa so spodbuda za njihove otroke in njih same, da posegajo po kakovostni literaturi.

    Na koncu smo slišali še nekaj o projektu Palček Bralček, ki ga že več kot deset let izvajajo v Kranjskih vrtcih. Janja Basej nas je popeljala po poti ustvarjanja vezi med starši in otroki ob skupnem prebiranju zgodbic in pravljic. Žal je staršev, ki bi z otroki redno obiskovali splošno knjižnico, malo. Zato so se odločili, da knjižnico pripravijo kar v vrtcu. Tako otroci spoznavajo njeno delovanje in poklic knjižničarja.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

  • Ob letošnjem svetovnem dnevu turizma beremo v gozdnih knjižnicah (4/2/2024)

    Gozd je učilna. Drevesa so čudesa našega sveta. Vsako posebej nas zna nagovoriti. Zato nas vabi, da mu prisluhnemo. Vstopimo v dvorano skrivnosti dreves s knjigo in besedo.

    S temi besedami vas nagovarjamo organizatorji projekta Gozdne knjižnice, Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije, ACS in Gozdarska knjižnica (Gozdarski inštitut Slovenije). Vabimo vas, da letošnji 27. september, svetovni dan turizma, preživimo ob branju v gozdu.

    Na ta način želimo spodbuditi bralno kulturo v Sloveniji in ozaveščati o pomenu branja za življenje posameznikov in družbo. Vabimo k razmisleku o pomenu branja za užitek, predvsem pa druženju ob knjigi in s knjigo v javnem prostoru. Branje knjig v gozdu še posebno blagodejno vpliva na naš duševni in čustveni razvoj, saj se v tišini in miru, le ob zvokih gozda, lahko povežemo s seboj in zgodbo, ki jo beremo. Tako branje kot gozd izboljšujeta počutje, zmanjšujeta stres, umirjata misli ter spodbujata k opazovanju in radovednosti.

    Z dogodkom bomo opozorili tudi na pomen gozda kot pomembnega vira obnovljivih virov energije in surovin ter njegovega vpliva na celotno okolje in prebivalstvo. Javnost bomo seznanili z različnimi (inovativnimi) možnostmi, ki jih ponuja turizem pri nas. Priložnost bomo izkoristili za sodelovanje in povezovanje institucij, skupin in posameznikov pri razvoju podeželja, turizma oz. gospodarstva. Z njim se bomo vključili tudi v NMSB, katerega osrednja tema bo letos branje v javnem prostoru.

    Gozdne knjižnice

    Podobo projekta Gozdne knjižnice je prispeval Prešernov nagrajenec Ciril Horjak.

    Izobraževalne organizacije za odrasle, društva, skupine in druge ustanove vabimo, da v petek, 27. septembra 2024, ob 17. uri v najbližjem gozdu, npr. ob učni oziroma tematski poti, organizirate z branjem povezan dogodek. To je lahko postavitev gozdne knjižnice, javno branje literature v gozdu, pripovedovalski večer, predstavitve knjig, pravljice za otroke ali kaj podobnega. Morda organizirano obiščete gozdno knjižnico ali pravljično pot izven svojega kraja.

    Vabimo vas, da se pri organizaciji dogodkov povežete z lokalnimi vrtci, šolami, domovi za starejše, medgeneracijskimi centri, VDC, splošnimi knjižnicam, založbami, občinami ter drugimi zainteresiranimi in tako v vašem lokalnem okolju pripravite dogodek, ki bo ob branju povezal skupnost.

    Vse informacije o dogodkih, ki bodo organizirani v okviru akcije, bodo zbrane na posebni spletni strani Turistične zveze Slovenije. Svoj dogodek vpišete v spletni obrazec.

    Že sedaj pa vas vabimo na osrednji dogodek ob svetovnem dnevu turizma v Sloveniji, ki bo v petek, 27. septembra, ob 17. uri v Zeliščarskem centru JV Slovenije v Škocjanu, kjer je postavljena prva gozdna knjižnica v Sloveniji.

    Vabljeni k sodelovanju!

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

  • Še nekaj prostih mest na delavnici Krepitev medkulturnih kompetenc in medkulturnega dialoga ter uporaba različnih metodoloških pristopov pri izobraževalcih odraslih (3/13/2024)

    Migracije so del našega življenja. Povezane so s spremembami v gospodarstvu, delovnem okolju, s staranjem prebivalstva ter okoljskimi spremembami. Kako se soočati s temi izzivi in spremembami, posebno pri ekonomski integraciji priseljencev? Pri iskanju odgovora na to vprašanje ima pomembno vlogo izobraževanje. Oblikovati ga je treba tako, da upošteva principe medkulturnosti. Te je treba vključiti v sam proces pridobivanja znanja. Da bi izobraževalec odraslih lahko udejanjal medkulturnost, mora biti strokovno visoko usposobljen na svojem področju. Hkrati mora znati ravnati v okolju z versko, etnično, kulturno in drugo raznolikostjo, kar pomeni, da mora imeti razvite medkulturne kompetence.

    Na delavnico z naslovom Krepitev medkulturnih kompetenc in medkulturnega dialoga ter uporaba različnih metodoloških pristopov pri izobraževalcih odraslih, ki jo načrtujemo 26. in 27. marca na ACS, vabimo strokovne sodelavce in izobraževalce odraslih, ki želijo svoja znanja na tem področju nadgraditi. Vabljeni tudi vsi, ki vas ta tematika zanima. Izpeljali jo bodo naši zunanji sodelavci: izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik, Jaka Kovač in Ahmad Ahmadi.

    Seznanili se boste z osnovnimi zgodovinskimi tokovi izseljevanja, begunstva in preseljevanja. Pridobili boste splošna znanja o medkulturnih kompetencah in kulturnem dialogu ter nova znanja o kulturah in kulturnih praksah. Spoznali boste različne metodološke pristope izobraževalcev odraslih ter značilnosti in posebnosti situacij, ki nastajajo zaradi medkulturnih razlik.

    Poudarek bo na medsebojni izmenjavi izkušenj, mnenj in primerov dobre prakse, vezanih na andragoško delo v medkulturnem okolju.

    Na delavnico se lahko najkasneje do petka, 22. marca, oz. do zapolnitve prostih mest prijavite z e-prijavnico ali na spletni strani Andragoško spopolnjevanje ACS.

    Program financira MVI, zato je udeležba brezplačna

    Vljudno vabljeni!

    Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS

  • Pridružite se izzivu obvladaj svoje finance (3/12/2024)

    Vsako leto marca obeležujemo svetovni teden denarja (Global Money Week), ki ga v sodelovanju s številnimi deležniki, tudi izobraževalnimi institucijami, pripravlja OECD. Osrednja tema letošnje izvedbe od 18. do 24. marca je Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost (angl. Protect your money, secure your future). V središču so torej varno upravljanje in sprejemanje informiranih odločitev pri upravljanju z osebnimi financami, zavedanje o možnih tveganjih v finančnih sektorjih in zaščita pred goljufijami.

    Ob začetku letošnjega Svetovnega tedna denarja OECD 18. marca pripravlja globalni dogodek v hibridni obliki. Osrednja tema bo preprečevanje finančnih prevar in goljufij. O tem bodo spregovorili številni visoki predstavniki OECD, EK in svetovnih bank, ki bodo delili svoje vpoglede in pristope k boju proti finančnim goljufijam in prevaram. Program je na voljo na spletni strani Global Money Week.

    Tudi v Sloveniji bo v času Svetovnega tedna denarja vrsta dogodkov v ustanovah, kot so denimo Banka Slovenije, Muzej bančništva Bankarium.

    Pridružujemo se tudi na ACS, saj do maja 2024 poteka razvojni projekt Finančna pismenost za odrasle. Pripravili smo več novih javnoveljavnih in neformalnih izobraževalnih programov finančne pismenosti za odrasle. Še preden bomo programe predložili v potrditev strokovnemu svetu, bomo prav v svetovnem tednu denarja izpeljali predstavitev in razpravo. Povabili bomo pomembne akterje in poznavalce problematike finančne pismenosti v Sloveniji in preverili, ali bomo s programi lahko uspešno naslovili izobraževalne potrebe odraslih na tem področju. Strokovni dogodek bo v sredo, 20. marca, na ACS.

    Za širšo javnost pa smo za promocijo finančnih spretnosti med odraslimi pripravili poseben sedemdnevni finančni izziv, ki smo ga poimenovali Obvladaj svoje finance. Med 18. in 24. marcem bo na FB ACS vsak dan objavljen izziv za krepitev finančne pismenosti, ki bodo udeležencem pomagale izboljšati finančno počutje. Njihova naloga bo vsak dan reševati zastavljene izzive in oddati komentarje. Naloge bodo objavljene tudi na spletni strani za finančno pismenost.

    In nagrada? Vsi, ki boste sodelovali vse dni, boste dobili vavčer za brezplačno udeležbo v programih finančne pismenosti po svojem izboru.

    MVI bo iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost in lastnih sredstev v drugi polovici leta 2024 objavilo javni razpis za izvajanje programov finančne pismenosti za odrasle. Do konca leta 2026 se bo lahko vključilo preko 3.300 odraslih, ki bodo pridobili znanje in spretnosti za sprejemanje dobrih finančnih odločitev. Vas tako izobraževanje zanima? Spremljajte našo spletno stran in se prijavite, ko bodo programi na voljo.

    Finančna pismenost bo tudi ena od vodilnih tem letošnjih TVU, ki bodo po vsej Sloveniji med 10. majem in 16. junijem. Vse izvajalce izobraževanj vabimo, da v času TVU ozaveščajo strokovno in širšo javnost o potrebah po finančni pismenosti tudi s tem izzivom. Gradiva, ki jih bomo objavili v času finančnega izziva Obvladaj svoje finance, vam namreč dajemo na voljo tudi za promocijo projekta in aktivacijo odraslih za udeležbo v programih finančne pismenosti za odrasle. Našli jih boste tudi na spletni strani projekta.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

  • Kulturni bazar navdihuje (3/12/2024)
    1. Kulturni bazar, ki bo 20. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani, prinaša bogat program strokovnega usposabljanja. Osrednja tema je Bivanje v sožitju – kultura in umetnost za varen in spodbuden svet.
    Kako, kje, kdaj, ne le, kaj beremo, so vprašanja, ki nas spodbujajo, da o branju in bralni kulturi premišljujemo z različnih perspektiv. Sodelavke ACS pripravljajo okroglo mizo v stekleni dvorani Lili Novy in razstavo v Prvem preddverju z naslovom Prostori in podobe branja.

    Pogovarjali se bomo o tem, kako z inovativnimi rešitvami kuriranja prostora in pogovori o branju spodbujamo bralno kulturo.

    ACS bo s partnerji v Prvem preddverju prisoten tudi na razstavnem prostoru. Predstavljali bomo dejavnosti in izdelke, povezane z vseživljenjskim učenjem in medgeneracijskim sodelovanjem. Na ogled bomo postavili razstavo TVU z naslovom Praznik učenja.

    Vabili bomo k sodelovanju v TVU, najvidnejši promocijski kampanji izobraževanja in učenja v Sloveniji (letos med 10. majem in 16. junijem), ter Paradi učenja – dnevu učečih se skupnosti (22. maja).

    Z nami bo območni koordinator TVU in Parade učenja, Knjižnica Šmarje pri Ješah z enotama Knjižnica Bistrica ob Sotli in Knjižnica Kozje. Predstavili bodo pet bralnih značk (predšolsko, otroško, mladinsko, odraslo in planinsko), bibliopedagoško delo v vrtcih in šolah, domoznansko dejavnost, kanal na YouTubu, knjigobežnice v kozjanski občini, študijske krožke, TVU in PU (letos povezujejo učenje in kulturo s sloganom Z učenjem in kulturo rastemo vsi) ter medgeneracijsko učenje (UTŽO).

    Pridružila se nam bo Edita Mlakar iz Rogaške Slatine, dobitnica priznanja zglednim učečim se Savinjske regije 2022. Predstavila bo svoje tihe knjige, ki lahko neprecenljivo vplivajo na pridobivanje vseživljenjskih znanj. Spodbujajo vsestranski razvoj otroka. Hkrati pa lahko nesluteno blažijo, kar otroka bega, ter tkejo vezi med otrokom in njegovimi bližnjimi. Tihe knjige so se v svetu izkazale za izredno terapevtsko sredstvo za otroke s posebnimi potrebami in starejše, ki se soočajo z  demenco.

    Veseli bomo vašega obiska!

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • SREČA-nje z organizatorji dogodkov na Conventi (3/8/2024)

    Ljubljana je 21. in 22. februarja gostila pomemben mednarodni dogodek, ki presega meje tradicionalnega sejma. Skupina Conventa s partnerji ga je organizirala na dveh lokacijah. Prvega dne smo se s predstavniki različnih ustanov družili v Centru Rog. Drugega dne se je dogajanje preselilo na Gospodarsko razstavišče, kjer so se organizatorji srečali med seboj in s povpraševanjem po inovativnih, navdihujočih in nepozabnih dogodkih na nenavadnih lokacijah.

    Predstavnice in predstavnik PIS na ACS smo se razveselili možnosti, da se srečamo z zamislimi, ki bodo lahko naše dogodke dvignile na višjo raven. Kot tim imamo namreč dolgoletne izkušnje z organizacijo posvetov, konferenc in forumov v živo, po spletu in hibridno. Skladno s poslanstvom ACS se trudimo tudi za čim nižji ogljični odtis. S tem je v zvezi prvo presenečenje, ki smo ga bili deležni.

    Namesto opomnika smo pred odhodom dobili anketo, ki je potrkala na vest. 😊 Organizatorji namreč za vsak dogodek izračunajo ogljični odtis in so nas hoteli spodbuditi, da bi se odločili za javni prevoz. Me štiri smo prišle z enim avtom. Mislim, da je to kar dober pristop.

    Ana Peklenik

    Program dogodka je obljubljal veliko kratkih prispevkov, okroglo mizo in priložnost za druženje, ki se je razvila v ustvarjanje skupne slike.

    Po besedah moderatorja Gorazda Čada je ključno, da je organizator dogodka ustvarjalec kemije na odru. Izbira dr. Dana Podjeda za prvega govorca je to dokazala. Prodoren opazovalec ljudi in spreten govorec je razkril idejo o novi dobi, v kateri vsak misli samo nase. Ljudje pa so željni miru in pogleda v oči – to je viza za izstop iz egocena.

    Sveža in izvrstna se mi je zdela Danova ideja z žigom: Sreče ne najdeš v sebi, temveč ob sebi. Žig je vsakomur, ki je to želel, odtisnil v Planet positive event passport. Zeleno knjižico je vsak dobil ob registraciji in je odličen opomnik za organizacijo (bolj) trajnostnih dogodkov. Kljub tej naravnanosti smo slišali kar nekaj zelo netrajnostnih praks, ki so jih izpeljevali za različne naročnike, in se pri tem navihano smehljali. Še najbolj se je zdelo, da vsi nastopajoči tekmujejo, kdo je večji frajer oziroma bolj odbit.

    Darijan Novak

    V tem duhu je nadaljeval Dani Polajnar. Strinjal se je z dr. Podjedom, da je treba ljudi odmakniti od zaslonov, družbenih omrežij in jim na dogodkih omogočiti, da si pogledajo v oči. Njegov prispevek se je končal z igranjem na tolkala – iskanjem skupnega ritma.

    Dani Polajnar je predlagal nekaj aktivnosti, ki udeležence sprostijo in jih hkrati ne izpostavijo. Skrijejo se v množici, začnejo sramežljivo in tiho, počasi se sprostijo in so na koncu videti srečni. Lahko v en glas pojejo pesem, igrajo orglice, tolkala, ekološka glasbila ali priložnostne instrumente (gospodinjske pripomočke, ki jih prinesejo s seboj). Zanimiva zamisel je, da pripelješ goste v prazno dvorano, ki jo sami opremijo s stoli, ozvočenjem, drugo opremo. Sodelovanje ljudi poveže, odvrne pozornost od družbenih omrežij in jim omogoči, da so to, kar so v resnici.

    Anja Trilar

    Zmago Sagadin veliko ve o timskem delu. Ekipe, ki jih je vodil, so dosegale vrhunske rezultate. Priznal je, da je v vodenju tima tudi nekaj manipulacije. Govoril je o posredovanju kritike, pa o tem, kako je vsak neuspeh samo prvi korak k naslednjemu uspehu. Niti evforija niti depresija nista dobri, je poudaril, čustva je treba uravnavati.

    Edina trajna oblika discipline je samodisciplina.

    Zmago Sagadin

    Okrogla miza je izpostavila pomen trajnostnosti pri organizaciji dogodkov. Gostje so spregovorili o ogljičnem odtisu, pomenu lokalnih izdelkov in omogočanju peš prihoda na dogodek. V tem pogovornem delu smo trčili na strogo evropsko regulativo, ki nam na različnih področjih delovanja otežuje življenje. Evropski standardi ESRS za trajnostno poročanje organizatorjem dogodkov prinašajo kar nekaj obveznosti.

    Okrogla miza o organizaciji trajnostnih dogodkov je bolj kot odgovore na to, kako v praksi organizirati tovrstne dogodke, podala opis stanja. Že besede Gašperja Pavlija, da je najbolj zeleni dogodek tisti, ki ga le najaviš, izpelješ pa ne, priča o tem. Meta Pavlin je poudarila, da se moramo zazreti vase in optimistično delovati s pomočjo skupnosti v dobro nas in zanamcev. Za 286 ton ekvivalenta  CO2, s čimer merimo ogljični vtis, naj bi zamenjali z 138 posajenimi drevesi. Gaja Brecelj je poudarila, da ogljična izmenjava ni dovolj. 

    Mateja Pečar

    Slišali smo tudi bolj trajnostne prakse, predloge za organizacijo dogodkov v naravi, kjer udeleženci sami pripravijo svoje prigrizke in ostanke odnesejo domov. V času, ki ga prežema potrošništvo, je odlična zamisel ponujanje prave izvirske vode.

    Toda naslednji prispevek je to precej zanemaril. Predstavnika agencij z dolgo tradicijo sta se pomerila v tem, kdo je bil zaradi nepredvidenih okoliščin postavljen v bolj neprijeten položaj. Pripovedi so postavljale dogodke na bistveno višjo raven, govorile so o finančno močno podprtih okoliščinah in zamislih naročnikov, za katere je meja le nebo.

    Izkušeni strokovnjaki na področju organizacije, komunikacije, promocije dogodkov so na SREČA-nju podali dragocene in koristne zamisli tudi za naše delo. Zlasti pa je bil obisk tega srečanja pomemben zaradi lastnega spoznanja, da je lahko organizacija nekega dogodka kakovostna in na visoki organizacijski ravni tudi s precej manj profesionalnih znanj in izkušenj. Na tak način se lotevamo priprave dogodkov na ACS. Da so kakovostni, nam povedo udeleženci, ko nas gostobesedno hvalijo. Na to smo zelo ponosni.

    Erika Brenk

    Strokovni del dogodka smo zaključili s provokativno okroglo mizo F*!#ups na dogodkih. Če se še tako trudiš, gre lahko pri organizaciji dogodkov kaj narobe. Ko se to nepričakovano res zgodi in nam grozi, da bo dogodek vsaj pokvarilo, če ne že uničilo, je treba ohraniti trezno glavo in mirno kri. To je bilo čutiti tudi iz izkušenj Marka Križnarja, ustanovitelja agencije PROMO, in Nika Slavniča, podjetnika, investitorja, predavatelja in organizatorja dogodkov. Kot je bilo zaznati iz predstavljenih spodrsljajev, je vreme kar odločilen dejavnik. Zato je včasih kar prav, da vztrajamo pri izbiri, ki od tega ni odvisna. Strinjali smo se, da je največji spodrsljaj vseh teh predstavljenih dogodkov to, da niso bili trajnostni (npr. zasnežitev stopnišča v Portorožu).

    Ena od bolj inovativnih idej, ki sicer ni bila predstavljena v uradnem delu, ampak je dogajanje teklo sočasno s pogostitvijo, je bilo ustvarjanje skupne slike. Organizatorji so na ogled postavili sliko. Na osmih mizah so nastavili prazna platna, barve, čopiče, vodo, paleto – vse, kar je treba za likovno ustvarjanje, tudi predpasnik. Navodilo je bilo, da na teh platnih poustvarimo točno določen del razstavljene slike. Udeleženci smo risali svoje delčke. Ogromno sliko, ki je nastala, so predstavili na Gospodarskem razstavišču.

    Nevenka Kocijančič

    Navzoči sodelavci ACS smo se po dogodku strinjali, da smo upravičeno ponosni na svoje delo. Kljub omejenemu proračunu udeležencem (in nastopajočim) pred in med dogodki ter po njih ponudimo prvovrstno izkušnjo. Nekaj smo se vendarle naučili. Kaj je ključno, da gre čim manj stvari narobe, je Anja takole povzela.

    Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si) in Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), obe ACS

  • Vzpenjanje po gori znanja z Dušico Kunaver (3/4/2024)

    »Učenje je kot plezanje na goro,« je v svojem nagovoru ob 25-letnici TVU povedala vsestranska zagovornica vseživljenjskega učenja, velika učiteljica in poznavalka ljudskega slovstva Dušica Kunaver.

    Daljnega leta 2002 je postala dobitnica priznanja ACS za promocijo učenja in znanja. Od tedaj se je naše povezovanje z Dušico le še stopnjevalo. K sodelovanju smo jo povabili pri različnih projektih, skupaj snovali dogodke in se vedno znova čudili, kako široko je njeno poznavanje človeka in učenja.

    K znanju z vsemi čutili

    Neprestano utemeljuje pomen poti k znanju. »Roka piše, usta govorijo, oči gledajo, ušesa poslušajo, možgani pomnijo,« to je njena logika, ki vodi človeka pri učenju. Pri svojem pedagoškem delu vedno doseže, da udeleženci uporabijo vse čute.

    Tudi v petek, 1. marca, je bilo tako. Dušico smo povabili k predstavitvi njenega dela in knjige Sto slovenskih ljudskih z izvirnimi slovenskimi ilustracijami, ki je bila na Slovenskem knjižnem sejmu razglašena za naj knjigo leta 2023.

    Svoj nastop na petkovem srečanju je začela z zanimivo zgodbo iz stare grške mitologije, ki v ospredje postavlja smiseln način razmišljanja in izločanja ključnih informacij. Pomembno sporočilo te zgodbe je, da stvari pogosto niso take, kot se zdi na prvi pogled.

    Nadaljevala je s slovenskim ljudskim izročilom in poudarila, da je to izvir prave resnice o preprostem človeku, ki je bil »sit samo trikrat na leto, pa je bil kljub temu samozavesten in je znal najti srečo v enostavnih stvareh«.

    Zaključili smo s pesmijo. Sprehodili smo se s Koroške na Kranjsko, kjer ajda cveti, šli na Štajersko gledat, kaj delajo ljubice tri, in se z lepo Anko čudili svoji lepoti.

    Razstava v duhu pridobivanja spretnosti

    Z mislijo na krepitev spretnosti, ki jim je Dušica posvetila svoje življenje, je bila v Knjižnici ACS v začetku marca pripravljena razstava njenih del.

    Na srečanju sem jo na kratko predstavila. Na dnu stojala so kulturne in medkulturne spretnosti. Dušica namreč pravi, da lahko vstopamo v medkulturno okolje le, če smo okrepljeni s poznavanjem lastne kulture in izročila. Nadaljevala sem s kompetenco učenje učenja. Dušica za kakovostno pridobivanje znanja uporablja inovativno prispodobo. Kot iz sadja iztisnemo sok, da preprečimo kvarjenje in ohranimo okus, tako koncentriramo tudi znanje. Ko je povezano med seboj in s pridobljenimi izkušnjami, se ohrani. Nadaljevala sem s knjigami za pouk angleščine. Dušica je avtorica Učnega kompleta angleščina po mavrični bližnjici in drugih pripomočkov za lažje učenje tujega jezika.

    Krono vsemu temu predstavlja delo s slovenskih ljudskim izročilom, ki ga zaokrožuje knjiga Sto slovenskih ljudskih. Knjigo, ki je dragocena pridobitev za vso družino, je bilo na srečanju mogoče kupiti.

    Na začetku svoje kariere sem zaupala profesorjem, kolegom in učnim načrtom. Šele pozneje sem se zavedela, da moram kot učiteljica ubrati svojo pot, poučevati tako, kot mislim, da je prav, in izbirati teme, ki bodo učencem približale učenje. Tudi če ne bodo znali vseh nepravilnih glagolov, bodo lažje živeli, če se bodo zavedali, kako pomembno je učenje.

    Dušica Kunaver

    Pravljična energija, ki jo je s svojim obiskom posejala Dušica, nas je spremljala ves dan, verjamem, da marsikoga tudi ves konec tedna.

    Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

  • Razumevanje zdravja – pot do zdravega načina življenja (2/28/2024)

    Razumevanje zdravja – pot do zdravega načina življenja je modularno zasnovan javnoveljavni izobraževalni program za odrasle.

    Obsega štiri vsebinska področja, v katerih posameznik dejavno raziskuje odgovore na vprašanja, povezana z zdravjem in osebnostnim razvojem, s tem pa krepi zdravstveno in socialno-čustveno pismenost. V modulu Zdravje in preventiva udeleženec spoznava načela skrbi za zdravje in razvija sposobnosti za učinkovito spreminjanje navad. V modulu Prehrana so obravnavana načela zdravega prehranjevanja, udeleženec pa ozavešča lastne prehranske vzorce, jih vrednoti z vidika teh načel ter načrtuje spremembe. V modulu Gibanje za zdravje udeleženec ozavešča pomen gibanja za svoje zdravje, spozna vaje za razvoj vzdržljivosti, krepilne, raztezne in vaje za ravnotežje. Pridobljeno znanje vključi v svoj vsakdanjik.

    Pogostejši uporabniki programa bodo naslednje skupine odraslih:
    osebe, ki se zavedajo lastne odgovornosti za zdravje,
    osebe, ki se težje znajdejo v zdravstvenem sistemu,
    osebe, ki jih bodo napotili delodajalci ali zdravstvene ustanove,
    osebe, ki jih bodo napotile druge institucije (društva, NVO, CSD, zapori, varne hiše ipd.).

    V modulu Osebnostni razvoj pa udeleženec razširja in poglablja razumevanje nekaterih konceptov s področja duševnih procesov in duševnega zdravja, ozavešča lastne vzorce razmišljanja, doživljanja in ravnanja ter se uri v njihovem samouravnavanju.

    Program je izrazito izkustveno naravnan. Udeležence spodbuja k samorefleksiji, samovrednotenju ter  samospreminjanju tistih navad, ki hromijo njegovo fizično in duševno zdravje.

    Program je bil potrjen na Strokovnem svetu za izobraževanje odraslih. Objavljen je v Digitalni bralnici ACS.

    Dr. Tanja Rupnik Vec (tanja.rupnik.vec@acs.si), ACS

  • Vse najboljše, draga gospa Olga Drofenik! (2/15/2024)

    V teh dneh praznuje častitljivi jubilej – 80. rojstni dan – naša dolgoletna sodelavka, prva zaposlena na ACS, ga. Olga Drofenik. Z neizmernim navdušenjem in vero v poslanstvo izobraževanja odraslih je pomembno prispevala k temeljem in rasti naše ustanove. Njeno delo, zavezanost in podpora kolegom ter prispevek k mednarodnemu sodelovanju in razvoju projektov v izobraževanju odraslih ostajajo neprecenljivi. S svojim aktivnim delom na UTŽO in v študijskih krožkih ostaja povezana z učenjem in nami na ACS.

    Spoštovana ga. Olga, hvala za vse, kar ste dali našemu centru in izobraževanju odraslih v Sloveniji. Želimo vam veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v krogu vaših najdražjih. Vaša predanost in delo ostajata navdih za vse nas in prihodnje generacije, ki bodo izobraževanje odraslih sprejemale kot pomembno​.

    Vse najboljše!

    Vaš ACS

    Dr. Nataša Potočnik (natasa.potocnik@acs.si), direktorica

  • Spoznavamo umetno inteligenco (2/14/2024)

    Mentorice in mentorji ŠK so v okviru letošnjega spopolnjevanja (prvi del je potekal 1. februarja na ACS , drugi del pa v obliki samostojnega dela) spoznali osnove UI in možnosti uporabe orodja ChatGPT pri svojem delu z odraslimi. 12 udeležencev je spopolnjevanje sooblikovalo s svojimi izkušnjami, dilemami, vprašanji in komentarji. Že uvodni pogovor je pokazal, da so pričakovanja različna, da so udeleženci željni novega, uporabnega znanja in da nimajo veliko izkušenj z umetno inteligenco.

    Predavatelj dr. Anton Gradišek na Institutu Jožef Stefan deluje tako na Odseku za inteligentne sisteme kot Odseku za fiziko trdne snovi. Predstavil je razvoj in osnovne značilnosti UI. Že v tej fazi se je pokazala njena uporabnost, na primer za pripravo urnikov, oblikovanje tematskih kvizov, slogovnih variacij bralnih besedil in povzemanje. Primeri iz vsakdanjega življenja so nato služili za prehod na praktično uporabo enega od orodij UI, ChatGPT. Odločili smo se za njegovo prostodostopno verzijo. Nekateri so si vstop v aplikacijo zagotovili na usposabljanju.

    Halucinacija umetne inteligence

    Popoldanski del spopolnjevanja je pokazal, da odgovori na ista vprašanja niso vedno enaki. Spoznali smo tudi, da so nekatera področja izločena iz delovanja klepetalnega robota, na primer iskanje in pregledovanje strokovnih besedil. Uporabnik je preusmerjen v profesionalne baze podatkov. Presenetilo nas je, kako odgovori na škodoželjna ali škodljiva vprašanja: vljudno nas zavrne in nas od njih skuša argumentirano odvrniti. Chat GPT se nam je zato zdel uporaben za racionalizacijo dela, pridobivanje idej in usmerjanje v rešitve problemov. Pomembna naloga uporabnika je, da ostane avtonomen in predloge pred uporabo kritično vrednoti z lastnim znanjem in razgledanostjo.

    Predlagane rešitve so namreč lahko povsem netočne ali celo zavajajoče. To smo preizkusili z vprašanjem o imenu župana ene do slovenskih mestnih občin. ChatGPT odgovor generira besedo za besedo iz vgrajenih podatkov in mrežnih povezav med njimi, zato je kljub prepričljivo utemeljenemu in vljudnemu odgovoru podal različna imena. Na druga vprašanja je včasih odgovarjal nelogično, kar je predavatelj poimenoval halucinacije. Zaključili smo s spoznanjem, da je uporaba tega orodja smotrna zlasti v kombinaciji z drugimi in ne kot poglavitni vir. Njegovo znanje je namreč omejeno (brezplačna verzija operira s podatki, dostopnimi do januarja 2022), poleg tega je »silno prepričljiv tudi v pojasnjevanju nepravilnega stališča,« kot je zgoščeno zaključil eden od udeležencev.

    Kaj zanima mentorje ŠK?

    Mentorji so izziv ponovili še samostojno. Preglednica predstavlja izzive, ki so si jih izbrali, razrešili s pomočjo ChatGPT in nato komentirali. Vprašanja so bila usmerjena v vsebino in promocijo ŠK, v animacijo različnih ciljnih skupin in drugo, zaključki pa so zanimivo enotni.

    Izzivi in ugotovitve preizkušanja ChatGPT

    Izziv oz. vprašanje Komentar
    Kaj so kriteriji za izbiro dobre teme študijskega krožka ? Zagotoviti moram natančna navodila, mu zastavljati dodatna vprašanja in vključiti vljudnost, kar me je zabavalo.
    Kako pripraviti vsebino delovanja ŠK? Prihranjen je trud in čas, a podatki niso bili točni, kar vem iz lastnega znanja.
    Kateri so predlogi za vključevanje svoje ciljne skupine v aktivnost?

    Nanizane so ideje, na katere kot posameznik ne bi pomislil, hkrati pa sem spoznal, da UI ne pozna potreb moje ciljne skupine.

    Uporabljal jo bom raje kot orodje pri načrtovanju, organizaciji in izvedbi ŠK.

    Kako naj dosežemo zaželeno ciljno skupino in jo vključimo v usposabljanja? Ohlapen odgovor je dobra iztočnica za oblikovanje bolj jedrnatega in specifičnega vprašanja.
    Kakšno je kakovostno promocijsko vabilo in kakšna njegova smiselna diseminacija? V dialogu več vprašanj (od splošnih k specifičnim) ugotoviti, kako pritegniti manj vključeno ciljno skupino. Chat GPT je odličen pripomoček, tudi za organizacijo izobraževalnih programov, zlasti pri generiranju idej in odpiranju novih pogledov. Vendar pa je potrebno rešitve, ki jih ponuja, vedno uporabiti s kritičnim in strokovnim premislekom glede na dano situacijo.
    Kako povečati zanimanje lokalnih medijev za študijske krožke? Kako napisati novičko, članek, reportažo o delovanju študijskih krožkov? ChatGPT je zelo uporabno orodje takrat, ko iščeš in preverjaš različne možnosti, ideje … podobno kot možganska nevihta oz. še več, ker ti ponudi zelo strukturiran odgovor. Pri specifičnih podatkih pa je nezanesljiv, tudi povsem neuporaben.
    Kakšno naj bo vezno besedilo za praznovanje 20-letnice delovanja ŠK? Zaradi obilnega hvalisanja in besedičenja je uporab(lje)nih le malo predlogov, spodbuda za trenutek brez idej pa je res dobra.
    Koliko glasov obsega slovenski knjižni jezik? Popravek s 25 na 29 je z utemeljitvijo bil podan šele po dodatnih vprašanjih iz lastnega znanja, zato nekdo, ki informacijo išče, ne bi dobil pravilnega odgovora.
    Kako lahko premagamo naučeno nevednost? Odgovori so bili visoko zadovoljivi, zato je na njihovi podlagi mogoča priprava ŠK.

    Odpiramo vrata inovativnosti

    Zaključna evalvacija je izpostavila dvoje: potrebo po še obilnejšem praktičnem delu in zadovoljstvo z razumevanjem delovanja UI. Udeleženci so usposabljanje ocenili s povprečno oceno 4,3. Pohvale so bile namenjene zlasti razgledanosti in dinamičnosti predavatelja, ki je pozornost in odzivnost sodelujočih ves čas ohranjal na visoki ravni. Gradivo, ki  ne vsebuje praktičnih primerov, je bilo razumljeno bolj kot uvod v UI. Z organizacijskega vidika bi si nekateri želeli krajši odmor in manj teorije, drugi pa so bili prav nad preglednim okvirom navdušeni in sta jim ustrezala tako zasnova kot izvedba. Večina udeležencev ima nekaj izkušenj z IO. Zdi se torej, da je UI, o kateri smo praktično in uvodno spoznali le eno od orodij, privlačna in izzivalna tema. Omogoča dovolj prostora za izpolnitev raznolikih pričakovanj s prihodnjimi priložnostmi za njeno spoznavanje.

    Organizatorji smo veseli dobrega odziva pa tudi spodbude za nov način razmišljanja, ki terja podlago v znanju. Sprašujemo se celo, s čim bolj odpiramo vrata inovativnosti, iznajdljivosti in prožnosti, ki jih terja današnji čas: z vpogledom v zakonitosti delovanja (umetne inteligence ali procesov, katerih del smo) ali z nizanjem praktičnih receptov za uporabo orodij, ki jih ponuja umetna inteligenca.

    Mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si) in dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), obe ACS

  • Kako se pa vi znajdete v zdravstvenem sistemu? (2/13/2024)

    Na ACS raziskujemo vse mogoče spretnosti. Na Osmem forumu EPUO smo, na primer, raziskovali spretnosti, ki so nam v pomoč pri krepitvi in ohranjanju psihofizičnega zdravja. Na naslednjem smo preučevali digitalne spretnosti, na Trinajstem osebne (čustvene) in medosebne spretnosti za življenje, na zadnjih dveh lanskih forumih pa še medijske in državljanske spretnosti. Vse te (in še kakšna) so še kako potrebne, da se kar najbolje znajdemo v življenju. Tudi takrat, ko zbolimo.

    Danes bi rada podelila z vami nekaj tega, kar sem slišala na virtualni konferenci Življenje z rakom, ki so jo organizirali Mednarodni forum znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, Združenje ONKO NET in Zdravniška zbornica Slovenije. Med drugim so govorili o tem, kako pomembne so veščine, da najdemo prave zdravstvene informacije, jih razumemo, presojamo in uporabimo. Konferenca se je posvečala bolnikovi poti skozi zdravstveni sistem ter vračanju v družbeno in poklicno življenje (program).

    Nastopajoči so zelo nazorno opisali to zapleteno pot. Tanja Španič, predsednica združenja Europa Donna Slovenija, jo je predstavila tako, da jo zlahka posplošimo na pot kogar koli, ki zboli. Če povzamem to, kar je povedala, gre približno tako.

    Ob tem se zaletavamo v vse mogoče napise na vratih, ki nam o(ne)mogočajo vstop v zdravstveni sistem in čimprejšnjo ozdravitev.

    Povedali so, da je pri obravnavi bolnikov ključna multidisciplinarna obravnava. Bolniki, oboroženi s številnimi informacijami, soodločajo pri zdravljenju.

    Sprašujem se, ali res. Ali res vemo, kam se podajamo, ko stopamo na pot zdravljenja? Ali se res vsi znajdemo v vedno kompleksnejšem in tehnološko sofisticiranem zdravstvenem sistemu? V mislih imam le e-napotnico, ki jo dobijo naši ostareli starši, vse drugo pa je prepuščeno svojcem, ki se na to spoznajo.

    Še naprej si zastavljam vprašanja: Katere vire uporabljamo? Ali vse te informacije sploh razumemo in/ali razumemo vse tisto, kar podpisujemo pred posegi? Ali izkoristimo vse vire podpore in pomoči, ki so nam na voljo? Kako se spoprijemamo s stranskimi učinki in posledicami zdravljenja?

    Udeleženka konference, Barbara Dermota, je predstavila svojo osebno izkušnjo z rakom materničnega vratu. Njena pripoved je bila živa in prepričljiva. Vabim vas, da si jo ogledate (53:10). Tudi zato, da boste takrat, ko vas bodo hoteli odpraviti, vztrajali in zahtevali razlago. In starost v resnici ne igra nobene vloge.

    Citat Barbare Dermota

    Pot bolnika (in njegovih bližnjih) je neposredno povezana z zdravstveno pismenostjo.

    Ali ste vedeli, da:

    • imajo osebe z nizko stopnjo zdravstvene pismenosti 50-odstotno višjo stopnjo umrljivosti v petletnem obdobju po postavitvi diagnoze kot osebe z visoko stopnjo?
    • nizka stopnja zdravstvene pismenosti ključno omeji sposobnost ljudi, da se socialno vključijo v svojo skupnost?
    • 70 % oseb s kroničnimi boleznimi ne ve natančno, kako bi se orientirale v zdravstvenem sistemu?

    Na omenjeni konferenci je Sanja Vrbovšek z NIJZ predstavila pomen zdravstvene pismenosti. Koncept, ki sega v 70-leta 20. stoletja, v zadnjih desetih letih vse bolj pridobiva pomen. Tako v raziskovanju in klinični praksi kot v političnem diskurzu. Zdravstvena pismenost je širok in ne popolnoma razjasnjen pojem. O tem priča dejstvo, da v literaturi zasledimo vsaj 17 različnih definicij, nobena pa ni univerzalna. Vsem definicijam je skupno to, da zdravstveno pismenost obravnavajo kot več med seboj povezanih sposobnosti, ki jih posameznik potrebuje in uporablja v zdravstvenem sistemu, da bi sprejemal pravilne in koristne odločitve, povezane s svojim zdravjem. (vir)

    Zdravstvena pismenost zajema zmožnosti, veščine, znanje in motivacijo za dostopanje, razumevanje, presojanje in uporabo zdravstvenih informacij. Več pa v prispevku Sanje Vrbovšek.

    Ministrstvo za zdravje RS in NIJZ sta v letih 2019–2022 izpeljali projekt Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji (ZaPiS). Raziskali so t. i. populacijsko zdravstveno pismenost, torej zmožnosti in veščine posameznikov. V raziskavi je sodelovalo 3.360 oseb. Merili so splošno, komunikacijsko, navigacijsko in digitalno zdravstveno pismenost ter zdravstveno pismenost na področju cepljenja.

    Rezultati so pokazali, da ima:

    • skoraj polovica odraslih (48 %) omejeno splošno zdravstveno pismenost;
    • petina odraslih omejeno komunikacijsko zdravstveno pismenost;
    • dobrih 60 % posameznikov omejeno navigacijsko zdravstveno pismenost glede na postavljene kriterije; odstotek pa je še višji pri osebah s kronično boleznijo.

    Podrobnejše podatke si lahko ogledate tukaj.

    V projektu pripravljajo zelo uporabne zemljevide poti pacientov različnih kroničnih bolezni. Če se malo znajdete, jih dobite tukaj.

    Na NIJZ se letos lotevajo tudi raziskovanja t. i. organizacijske zdravstvene pismenosti. Preučevali bodo, kako se zdravstvene ustanove odzivajo na potrebe bolnikov, kako jih usmerjajo v prostoru, na kakšen način zdravstveni delavci posredujejo informacije ipd.

    Tako, to je le nekaj vsebin, ki jih je zaobjela konferenca. Če vas zanima več, je tukaj posnetek.

    Zapis sem začela s prizadevanji ACS za boljšo zdravstveno pismenost. Naj ga tako tudi končam. Na prvi letošnji seji Strokovnega sveta za izobraževanje odraslih so sprejeli javnoveljavni program za odrasle Razumevanje zdravja – pot do zdravega načina življenja. Pri snovanju so sodelovali dr. Tamara Štemberger Kolnik (Fakulteta za zdravstvene vede Celje in Ministrstvo za zdravje), dr. Tanja Rupnik Vec (ACS), dr. Vesna Štemberger (Pedagoška fakulteta v Ljubljani), Zvezdana Vražič (Zdravstveni dom Maribor), Renata Bačvić in Nina Živković (obe Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana), mag. Damijana Kravanja (Posoški razvojni center – OE Ljudska univerza), Andreja Sirk (LU Jesenice), dr. Neva Maher (Mednarodni projekt Misija Rak).

    Program obsega temeljne vsebine, ki udeležencu izobraževanja omogočajo konstrukcijo razumevanja nekaterih sodobnih konceptov s področja telesnega in duševnega zdravja ter ponujajo odgovore na vprašanja, kot so: Kaj je zdravje, kaj je duševno blagostanje? Kateri so dejavniki ohranjanja in/ali izboljšanja fizičnega in duševnega zdravja? Kako lahko krepim svoje fizično in duševno blagostanje oz. kako lahko delujem preventivno, da se izognem bolezni? Kje najdem informacije o zdravju in po katerih kriterijih jih lahko presojam? Kako naj se znajdem v zapletenemu zdravstvenem sistemu?

    Program je objavljen v Programoteki na spletni strani ACS.

    Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

     

  • Spretnosti za življenje na portalu Kam po znanje (2/13/2024)

    Učiti se – vse življenje in za vsa področja, na katera se podajamo, je postalo nujnost, ki se ji ne moremo in ne smemo izogniti. Sodobni svet od nas zahteva, da smo prilagodljivi in opremljeni z raznovrstnimi znanji, spretnostmi in veščinami. Katera znanja in spretnosti za življenje in delo so pomembna za sedanjost in prihodnost, kaj posamezniku omogočajo, kaj z njimi pridobi?

    Tej tematiki smo pozornost  posvetili tudi na portalu Kam po znanje v rubriki Spretnosti za življenje. V središče smo postavili teme, ki so bile obravnavane na forumih projekta EPUO v letih 2022 in 2023. Izpostavili smo osem spretnosti, ki jih človek potrebuje za soočanje z vsakdanjimi izzivi: zelene, digitalne ter spretnosti za zdravo oziroma kulturno življenje, državljanske, medijske, osebne (čustvene) in medosebne ter finančne in potrošniške spretnosti.

    Pripravili smo kratke predstavitve ter objavili zanimive citate strokovnjakov, ki v srcih in glavah te vrste pismenosti razvijajo in s tem krepijo sebe in druge. Portal smo obogatili z videopredstavitvami podjetnikov in posameznikov, ki se ukvarjajo z omenjenimi spretnostmi in prispevajo h kakovosti lastnega in življenja drugih v skupnosti.

    Na portalu Kam po znanje več kot 300 ustanov predstavlja svoje programe izobraževanja in usposabljanja. Izpostavili smo programe, ki omogočajo pridobitev vsake od osmih spretnosti. V ta namen smo pripravili prilagojen iskalnik po programih usposabljanj. Za vsako od spretnosti smo analizirali izobraževalno ponudbo ter izsledke analize predstavili v zaključnem poročilu.

    Obiščite spletni portal Kam po znanje in raziščite bogastvo spretnosti, ki je povsod okrog nas. Sprehodite se po zamislih, ki smo jih zbrali skupaj s strokovnjaki na forumih. Ti bodo trajno na ogled. Naj vam bodo navdih in motivacija pri odločitvah za učenje, v osebnem in poslovnem življenju.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Pozitivno duševno zdravje (2/12/2024)

    Želite preveriti, kakšno je vaše psihološko blagostanje? Vabimo vas, da odgovorite na vprašalnik. Pripravljamo namreč raziskavo, v kateri želimo preveriti, kakšno je prevladujoče psihološko blagostanje različnih skupin prebivalcev Slovenije.

    Kaj je dobro življenje?

    O tem so se spraševali že antični misleci. V tem obdobju sta se izoblikovali dve perspektivi, ki sta vplivali na sodobni koncept pozitivnega duševnega zdravja oz. psihičnega blagostanja/dobrobiti. Prva, temelječa na ideji Aristippusa iz Cyrene, je poudarjala, da je zdravo ter izpolnjeno, torej kakovostno življenje, tisto, v katerem posameznik doseže maksimalno količino sreče in užitka. Vrhovni cilj življenja je hedonizem. Temu pogledu se je nekoliko pozneje zoperstavil Aristotel, ki je menil, da kakovost življenja ni v povečevanju užitka, pač pa v zmožnosti uresničitve lastnih potencialov, v samoaktualizaciji oz. v izražanju vrlin. Proces je razumel kot nekaj vseživljenjskega in ga poimenoval eudamonia. Izraz je sestavljen iz besed: eu (ki pomeni dobro) ter daimon (ki pomeni duh).

    Iz zgodnjih, filozofskih, pogledov na blagostanje sta se pozneje v psihologiji razvili dve teoretski in raziskovalni smeri. Prva je v središče zanimanja postavila čustveni vidik blagostanja (emotional well-being)  in ga opredelila kot maksimiranje pozitivnih in minimiziranje negativnih čustev.  Druga smer je interes usmerila v dva druga pogleda: psihološko in socialno blagostanje. Prvega avtorji opredeljujejo kot optimalno funkcioniranje in samouresničitev posameznika, drugega pa kot posameznikovo sprejemanje kakovosti lastnih odnosov z drugimi ljudmi in skupnostjo.

    Slika prikazuje področja psihičnega blagostanja (pozitivnega duševnega zdravja) ter pripadajoče dimenzije.

    Blagostanje sestavlja več med seboj povezanih področij

    Pozitivno duševno zdravje oz. blagostanje torej sestavljajo tri večdimenzionalna področja.

    1. Doživljanje sreče: oseba se počuti srečno.
    2. Doživljanje pozitivnih čustev: oseba doživlja hvaležnost, umirjenost, zadovoljstvo, veselje, počuti se polno življenja.
    3. Splošno zadovoljstvo z življenjem: oseba doživlja zadovoljstvo s celotnim življenjem ali posameznimi področji.

     

    Psihološko blagostanje obsega šest dimenzij:

    • Samosprejemanje, tj. pozitiven odnos do sebe ter svoje preteklosti, zavedanje različnih vidikov sebe ter sprejemanje lastne realnosti.
    • Obvladovanje okolja, tj. zmožnost uravnavanja kompleksnih situacij, prilagajanja in izbire okolja, ki je usklajeno s posameznikovimi potrebami.
    • Pozitivni odnosi, tj. zmožnost vzpostavljanja in ohranjanja toplih, zaupnih, zadovoljujočih odnosov, zmožnost empatije in intimnosti.
    • Osebnostna rast, tj. vpogled v lastne potenciale, želja po osebnostnem razvoju, odprtost za nove izkušnje, ki predstavljajo izziv.
    • Avtonomija, tj. samo-usmerjanje oz. samouravnavanje, ki temelji na socialno sprejemljivih notranjih standardih; posameznik je odporen na raznovrstne socialne pritiske.
    • Smisel življenja, tj. posedovanje ciljev in prepričanj, ki odražajo posameznikovo življenjsko usmeritev oz. doživljanje, da ima življenje smisel, pomen.

    Socialno blagostanje obsega pet dimenzij:

    • Socialno prispevanje, tj. doživljanje, da je posameznik koristen družbi ter da je njegov prispevek cenjen s strani drugih.
    • Socialna integracija, tj. doživljanje vključenosti, pripadnosti ter podpore s strani skupnosti.
    • Socialna aktualizacija, tj. prepričanje, da imajo posamezniki, različne družbene skupine in družba kot celota potencial in se lahko pozitivno razvijajo; uresničitev svojih potencialov v skupnosti.
    • Socialno sprejemanje, tj. pozitivno stališče do ljudi ter zaupanje vanje; razumevanje in sprejemanje različnosti in kompleksnosti v družbi.
    • Socialna koherentnost, tj. zanimanje za družbo in procese v družbi ter doživljanje, da sta družba in kultura na neki način modri, logični, predvidljivi in pomembni.

    Vprašalnik je sestavljen iz treh delov in nekaj dodatnih vprašanj. Meri različne vidike psihološkega blagostanja. Je anonimen, reševanje vam bo vzelo približno 10 minut časa, nam pa bo v veliko pomoč pri načrtovanju različnih projektov. Vabimo vas k sodelovanju in se vam iskreno zahvaljujemo.

    Dr. Tanja Rupnik Vec (tanja.rupnik.vec@acs.si), ACS

  • ACS za večjo ozaveščenost in vključenost v vseživljenjsko učenje (2/12/2024)
    Leto 2024 na ACS začenjamo obetavno, s projektom Ozaveščanje, obveščanje različnih javnosti in spodbujanje k večji vključenosti v VŽU (2024-2028), na kratko Ozaveščanje za VŽU. Z zanimivimi dogodki, usposabljanji in nacionalno medijsko kampanjo bomo združili izobraževalce odraslih iz različnih resorjev in med prebivalci krepili voljo do učenja.

    S projektom želimo spodbujati radovednost, širiti dobre zgodbe in pokazati, da je znanje dostopno. Projekt postavlja pod žaromete naš odnos do učenja, poudarja pomen učenja za boljše življenje in pridobivanja ustreznega znanja, spretnosti in kompetenc vse življenje in na vseh ravneh.

    mag. Urška Bittner Pipan

    vodja projekta na ACS

    Obsežen petletni projekt sofinancirata EU in RS.

    VŽU je pomemben del tako osebnega kot kariernega delovanja, saj zajema pridobivanje znanja (formalnega ali neformalnega) celo življenje. VŽU posamezniku omogoča ohranjanje bistrega uma, prilagodljivosti in odpornosti na spremembe v hitro spreminjajočem se svetu. Z razvojem znanj in spretnosti pa ostaja konkurenčen na trgu delovne sile, vključen v družbo in skrb za napredek.

    Poslanstvo ACS je krepiti kulturo VŽU ter prispevati k pravičnemu, dostopnemu in kakovostnemu izobraževanju in učenju vseh odraslih prebivalcev Slovenije. Naša naloga je iskati poti do vseh skupin odraslih, jim približati radovednost in odprtost za učenje. V prvi vrsti jim želimo pokazati, kako vključenost v VŽU izboljša kakovost njihovega življenja. S projektom želimo spodbujati novo učno kulturo ter povezati izobraževalce in odločevalce v skupnem cilju: dvigniti prepoznavnost, pomen in ugled VŽU

    dr. Nataša Potočnik

    direktorica ACS

    V prihodnjih letih bomo zato razvijali sodobne pristope in orodja za kakovostno in učinkovito ozaveščanje za VŽU. Z dogodki se bomo srečevali na novih krajih in v nepričakovanih prostorih, povezovali in izpostavljali, nagovarjali in spodbujali. Krepili bomo medresorsko povezovanje in vključevali različne deležnike na trgu dela, socialne partnerje in NVO na državni in lokalni ravni.

    Posebno vlogo v petletni kampanji pripisujemo mreži izobraževalcev odraslih. Ti bodo spoznavali nove prijeme in še bolj zagnano delovali kot koordinatorji za vseživljenjsko učenje v svojih okoljih.

    mag. Zvonka Pangerc Pahernik

    vodja Promocijskega in informacijskega središča na ACS

    Trendi kažejo napredek

    Trend stopnje vključenosti odraslih v VŽU se je v zadnjih letih po podatkih Eurostata sicer dvignil. Strukturne razlike in izzivi ostajajo, prebivalstvo pa se stara. Podatki SURS kažejo, da se prav starejša populacija manj vključuje v različne programe, tečaje, krožke ipd., povezane z učenjem. Še redkeje se za te oblike druženja odločajo manj izobraženi.

    Med stopnjo vključenosti v izobraževanje ter posameznikovo potrebo po nenehnem razvoju in napredku je torej velik razkorak. Ob pričetku petletnega projekta računamo tudi na medije – čas je za ozaveščanje o vseživljenjskem učenju. Odprimo prostor za pogovor in spodbudo, da se bomo učinkoviteje razvijali kot družba, v kateri je vredno živeti.

    Špela Bric (spela.bric@acs.si), ACS

  • Javno povabilo za sodelovanje v postopku za zeleni znak kakovosti POKI v letu 2024 (1/11/2024)

    Komisija ACS za podeljevanje in podaljševanje pravice do uporabe ZZK POKI bo tudi v letu 2024 izpeljala postopek za podeljevanje znaka.

    Veljavnost pravice do uporabe znaka se namreč izteka 15 organizacijam, ki izobražujejo odrasle (znak lahko uporabljajo do 31. marca). Vsaka tri leta morajo ponovno dokazati, da sistematično izpeljujejo procese sprotnega presojanja kakovosti in poglobljene samoevalvacije. K sodelovanju v postopku za pridobitev znaka pa vabimo tudi druge organizacije, ki izpolnjujejo standarde in merila.

    Pravico do uporabe ZZK pridobi organizacija, ki dosega vseh osem opredeljenih standardov kakovosti:

    1. ima notranje procese kakovosti IO umeščene v temeljne strateške dokumente,
    2. obravnava vprašanja kakovosti IO na andragoških zborih ali drugih enakovrednih organih izobraževalcev v organizaciji,
    3. ima delujočo komisijo/skupino za kakovost,
    4. uporablja različne načine notranjega presojanja kakovosti IO,
    5. spremlja in presoja različne dejavnike kakovosti IO,
    6. v rednih samoevalvacijskih ciklih sistematično in načrtno izpeljuje poglobljeno samoevalvacijo,
    7. v rednih samoevalvacijskih ciklih pripravi pisni akcijski načrt za razvoj kakovosti IO,
    8. v rednih samoevalvacijskih ciklih vpeljuje izboljšave kakovosti IO.

    Organizacija mora z vlogo in dokazili pokazati, kako pri njej potekajo procesi presojanja in razvijanja kakovosti IO. Komisija ACS za ZZK vse prejete vloge v posameznem postopku za znak pregleda in ovrednoti v skladu s Pravilnikom o podeljevanju in podaljševanju pravice do uporabe znaka kakovosti, opredeljenimi standardi ter merili za podeljevanje znaka.

    Organizacije, ki nameravajo v letošnjem postopku oddati vlogo za podaljšanje ali pridobitev znaka, morajo po e-pošti do ponedeljka, 22. januarja, ACS pisno obvestiti o svoji nameri. 

    Obdobje, v katerem bodo organizacije v spletni aplikaciji ZZK lahko pripravile in oddale vlogo in jo podkrepile z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju meril, bo letos potekalo od četrtka, 1. februarja, do petka, 15. marca.

    Javno povabilo za sodelovanje v postopku za ZZK v 2024 je objavljeno tudi na spletni strani ACS in na spletni strani Kakovost izobraževanja odraslih.

    Več informacij o ZZK je dostopnih na spletni strani za predstavitev znaka.

    Pravilnik za podeljevanje ZZK je objavljen na tej povezavi.

    Standardi in merila, ki jih mora dosegati organizacija za pridobitev ali podaljšanje ZZK, so objavljeni na tej povezavi.

    Informacije o časovnici letošnjega postopka pa so na voljo tukaj.

    Dodatne informacije

    Dodatne informacije lahko dobite pri vodji naloge  ZZK – zunanja presoja notranjih sistemov kakovosti izvajalcev  Jasmini Orešnik Cunja (T: 01 5842 596).

    Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

  • Novosti v spletni rubriki InfO-mozaik (1/8/2024)

    V spletni rubriki InfO-mozaik ACS smo tudi v letu 2023 objavili zanimive prispevke s ključnih področij IO, podkrepljene s statističnimi podatki in kazalniki.

    V prispevku Doseganje ciljev in kazalnikov ReNPIO 2022–2030 je mag. Andrej Sotošek z ACS predstavil analizo uresničevanja in doseganja postavljenih ciljev ter opredeljenih kazalnikov tako po krovnih kot posameznih prioritetnih področjih LPIO v letu 2022. To je bilo prvo leto veljavnosti in udejanjanja ReNPIO 2022–2030.

    Dr. Tina Kompare Jampani z ACS je sodelavka projekta Finančna pismenost za odrasle. V članku Spremljanje ravni finančne pismenosti v EU (angl. Monitoring the level of financial literacy in the EU) je povzela rezultate Flash Eurobarometra 525, prve raziskave EU o finančni pismenosti. Šlo je za merjenje finančnega znanja in vedenja polnoletnih državljanov. Izkazalo se je, da je raven finančne pismenosti nizka. Samo v štirih državah članicah EU, med katerimi pa je tudi Slovenija, so rezultati spodbudnejši.

    V objavo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje smo vključili novejše statistične podatke o odraslih, ki obiskujejo osnovnošolsko, srednješolsko in terciarno izobraževanje. Našli boste tudi podrobnejše podatke o številu diplomantov v preteklem študijskem letu.

    V prispevku o Pregledu ponudbe izobraževanja za odrasle v letih 2022 in 2023 pa smo primerjali rezultate analize izobraževalne ponudbe za odrasle v preteklih dveh letih. Predstavili smo formalno in neformalno izobraževalno ponudbo različnih ustanov, ki delujejo v izobraževanju, usposabljanju in učenju odraslih v Sloveniji, ter vsebinsko raznolike programe izobraževanja in učenja, ki prispevajo h krepitvi znanja in spretnosti odraslih.

    O vključenosti odraslih v priložnostno učenje v Sloveniji po Anketi o izobraževanju odraslih in udeležbi odraslih v VŽU v 2022 je ob koncu leta pisal mag. Andrej Sotošek. Najnovejši mednarodni podatki kažejo, da je Slovenija v tej kategoriji nad povprečjem EU27. Stanje je primerljivo s tistim v Avstriji, Finski in Švedski. V primerjavi z letom 2016 so rezultati za Slovenijo nekoliko slabši.

    V InfO-mozaiku boste našli še številne druge informacije, podkrepljene tako z domačimi kot evropskimi statističnimi podatki in kazalniki, predstavitve s področij IO in VŽU. Informacije periodično posodabljamo, nadgrajujemo. Dodajamo nove, aktualne vsebine, predstavitve, rezultate analiz in raziskav.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Razstava Sedem žutih zlatih (1/8/2024)

    Marko skače, Marko skače
    po zelenoj trati.
    V rokah nosi, v rokah nosi
    sedem žutih zlatih.

    ljudska

    Naša kulturna dediščina je zakladnica informacij, tudi o denarju. NMS, SEM, Numizmatično društvo Slovenije in Banka Slovenije so združili moči in pripravili razstavo Sedem žutih zlatih, ki prikazuje vlogo denarja v ljudskem izročilu našega geografskega in kulturnega območja.

    Razstavni prostor v Mali galeriji Banke Slovenije je tematsko razdeljen na tri dele.

    Prvi je namenjen denarju, ki je predstavljal plačilno sredstvo v naših deželah. V ljudski literarni tradiciji v različnih časovnih odsekih od 18. do 20. stoletja je pustil globoko sled. Tukaj med drugim izvemo, da so lahko bili bleščeči zlatniki preprosto poimenovani tudi žuti zlati. To poimenovanje se pojavi v ljudski pesmi Marko skače.

    Osrednje mesto imajo šege in navade, ki vpletajo denar v koledarski in življenjski krog naših prednikov. Novorojenčkom denarja ne polagamo več v plenice, šranganje pa je marsikje v navadi še danes. V tem delu si lahko ogledamo tudi 10-minutni posnetek o velikonočnih igrah s pirhi in kovanci.

    Sklepni del razstave pokaže denar še v vlogi dekorativnega elementa. Ljudska ustvarjalnost ga je namreč vpletla v nakit in okrasje. S tem nam razstava omogoča globlje razumevanje vloge denarja v kulturnem in zgodovinskem kontekstu našega prostora.

    Sodelavke na projektu Finančna pismenost 2022–2024 smo si razstavo ogledale in s tem obogatile svoje razumevanje zgodovine odnosa do denarja ter njegovo vpetost v življenje naših prednikov. Razstava je podaljšana do 27. januarja, zato ne zamudite priložnosti. Podajte se na popotovanje po zanimivem svetu bogate kulturne dediščine denarja pri nas.

    Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS

  • Guvernerji centralnih bank o digitalnem evru – okrogla miza (1/8/2024)
    Sredi predprazničnega decembra se je v Ljubljani odvijala zanimiva okrogla miza z naslovom Digitalni evro: ko gotovina sreča tehnologijo, ki jo je organizirala Banka Slovenije. Kot številni drugi, sodeč po polni dvorani, smo se tudi člani projektnega tima Finančna pismenost 2022–2024 z ACS udeležili srečanja. Prisluhnili smo, kaj se nam obeta v prihodnosti na finančnem področju.

    »Digitalizacija hitro napreduje, denar, plačila in finančni sistemi pa ji sledijo,« je udeležence nagovoril guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki je kasneje tudi sodeloval na okrogli mizi poleg guvernerjev centralnih bank Slovaške, Estonije, Malte, Litve in Hrvaške.

    Trditev, da je digitalni evro, tj. univerzalno panevropsko plačilno sredstvo, nujnost, ne pa priložnost, je podprl tudi vodja projekta Digitalni evro v Banki Slovenije, Simon Anko. Potrebujemo ga za zagotavljanje razpoložljivosti denarja centralne banke, povečanje odpornosti in poenostavljeno vsakdanje plačevanje. V projektu so zaključili dvoletno fazo preiskave in novembra 2023 vstopili v pripravljalno fazo, ki pa še ne pomeni izdaje digitalnega evra.

    Po dosedanji idejni zasnovi bi digitalni evro ohranil lastnosti gotovine, bi pa dosegel tudi digitalni svet, ki ga tradicionalno plačilno sredstvo ne more. Digitalni evro bo kot plačilno sredstvo na voljo preko aplikacije ali fizične kartice, ni pa mišljen kot naložbeno orodje. Raven zasebnosti bo podobna kot pri gotovini. Za potrošnike bo to nova možnost plačevanja (bogatejša ponudba), takojšnje plačilo za vsako priložnost in kadarkoli (znotraj EU območja, brez povezave z internetom, 24/7).

    Anketiranje mimoidočih v centru Ljubljane je pokazalo, da so ljudje zadovoljni z obstoječimi plačilnimi sredstvi (karticami in gotovino). O digitalnem evru ne vedo veliko. Čeprav je veliko vprašanih odgovorilo, da za plačevanje uporabljajo predvsem kartico, je 2/3 plačil v Sloveniji še vedno gotovinskih. Posnetek je služil kot iztočnica za diskusijo na okrogli mizi. Guvernerji so podelili še svoje domače izkušnje in in opis stanja. Poudarili so, da bo digitalni evro dopolnilno plačilno sredstvo in ne bo nadomestil gotovine. Strinjali so se, da digitalni evro potrebujemo, ker je treba zagotoviti zaupanja vreden standardni (javni) sistem, platformo, s katero je mogoče regulirati privatni sistem in razvijati inovacije.

    Vsaka novost na začetku vzbuja dvom in nezaupanje. Pomembno je razumeti, da je sprejemanje novih idej in sprememb proces, ki zahteva čas in prilagajanje. Sodelovanje med centralnimi bankami in širšo javnostjo je ključno za gradnjo zaupanja v digitalni evro ter uspešno uvedbo sodobnega plačilnega sredstva.

    Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS

  • Kdo vse smo izobraževalci odraslih? (1/5/2024)

    Kakšna je naša strokovna pot, kdaj smo zares zadovoljni in imamo občutek, da je naše delo osmišljeno?

    Odgovore predstavljamo skozi osebne pripovedi izobraževalk odraslih. V organizacijah, kjer so zaposlene, opravljajo in delujejo v različnih vlogah v IO:

    Njihove zgodbe razkrivajo, da jih večina med študijem še ni pridobila pedagoško-andragoške izobrazbe ali pa le v manjšem obsegu. Motivi, s katerimi so vstopile na področje andragoškega dela, so zelo različni. Mnoge so se v IO znašle po naključju, vse pa z občutkom za delo z ljudmi in željo prenašati znanje naprej.

    Za dober prenos znanja je poznavanje andragoške stroke nujno

    Upoštevati je treba strokovna načela in ustvariti varen prostor, ki temelji na vrednotah in zagotavlja občutek sprejetosti. Zato na ACS v osrčje razvoja postavljamo usposobljenost in kompetentnost izvajalcev, ki pripravljajo in izvajajo programe, odpiramo prostor in jih povezujemo. Tudi nastopajoče v videih so si vsa potrebna znanja za opravljanje posamezne vloge pridobile v naših programih usposabljanja in spopolnjevanja za specifične vloge v IO.

    Raznolike vloge, ki jih opravljajo izobraževalci odraslih, predstavljamo na spletni strani za izobraževalno dejavnost ACS. Omenjenih 5 videov je bilo pripravljenih s pomočjo finančne podpore MVI v okviru naloge Posodobitev sistema vstopa v poklic in napredovanje strokovnih delavcev. Vabljeni k ogledu!

    Dr. Tanja Možina jih je premierno predstavila na LPoIO 2023 v svojem prispevku z naslovom Strokovni razvoj izobraževalcev odraslih.

    Andragogika je veda, ki temelji na humanizmu. Kot veje tudi iz pripovedi nastopajočih v videih, lahko rečemo, da moraš imeti svoje delo rad, ga opravljati s srcem, ljudje morajo biti v ospredju dogajanja. In kar je najpomembneje – dovolj pogumen moraš biti, da sprejmeš izzive.

    Mag. Zdenka Birman Forjanič (zdenka.birman.forjanic@acs.si) in Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), obe ACS

  • Decembrsko izobraževalno srečanje za zeleni znak kakovosti (12/20/2023)

    6. decembra smo se srečali z organizacijami, ki v letu 2024 želijo pridobiti ali podaljšati pravico do uporabe ZZK.

    ACS podeljuje ZZK za načrtno in sistematično presojanje in razvijanje kakovosti v IO.

    Informativno-izobraževalno srečanje na daljavo je privabilo 25 udeležencev. Deležni so bili celovitega pregleda postopka in meril za pridobitev ali podaljšanje pravice do uporabe znaka.

    Tako kot vsako leto smo tudi letos predstavili podrobno časovnico postopka za leto 2024, ki jo morajo organizacije upoštevati. Ena od ključnih točk srečanja je bila osvežitev informacij in priporočil, povezanih s standardi in merili, ki so temelj za pridobitev ali podaljšanje pravice do uporabe znaka. V želji po nenehnem izboljševanju smo na srečanju podali dodatna strokovna priporočila, ki izhajajo iz preteklih izkušenj s postopki za pridobivanje/podaljševanje znaka.

    Dodano vrednost srečanju je prinesla predstavitev iz prakse. Kristina Navotnik iz organizacije MOCIS Slovenj Gradec je prikazala, kako organizirati in koordinirati delo, da nastane dobra vloga. Njen nastop je bil zelo koristen za udeležence, ponudil je konkretne napotke in ideje iz prakse.

    Srečanje je pokazalo predanost predstavnikov sodelujočih izvajalskih organizacij področju kakovosti in vpeljevanju izboljšav v njihovo delo. Vsem organizacijam, ki bodo v letu 2024 oddale vlogo za pridobitev/podaljšanje pravice do uporabe ZZK, želimo veliko uspeha v postopku!

    Javno povabilo za sodelovanje v postopku za podaljšanje ali pridobitev ZZK v 2024 objavljamo v januarju (v e-Novičkah, na spletni strani ACS, na spletni strani Kakovost izobraževanja odraslih, na FB ACS).

    Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

  • Vse najboljše, draga andragogika (12/7/2023)

    Ob koncu novembra je Oddelek za pedagogiko in andragogiko organiziral strokovni posvet v počastitev 50-letnice andragogike na FF v Ljubljani. Povabljeni so bili številni domači (in tuji) strokovnjaki, ki so na svoji strokovni poti pomembno prispevali k njenem razvoju v Sloveniji.

    Posvet sta s pozdravnim nagovorom odprli dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja FF UL, in Teja Dolgan, vodja Sektorja za IO pri MVI. Osvetlili sta nekaj kronoloških iztočnic razvoja andragogike in IO v Sloveniji.

    Andragogika je mlajša sestra pedagogike.

    dr. Mojca Schlamberger Brezar
    dekanja FF

    Prvi del posveta o razvoju andragogike

    V prvem delu posveta so kolegi s treh slovenskih univerz predstavili razvoj andragogike na matičnih fakultetah. Dr. Borut Mikulec s FF UL je izpostavil, da smo na znanstveno opredelitev andragogike čakali 125 let. Z zgodovinskim prikazom je osvetlil potek oz. časovnico razvoja andragogike pri nas.

    Dr. Maja Mezgec, predstojnica Oddelka za edukacijske vede pri PeF UP, je govorila o programskem in terminološkem preimenovanju smeri andragogike na tamkajšnji fakulteti. V študijskem letu 2022/2023 se je magistrski študijski program Izobraževanje odraslih in razvoj kariere »po nekaj neuspelih poskusih v preteklosti končno« preimenoval v program andragogika.

    V Mariboru je od leta 1961 delovala Pedagoška akademija, kjer so se izobraževali učitelji za mladino. Pozneje se je preimenovala v FF MB, leta 2006 pa razdelila na tri fakultete: FF, PeF in FNM. Področje andragogike (sicer pod različnimi poimenovanji predmetov, kot so Izobraževanje odraslih, Odrasli in učenje ter Sodobni andragoški koncepti) so ohranili na FF, in sicer na ravni predmetov, ki jih izvaja dr. Jernej Kovač.

    Na FF smo počastili 50 let andragogike. Veliko lepih spominov, hvaležnosti do tistih, ki so tlakovali njeno pot in sooblikovali naše študijske in strokovne poti. Pa o tem, kakšen je položaj IO v sistemu in družbi ali kakšen bi moral biti. Bistveno pa: takšna strokovna srečanja so vedno dragocena. In andragogika je zelo lepa veda, ki ima, če to danes tako izgleda ali ne, lepo prihodnost.

    dr. Tanja Možina
    ACS

    Predavalnica. Foto Marko Radovan

    Vplivnice in vplivneži o prvih korakih

    Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali znani slovenski andragogi: dr. Ana Krajnc, dr. Zoran Jelenc, dr. Janko Muršak, dr. Sonja Kump in dr. Vida Mohorčič Špolar. Predstavili so svoje izkušnje, doživljanje in vpliv na andragogiko v strokovnem delovanju. Moderatorka, dr. Nives Ličen, se je spomnila tudi drugih vplivnic in vplivnežev, ki so pustili svoj pečat.

    Izpostavila je dr. Sabino Jelenc Krašovec, ki je pomembno vplivala tudi na moj študij in strokovni razvoj. Poslušali smo zgodbe o prvih prebojih razvoja andragogike na Slovenskem in vzpostavitvi študijskega programa na FF UL. Sodelujoči so se dotaknili terminološkega pre-/poimenovanja ter pomembnega vpliva industrijske andragogike na razvoj tega področja v Sloveniji. Niso se izognili niti trenutno zelo aktualni temi – vključevanju umetne inteligence v IO.

    Ob koncu je bilo jasno, da vse sodelujoče povezuje dr. Ana Krajnc. V 70. letih preteklega stoletja je postavila temelje za študij andragogike v Sloveniji in nadaljevala z njenim razvojem. Povezana je z drugimi udeleženci okrogle mize. Nekateri so bili sprva njeni študenti, pozneje pa nosilci predmetov na Oddelku za pedagogiko in andragogiko.

    Srečanje andragogov ob visoki obletnici je tudi čas za pogled naprej. Mlajše generacije vstopajo v stroko in bodo nadaljevale delo začetnikov. Tudi andragogika je sredi pretresov, tako kot življenje v najširšem smislu. Zato je področje terminologije prvo, ki bi terjalo posebno pozornost in sodelovanje vseh. Nabralo se je veliko vprašanj, ki se odražajo v pojmovni nedoslednosti. Čas bi bil, da bi se stroka spet bolj poenotila.

    dr. Petra Javrh
    ACS

    Želim si, da bi v prihodnje na področju študija andragogike naredili (še) več – več informiranja in ozaveščanja o študiju, povezovanju z drugimi študijskimi smermi, strokovnimi področji in trgom dela.

    Študijska praksa bi morala biti organizirana od 1. letnika dodiplomskega študija naprej, študij andragogike pa tudi na 1. stopnji bolonjskega študija. Sem mentorica številnim študentkam magistrskega študija andragogike na praksi. Sodelujem tudi v projektu Alumni UL pri osvetlitvi delovnega mesta. Ta me je povezal s študentko dodiplomskega študija druge smeri, ki je o andragogiki (in IO) prvič slišala šele ob najinem srečanju, čeprav študira na FF UL.

    Ko sem takole sedela nekje tam zgoraj v veliki predavalnici št. 18, sem občudovala svoje bivše profesorje tam spodaj, kako so obujali spomine na medsebojno sodelovanje v dobrobit andragogike. Še vedno premorejo veliko karizme.

    To je bil zame poseben dan, za trenutek sem se vrnila v svoja študijska leta andragogike, srečanje s sošolkama in drugimi kolegi pa mi je polepšalo popoldne in večer. Takih strokovnih dogodkov si želim tudi v prihodnje.

    Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS

  • Je v projektu PCVIZ še kaj odprtega? (11/29/2023)

    Po izteku projekta Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju se lahko upravičeno vprašamo, ali nam je z zaključno prireditvijo in povezavo na gradiva spletne strani znamenjatrajnosti.si že povedal vse. Je nemara še ostalo kaj zaprtega v predalih strokovnjakov? Tisti, ki me poznate, sicer slutite, kajne? In prav imate, še je kaj novega, še je kaj našega, kar lahko sporočimo javnosti. Novice bodo segale še v leto 2024, čeprav se zdaj formalno ukvarjamo samo še z zaključnim poročilom tega projekta.

    Zasaditev ob vhodu na ACS

    Nismo vam namreč še povedali, da smo s sredstvi projekta ozelenili prostor med stavbo in parkiriščem našega objekta v BTC. Arboretum Volčji potok je prvotno idejo ureditve tega prostora poenostavil v mini gabrov drevored, povezan s travoredom perjank in miskantov. Z revitalizacijo prostora, odstranitvijo odmrlih brez in javorjev nismo le olepšali vstopa na ACS. Prispevali smo tudi k ozelenitvi vroče točke Ljubljane, ki jo predstavljajo obsežne asfaltne površine v okolici. Obiskovalce stavbe, v kateri domuje ACS – vas torej, a vsakodnevno  sebe – zdaj vabimo k spremljanju ritma narave in opazovanju prostora (tudi v Ljubljani!). Hkrati ozaveščamo o bistvenih vlogah, ki jih ima zelenilo povsod na zemeljski obli: zadržuje vodo, filtrira in hladi zrak, proizvaja kisik in veže ogljikov dioksid. Izposoja tuje misli s tem v zvezi bi bila (z nekoliko pretiravanja):»Majhen korak za ACS, velik korak za človeštvo.«

    Druga novička je, da smo v petek, 24. novembra, povzetek projekta PCVIZ predstavili širšemu krogu odločevalcev in zainteresiranih. Dvourno srečanje na Zoomu je organiziral drugi od dveh skrbnikov pogodbe, Urad za kakovost in razvoj izobraževanja, točneje Ema Perme (prvega, MOPE, ki je projekt tudi financiralo, ste spoznali ob dosedanjih srečanjih in predstavitvah). Za to priliko smo posodobili tudi povezavo, oblikovano za zaključno prireditev v Snoviku. Vabljeni, da jo obiščete.

    Obiska je vredna tudi skupna spletna stran, ki je bila na dogodku prvič javno predstavljena. Na obeh omenjenih straneh lahko dostopate do novega dokumenta Konceptualizacija VITR z umestitvijo podnebnih sprememb.

    Publikacija je nastajala kot podlaga za posodobitev prvih Smernic VITR, katerih leto nastanka je zdaj že oddaljeno 2007. Njeni avtorji so predstavniki vseh nacionalnih javnih izobraževalnih zavodov (ZRSŠ, CPI, CŠOD in ACS), številni strokovnjaki tega področja pa tudi drugi sodelavci, zbrani v ekspertno skupino. Vodila jo je področna podsekretarka z ZRSŠ, Saša Kregar. Prispeval je tudi ACS, ki sem ga predstavljala avtorica članka kot precej kritičen, zahteven, upam pa tudi konstruktiven član skupine.

    Tretja novost je, da vam je knjiga Krhka ravnotežja, Podnebne spremembe in odziv nanje v primorskih agrarnih skupnostih dostopna v tiskani obliki. Lahko jo prevzamete ob obisku ACS ali pa mi zanjo pišete po e-pošti in vam izvod pošljemo po pošti v zimsko branje.

    Gre za prvo celovitejšo analizo odziva na podnebne spremembe pri nas, zato k branju vabljeni tudi vaši sodelavci in uporabniki. Avtorje in urednici, Marico Uršič Zupan in mene, seveda najbolj zanima vaš odmev, da bi znali prav usmeriti svoja prizadevanja za razvoj izobraževanja na tem področju v prihodnje.

    S temi novicami vam voščim miren december, zdrav in morda praznično umaknjen nemiru ceste in ekranov vseh vrst.

    Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS

  • Letni posvet o izobraževanju odraslih 2023 (11/15/2023)
    Ste se samouresničevali, povezovali, plesali, smejali, jokali … skupaj z nami?

    Če ste se ob gornjem vprašanju nasmehnili in prikimali, potem se gotovo z velikim zadovoljstvom spominjate našega tradicionalnega stanovskega srečanja, tokrat izpeljanega 17. in 18. oktobra v jesensko obarvanem Portorožu. Dvodnevno dogajanje je potrdilo uvodno napoved, da si ga bomo zapomnili po še večji pozornosti, namenjeni pomenu IO in VŽU pri krepitvi posameznika in družbe, medsebojne povezanosti in solidarnosti – dveh od štirih stebrov učenja po J. Delorsu et al. (Učenje skriti zaklad, 1996).

    Učiti se za biti, za živeti skupaj ter za pridobitev znanja in usposobljenost za delo.

    Jacques Delors et al.

    Učenje, skriti zaklad

    Spodbudno in naklonjeno popotnico nas je okrog 200 udeležencev v dvorani ter več kot 100 po spletu prejelo od vseh treh najvišjih predstavnikov – ministra za vzgojo in izobraževanje, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter direktorice ACS.

    Zdi se mi, da moramo biti kot otroci – stalno zvedavi, radovedni, stalno se moramo izobraževati.
    Dr. Darjo Felda

    Nemogoče je načrtovati vse spremembe, lahko pa ozaveščamo o tem, da se je v tem času nujno nenehno učiti.
    Luka Mesec

    Naše polje izobraževanja odraslih je prostrano in široko.

     

    Dr. Nataša Potočnik

    V zagotavljanju priložnosti za pridobitev spretnosti za življenje in delo

    Na posvetu smo s številnimi vsebinami obeležili ELS, ki teče od 9. maja letos pa do 8. maja 2024. Že na njegovem otvoritvenem dogodku, Andragoškem kolokviju, ter na spletni strani ELS smo poudarili, da v Sloveniji zastopamo celosten pogled na spretnosti. Te naj ne zadevajo le usposobljenosti za trg dela, temveč so namenjene uspešnejšemu življenju nasploh.

    V tem duhu so bili na posvetu predstavljeni in/ali v delovnih skupinah obravnavani štirje javnoveljavni programi, in sicer za doseganje višje bralne, finančne, podnebne in zdravstvene pismenosti. K vidiku spretnosti za življenje je prispevala tudi predstavitev regionalnega okvira medijske pismenosti EPALE s poudarkom na modulu, ki ga je prevzela Slovenija in obravnava problematiko manipulacij, dezinformacij in stereotipov.

    Vzporedno je tekel težko pričakovani razpis Temeljne kompetence 2023–2029, katerega cilj je podpreti pridobivanje in izboljšanje temeljnih kompetenc in splošne izobraženosti odraslih. Obravnavane vsebine so bile kot naročene za snovalce prijav.

    V delovnih skupinah so smo se seznanjali z novostmi in živahno razpravljali.

    Sporočili ste nam, da je bil jutranji termin dela v skupinah zelo dobrodošel, saj je poskrbel za angažirano, živahno interakcijo. Udeleženci prvih dveh skupin so nadalje spoznavali in komentirali prizadevanja za doseganje bralnih, finančnih, podnebnih in zdravstvenih spretnosti. Tretja skupina pa je naslovila svetovalno dejavnost v izobraževanju odraslih in pridelala priporočila za njen še širši nadaljnji razvoj. Ta bo temeljil na zavezi o intenzivnejšem povezovanju treh mrež: ljudskih univerz, srednjih ter višjih strokovnih šol. Podrobnejše dogajanje v delovnih skupinah predstavljajo moderatorke v posebnem prispevku.

    Delovne skupine

    Plenarni prispevki so nagovarjali različne aktualne vsebine.

    Predsednik DS Marko Lotrič

    Največji kapital podjetja so zaposleni, posameznika pa znanje.

    Marko Lotrič

    Odlično sprejet je bil nastop predsednika Državnega sveta RS, ki je seveda spregovoril o potrebah gospodarstva, vendar je njihovo izpolnjevanje prav tako zasnoval na sodelovanju, znanju in medsebojnemu zaupanju.

    Delovne skupine

    Zgodovina nas uči, kako se je človek zanesel na spremembe ali se jih bal. Nič od tega se nujno ne uresniči.

    Anthony Camilleri

    Knowledge Innovation Centre

    Tekomvanja Euroskills pripomorejo k ozaveščanju o privlačnosti poklicev.

    Sara Gošnak

    Center RS za poklicno izobraževanje

    Poznavalec umetne inteligence in njene vloge v IO nam je odvzel nekatere strahove in morda vzbudil druge?! Njegov prispevek je bil na prvi pogled futurističen, obenem pa je potrdil slutnjo, da gre za nekaj, kar je navzoče že dlje časa in drvi z neznansko hitrostjo naprej. »Bomo ta vlak ujeli ali nas bo pustil zadaj?« se je najbrž spraševal marsikdo.

    Predstavitev Euroskills nas je navdušila z zavzetostjo mladih tekmovalcev in raznolikostjo njihovega izobraževanja in usposabljanja za poklic. Morda bo že v naslednji ekipi tudi kakšen predstavnik odraslih udeležencev?

    Dr. Tanja Možina in dr. Tanja Rupnik Vec

    Na naši poti so pomembni mentorji, ki v nas prepoznajo potencial, ki se ga sami ne zavedamo.

    Dr. Tanja Možina

    Zaupanje je pomemben proces, ki nastane kot izmenjava korektnih dobrih izkušenj.

    Dr. Tanja Rupnik Vec

    Prispevek CMEPIUS je zdaj že stalen, tokrat je bil namenjen predstavitvi raziskave učinkov sodelovanja v projektih E+. Saj smo si vsi enotni, da tovrstno mednarodno sodelovanje omogoča razvoj, nas krepi in nam marsikdaj prinaša priznanje v tujih strokovnih okoljih – včasih prej kot domačih.

    Ana Stanovnik Perčič

    Ali smo to, kar živimo?

    Ana Stanovnik Perčič

    CMEPIUS

    Prispevek dr. Alenke Rebula Tuta je bil globok in nas je nagovoril v kotičkih, ki jih na strokovnih srečanjih praviloma ne odpiramo. Kot posamezniki in skupnost smo bili ganjeni, izzvani in na nek način pobožani. Ob tej priložnosti se opravičujemo udeležencem, ki ste dogodek spremljali po spletu, ker je ta del umanjkal, posnetek pa na željo avtorice ni dostopen.

    Dr. Alenka Rebula Tuta

    Ko odkrijemo svojo enkratnost, moramo najti pot, kako jo uresničiti.

    Dr. Alenka Rebula Tuta

    Dežela vere vase

    Tudi tokrat smo program zrahljali in vanj vnesli obilo kulture.

    Ob bok dragocenim strokovnim vsebinam je bilo precej časa za neformalne izmenjave in druženje. Kar dva odmora smo si prvega dne popestrili z gibanjem, saj nas je mag. Jasna Vuković tudi letos spomnila, kako zelo radi plešemo. Zakaj ne bi vsak dan?

    Ples z mag. Jasno Vukovič

    Šepet metulja, medtem veliko filmsko uspešnico, smo spoznali iz ozadja. Režiser Alen Pavšar in avtorica istoimenske knjige Mateja Zorko Pavšar sta z nami delila izkušnje in občutke ob nastajanju filma, omogočila pa sta nam tudi bežen vpogled v svoji življenjski zgodbi.

    Šepet metulja

    Projekt je nastal v podporo dijaku z motnjo avtističnega spektra in drug drugemu.

    Alen Pavšar in Mateja Zorko Pavšar

    Posvet sta z glasbenim nastopom zaključila Tinkara Kovač in kitarist Danijel Matič. Tinkarin zveneči glas, izjemna energija in ravno pravšnja, humorna ubranost s spremljevalcem so nas navdušili in opremili z dobro voljo. Ta je zapečatila celotno dvodnevno izkušnjo in nas spremljala na naših poteh domov.

    Tinkara Kovač in Danijel Matič

    Če žal niste bili z nami …

    Zagotovo vas opisano dogajanje zanima, zato se lotite gradiv, ki smo jih objavili na spletni strani. Omogočili smo vam, da si pogledate posnetka obeh dni ali pa se poglobite v PowerPoint predstavitve. Prav vsi prispevki, pa tudi vezivo med njimi, so vredni vaše pozornosti, saj prinašajo prepričljiva sporočila. Fotografije pa govorijo same zase.

    Prihodnje leto se bomo, prav tako v Portorožu, družili 22. in 23. oktobra. Dobrodošli!

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), opremila Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), obe ACS

  • Delovne skupine o javnoveljavnih programih in svetovanju v izobraževanju odraslih (11/15/2023)

    V dopoldanskem delu prvega dne LPoIO 2023 so bili predstavljeni štirje javnoveljavni programi v IO, in sicer za doseganje višje bralne, finančne, podnebne in zdravstvene pismenosti.

    Podnebne in zdravstvene spretnosti

    O spretnostih: podnebne in zdravstvene

    V tej delovni skupini smo združili dve med seboj povezani pismenosti oz. spretnosti. Njuna prepletenost me tudi osebno veseli, ker sem že deset let znanstveno aktivna na področju okoljskega zdravja. Plenarni del našega osrednjega stanovskega srečanja je omogočil, da smo se naučili, kaj oba pojma pomenita. Na delavnici smo se v manjših skupinah pogovarjali o njunih podobnostih in razlikah. Vprašali smo se, kje iščemo informacije o zdravju in okolju ter kaj lahko naredimo zanju.

    Delavnico smo pripravili in izvedli dr. Tanja Rupnik Vec, dr. Tamara Štemberger Kolnik, dr. Nevenka Bogataj, dr. Johanna Amalia Robinson in Blaž Jelenc.

    Podnebna in zdravstvena pismenost

    Udeleženci se zavedajo nujnosti skrbi za lastno zdravje in okolje, ter zanju že marsikaj naredijo. Pri iskanju informacij so bili večkrat omenjeni uporaba kritičnega mišljenja ter pridobivanje in primerjanje čim več različnih verodostojnih virov.

    Izobraževalci odraslih želimo znanje o teh dveh področjih deliti z zgledom in spreminjanjem lastnih navad. Pripravljeni smo se vseživljenjsko izobraževati na obeh področjih, saj se tudi svet nenehno spreminja.

    TAKOJ, ZGLED, ZAVEDANJE, R-R-R-R, AKCIJA, DOSLEDNOST, ZMERNOST

    Dr. Johanna Amalia Robinson (johanna.robinson@acs.si), ACS

    Bralna in finančna pismenost

    Pogovori v delovni skupini so temeljili na plenarnem prispevku dr. Petre Javrh z naslovom Finančna pismenost za vse. Predstavila je naša prizadevanja za krepitev te spretnosti. O bralni pismenosti, ki podpira VŽU, je spregovorila Natalija Žalec, MAEd (UK). V njeni predstavitvi smo med drugim lahko slišali tudi o projektu Portreti branja, v sklopu katerega je nastala razstava, ki je bila na ogled v preddverju dvorane letnega posveta.

    Delovna skupina 2: Finančna in bralna pismenost
    Predstavnice razvojnih podskupin na projektu Finančna pismenost za odrasle 2022–2024: Maja Mihelič (ZIK Črnomelj), Marija Žiher (Banka Slovenije) in Rajka Stanko (Elementum) so predstavile predloge treh JVPO na področju finančne pismenosti, ki nastajajo v sklopu že omenjenega projekta. Delavnica je potekala po metodi svetovne kavarne. Vodila jo je mag. Estera Možina, posamezna omizja smo vodile Alenka Štrukelj, Natalija Žalec, dr. Petra Javrh, Ana Peklenik, Marija Žiher, Maja Mihelič in dr. Tina Kompare Jampani.

    Udeleženci so se poglabljali v razprave. Sedem omizij se je posvečalo različnim vidikom bralne ali finančne pismenosti.

    21. delovna skupina na LPoIO: Finančna in bralna pismenost

    Delavnica nam je dala zelo dragocene strokovne premisleke, pobude in podlage iz neposredne izobraževalne prakse. Vse to bo ključnega pomena za nadaljnje izboljšanje programov finančne pismenosti za odrasle, ki so trenutno v fazi pilotne izvedbe. S prispevki in izkušnjami udeležencev smo pridobili dragocen vpogled v prakso ter konkretne korake, ki jih je mogoče uporabiti za izboljšanje izobraževalnih programov na področju finančne pismenosti. Poleg tega smo se osredotočili tudi na vpeljevanje več branja v IO in krepitev bralne kulture v izobraževalnih organizacijah.

    Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS

    Svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih: evropski in nacionalni izzivi

    Rdeča nit 3. delovne skupine je bil del naslova LPoIO: povezani, močni. Ustvarjalci tega dela srečanja smo se želeli poglobiti v evropski pogled na SDIO, stanje in razvojne izzive v treh mrežah SDIO (na ljudskih univerzah, srednjih in višjih strokovnih šolah) ter izmenjati izkušnje, mnenja, poglede.

    Svetovalna dejavnost v IO

    V okviru evropskega pogleda na SDIO smo poudarili pomen urejanja politike področja VKO v državi, kot ga priporočajo mreže EU. Svetovalna dejavnost se bo nadalje razvijala v podporo vključevanju v VŽU, razvoju kariere ter vrednotenju znanja in spretnosti (za prihodnost). Vsebino smo pripravile mag. Tanja Vilič Klenovšek, Ema Perme, mag. Andreja Dobrovoljc, Barbara Kunčič Krapež in Alicia Leonor Sauli Miklavčič.

    Delovna skupina 3: Svetovalna dejavnost v IO

    Pomemben razvojni izziv je krepiti sodelovanje in povezovanje: znotraj in zunaj organizacije; na različnih ravneh (nacionalni, regionalni, institucionalni, individualni – strokovni delavci in odrasli); skupaj in vsak posebej smo s tem (strokovno) še močnejši, v okolju bolj prepoznavni in s tem bolj dostopni našim odraslim.

    Mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), ACS

  • Na jesenskem spopolnjevanju za kakovost tudi o umetni inteligenci (11/14/2023)

    Jesensko spopolnjevanje svetovalcev za kakovost IO smo kombinirali. 25 oktobra smo se dobili na ACS, 2. del pa so udeleženci izvedli kot samostojno učenje v spletni učilnici. V uvodnem delu srečanja je Jasmina Orešnik Cunja svetovalcem predstavila aktualne dogodke s področja kakovosti v zadnjih 6 mesecih. V sklopu 5 videov o vlogah izobraževalcev odraslih smo skupaj s Barbaro Fajdiga Perše pripravili video o vlogi svetovalke za kakovost. Tega smo na srečanju predvajali navzočim svetovalcem.

    Jasmina Orešnik Cunja je zbrane spomnila tudi na zelo uspešno akcijo Dan za kakovost v okviru TVU 2023 in prihajajoči postopek za ZZK v letu 2024.

    V nadaljevanju srečanja je dr. Tanja Možina svetovalce seznanila z novostmi, ki jih s 1. septembrom prinaša Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Vodila je še krajšo razpravo v zvezi s posameznimi merili (in njihovim dokazovanjem), zlasti za delo pri presojanju in razvijanju kakovosti IO. Predstavila je načrtovane razvojne aktivnosti na tem področju in poudarila digitalizacijo v naslednjih 5 letih (2024–2029). Ob teh iztočnicah so svetovalci v skupinah razpravljali o nadaljnjem razvoju oblik izobraževanja na daljavo, kombiniranega oz. hibridnega izobraževanja ter predlaganih razvojnih aktivnostih ACS za prihodnje obdobje.

    Zadnji del spopolnjevanja je bil namenjen umetni inteligenci v IO. Izr. prof. dr. Marko Radovan s Filozofske fakultete v Ljubljani je svetovalcem predstavil tako priložnosti kot pasti umetne inteligence in strojnega učenja v izobraževanju (odraslih). Pokazal je nekaj orodij generativne umetne inteligence, ki jih je mogoče uporabljati za prevajanje in urejanje besedil, pripravo povzetkov, lektoriranje, analizo PDF dokumentov, izdelavo anketnih vprašanj in celo preprosto analizo rezultatov poljubne ankete ipd. Svetovalci za kakovost so predstavljena orodja praktično preizkusili na podlagi dveh vnaprej pripravljenih nalog v spletni učilnici. Svoje ugotovitve, izdelke in izkušnje z uporabo izbranih orodij so delili s kolegi.

    Mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si), ACS

  • Objavili smo letno poročilo o spremljanju vključevanja strokovnih delavcev v IO v programih usposabljanja in spopolnjevanja ACS (11/13/2023)
    Ob koncu julija smo na spletnih straneh Andragoško spopolnjevanje objavili Poročilo o spremljanju – Analiza izvajanja in spremljanja programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja v letu 2022, ki ga vsako leto pripravimo v okviru naloge Razvoj pristopov andragoškega spopolnjevanja. Analiza je tudi del sistema notranjega presojanja kakovosti o spremljanju kakovosti izobraževalne dejavnosti ACS.
    Rezultate spremljanja vključevanja strokovnih delavcev v IO v programe andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja ACS smo sodelavke, ki pripravljamo analizo, predstavile na petkovem srečanju sredi septembra. V nadaljevanju povzemamo nekaj ključnih informacij.

    Spletna aplikacija v podporo izobraževalni dejavnosti ACS nam omogoča hitre izpise statističnih podatkov o vključenih in usposobljenih udeležencih ter izpeljanih usposabljanjih in spopolnjevanjih. Tako podprti smo leta 2017 začeli sistematično spremljati udeležbo strokovnih delavcev v IO v naših programih.

    Spodnja slika prikazuje število vključenih udeležencev od 1992 do 2022. Pri nekaterih letnicah smo zapisali razloge in vzroke za rast oz. upad udeležbe.

    V 30 letih, odkar izvajamo programe andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja, prevladujejo udeleženke, stare med 31 in 50 let, z visokošolsko univerzitetno izobrazbo in/ali zaključeno 2. bolonjsko stopnjo družboslovne smeri, pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom. Večina prihaja iz osrednjeslovenske regije. Po vrsti organizacije vsa leta prevladujejo zaposleni na LU.

    Kljub odpravi omejitev zaradi epidemije covida-19 smo v nekaterih programih ohranili izpeljavo kombiniranega in/ali spletnega izobraževanja. Večino (63 %) programov smo izpeljali v prostorih ACS ali izven, slabo četrtino pa na daljavo. V kombinirani obliki smo izpeljali 13 % vseh izvedb.

    Zadnja tri leta razvoj programov usmerjamo v vsebine, namenjene ranljivim skupinam. Vsebinsko se dopolnjujejo in nadgrajujejo. V prihodnje bi jih lahko oblikovali v daljši, modularno zasnovani program. V preteklem letu smo razvili in izpeljali program Spodbujanje motivacije ranljivih skupin za učenje in izobraževanje. Gre za spoznavanje učinkovitih pristopov k povečevanju motivacije za krepitev najrazličnejših spretnosti za aktivnejši vstop na trg dela. Udeleženci so se seznanili tudi s konceptom coachinga, ki bo pripomogel k spodbujanju ranljivih skupin k delovanju in učenju.

    V okviru posebne naloge Umestitev slovenskega znakovnega jezika v šolski sistem – Usposabljanje strokovnih delavcev in ravnateljev za delo z gluhimi in naglušnimi odraslimi udeleženci izobraževanja smo razvili in izpeljali program Gluhe in naglušne osebe v izobraževanju odraslih. Pripravili smo ga s posebno mislijo na osebe s posebnimi potrebami, med katere sodijo tudi gluhi in naglušni. Izobraževalci odraslih se z njimi vse pogosteje srečujejo. Gre za skupino, ki ima težave pri sporazumevanju, dostopu do informacij in vključevanju v socialno okolje.

    Utrinek z delavnice Gluhe in naglušne osebe v izobraževanju odraslih

    V letu 2022 smo se odzivali tudi na potrebe posameznih organizacij in podjetij ter izpeljali kar 23 izvedb 7 različnih programov usposabljanja in spopolnjevanja v skupnem trajanju 250 pedagoških ur. 373 udeležencev je večini programov prisluhnilo v živo. Ocenili so jih z visoko povprečno oceno, 4,8.

    Aktivni udeleženci na delavnici Spretnosti prepričljivega nastopanja in učinkovitega učenja

    Tudi v prihodnje se bomo odzivali na potrebe organizacij in podjetij. Skupaj z njimi bomo pripravljali vsebine s področja andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja. Z izobraževanjem jim bomo pomagali utirati pot k novim priložnostim v IO. Z različnimi izobraževalnimi vsebinami bomo prispevali h krepitvi IKT znanj in kompetenc zaposlenih, razvijali nove IKT pristope in orodja, podprta z IKT. Dovzetni bomo tudi za hibridne oblike izobraževanja.

    V letu 2022 smo zaključili 3 projekte ESS:

    Več ...

    V okviru prvega smo organizirali 19-urno kombinirano Usposabljanje strokovnih delavcev za vpeljavo inštrumenta SVOS. Del je bil izveden po Zoomu, del pa kot samostojno učenje. V drugem projektu smo izpeljali 3 programe splošnega usposabljanja in spopolnjevanja za andragoško delo ter 9 programov usposabljanj in spopolnjevanj za posebne vloge v andragoškem delu, in sicer za svetovalce za kakovost izobraževanja odraslih, strokovne sodelavce v središčih za samostojno učenje, strokovne sodelavce v programu OŠO ter svetovalce v IO. Za slednje smo nato še v tretjem projektu izpeljali 3 usposabljanja. Eno je bilo namenjeno ugotavljanju in dokumentiranju znanja in spretnosti odraslih, na drugih dveh pa so udeleženci pridobili znanja o tem, kaj vse potrebujejo za izpeljavo kakovostnega svetovalnega procesa.

    Analiza je pokazala tudi, da z leti upada delež vključenih strokovnih delavcev iz srednjih šol, šolskih centrov in gimnazij. V letu 2022 je bil ta v primerjavi z letom 2021 najnižji (manj kot 7-odstotni). Zato smo sodelavce na petkovem srečanju povabili k razmisleku, kako doseči to ciljno skupino in jo spodbuditi, da bi se v večji meri udeleževali naših programov. Dobili smo zanimive predloge in rešitve, nekaj jih bomo zagotovo lahko uporabili pri nadaljnjem delu.

    Celotno poročilo najdete na spletni strani Andragoško spopolnjevanje.

    Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), mag. Zdenka Birman Forjanič (zdenka.birman.forjanic@acs.si), mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si), ACS

  • Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju – signal za nove vsebine, pristope in organizacijske prijeme (11/9/2023)

    Projekt PCVIZ je bil zasnovan v 2021, pričel se je leto pozneje, letos je bil zaključen. Svoj razvoj nadaljuje v naših glavah in vsakdanjem ravnanju, tudi pri delu. Pri nastajanju izdelkov je sodelovalo več kot sto zunanjih sodelavcev, ekspertov in zanesljivih partnerjev. Za to se želim vsakemu posebej tudi javno zahvaliti.

    Morda ste bili del projekta tudi vi. npr. kot udeleženec številnih kratkih spletnih usposabljanj, naslovljenih ABC okoljskega učenja, izobraževanja z naslovom Alpska šola ali daljšega rezidenčnega programa Osnove podnebnega izobraževanja odraslih ali obširnega testiranja nove metode učenja – občanske znanosti. O tej lahko več preberete v članku tako v angleščini kot slovenščini. O dogajanju smo poročali tudi v e-Novičkah. Udeležili smo se konference Pedagoškega inštituta in v zborniku na straneh 62–63 objavili prispevek.

    V knjižnici ACS so nove publikacije, številne med njimi edine v Sloveniji. Vabimo vas, da našo ustanovo obiščete tudi ob drugih priložnostih, ne le zaradi usposabljanj. Privoščite si izposojo in preberite strokovno gradivo, ki vam bo pomagalo utreti pot okoljskemu izobraževanju in podpreti učenje prihodnosti.

    V soavtorstvu z zunanjimi sodelavci so nastala nova gradiva

    Objavili smo jih na spletni strani Znamenja trajnosti. Če posodobljene izdaje knjige Znamenja trajnosti niste prevzeli na LPoIO v Portorožu, se nam oglasite po e-pošti ali potrkajte na vrata moje pisarne.

    Druga knjiga že z naslovom opozarja na to, da je ravnotežja težko doseči, a jih zlahka porušimo. Imenuje se namreč Krhka ravnotežja in je namenjena doslej nepoznani ciljni skupini. Do nje lahko pridete na prej omenjena načina. V okviru projekta smo pripravili tudi tretjo. Čakamo na možnost njene nadgradnje (tudi z didaktičnimi orodji), saj obravnava vodo. Ta nujni pogoj preživetja je element vseh ekosistemov, nudi možnost transporta, daje energijo. Žal je tudi vir katastrof, kadar je te energije preveč. Luči sveta ne bo ugledala v okviru projekta in še nima naslova.

    Študijski krožki – dobra praksa zelenega izobraževanja

    Projekt PCVIZ je omogočil nadgradnjo dosedanje prakse zelenega izobraževanja, česar smo še posebej veseli. ACS je moral namreč analizirati prakso in zato posebej precizno premisliti kriterije zanjo ter jih primerjati s številnimi mednarodnimi izvedbami, ki zadnja leta kar bruhajo na plan. Ugotovili smo, da sistemske skrbi za zeleno doslej ni bilo, da je del ŠK lahko poimenovan dobra praksa zelenega izobraževanja, odziv na razpis pa je omogočil izbor sedmih ŠK, ki so svoje delo nadgrajevali do letošnjega septembra.

    Čestitamo vsem sedmim institucijam za odziv na podnebne spremembe in usvojeno spretnost objave strokovnega besedila v strokovni reviji. Prihodnje leto boste lahko zato med drugim tudi v Andragoških spoznanjih brali o praksah okoljskega izobraževanja odraslih.

    Za zaključek hitrega pregleda opravljenega dela izpostavimo še dvoje. Na zaključni predstavitvi izbranih rezultatov projekta smo z javno zahvalo institucijam, ki ŠK razvijajo že od njihovega začetka leta 1993 dalje, poudarili pomen dolgoročnosti in celovitosti. 30-letnica ŠK je v Terme Snovik pripeljala številne posameznike, ki so mentorji postali prvo leto. Njihove institucije še dalje negujejo ali pa celo sami še danes opravljajo mentorsko delo. Za njihovo zanesljivost smo se institucijam javno zahvalili. Začetnike te dolge in uspešne poti smo nagradili z logotipom projekta, izraženim v čipki.

    Izvedba obsežnega projekta, ki ga je financiralo MOPE iz Sklada za podnebne spremembe, je bila izjemna priložnost in izziv. Menimo, da smo ga odgovorno oddelali.

    Želimo in upamo, da se je tudi zaradi tega projekta spremenila kakšna odločitev in po njej tudi ravnanje. Če ste se odpovedali letalski karti in potrpeli, sprejeli ali celo užili drug, okoljsko manj obremenjujoč prevoz, toliko bolje. V Evropi in tudi Sloveniji je namreč prav promet eden ključnih okoljskih izzivov. Kroženje vode v obliki ujm na naša dvorišča že posega tudi uničujoče. Odgovorne institucije skrbijo za omejevanje izpustov toplogrednih plinov in ozelenjujejo ne le svojo okolico, ampak svoje delovanje nasploh.

    Vsi skupaj se učimo, da odziv torej ni le individualen niti le institucionalen, ampak še zahtevnejši – sistemski. Tudi majhni koraki so pomemben prispevek k negi naše okoljsko občutljive kulture, ki se je v pretežno urbanem stilu življenja pravzaprav spet učimo. Jezika in narečij se nam – kot nekateri drugi – ni treba učiti znova, četudi v pozabo tonejo ledinska imena, ker vsaj izobraževalci ne živimo več od pokošenih pobočij in planjav. Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju so zato aktualni tudi po izteku projekta, v katerem smo sodelovali vsi nacionalni javni zavodi. Zapisano je le grob pregled opravljenega, zato vas bomo o posameznih rezultatih, spoznanjih ter učinkih kmalu zaključenega projekta še obveščali.

    Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS

  • Kako nas vidijo oblaki? (10/26/2023)

    Zaključni dogodek projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju

    V slikovitem okolju Termalnega parka Snovik je 6. oktobra raznovrstno občinstvo navdušil dogodek z naslovom Kako nas vidijo oblaki?, ki je spodbudil k razmišljanju o podnebni krizi. ACS je tako obeležil zaključek projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, ki ga je financiralo MOPEs sredstvi Podnebnega sklada.

    Želeli smo osvetliti ključne izzive, povezane s podnebjem, s katerimi se soočamo danes, ter vlogo IO pri tem. Pomenljivi naslov je spodbudil razmislek o skupnem, saj oblaki ne poznajo omejitev človeka in njegovih misli. Simbolika oblakov nas je na dogodku opomnila, da mora tudi skrb za podnebje segati čez meje mojega in našega.

    Predstavitev rezultatov projekta

    Uvodoma je dr. Janez Berdavs z MOPE spregovoril o pomenu vključevanja izobraževanja v reševanje okoljskih izzivov. Temu sporočilu se je v svojem govoru pridružila tudi dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, ki je poudarila sodelovalno naravo okoljskih prizadevanj.

    Z veseljem smo prisluhnili tudi gostu Matevžu Lenarčiču, pilotu in okoljevarstveniku, ki med poleti z ultralahkim letalom po vsem svetu meri onesnaženost zraka. Do sedaj je preletel 113 držav ter zbral več kot 100.000 vzorcev. Predstavil je zbrane podatke in nas spodbudil k ukrepom za večjo energetsko učinkovitost ter zmanjševanje izpustov.

    Dr. Nevenka Bogataj, dr. Johanna Amalia Robinson in avtorica članka smo predstavile rezultate svojega intenzivnega dela v projektu. Na ACS smo smo skupaj s sodelavci razvijale nove izobraževalne pristope, programe in gradiva.

    Dve pomembnejši gradivi sta posebej predstavila njuna sourednika Tadej Košmerl in Marica Uršič Zupan. Prvo je posodobljena izdaja knjige Znamenja trajnosti, drugo, popolnoma novo gradivo pa nosi naslov Krhka ravnotežja in osvetljuje skupnostni odziv na podnebne spremembe.

    Aktivne delavnice

    Popoldne so imeli udeleženci priložnost na lastni koži preizkusiti dva zanimiva izobraževalna pristopa. Izbirali so med dvema zanimivima delavnicama.

    Delavnico učenja na prostem je vodila Irena Brajkovič iz Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Spoznali smo različne igrive, zabavne, poučne aktivnosti opazovanja, doživljanja in raziskovanja okolja. To je bila priložnost, da so udeleženci spoznali oblike vodenja skupine na prostem ter med preizkušenimi aktivnosti našli tisto, ki jo bodo prenesli v prakso s svojimi ciljnimi skupinami.

    Delavnico učenja skozi igro je vodila Sabina Belc iz Socialne akademije. Podnebno pismenost smo krepili v simulacijski igri ravnanja s skupnim virom vode. Originalno različico igre so izvedli z indijskimi kmeti in poudarja pomen upravljanja s podzemnimi vodami ter vpliv posameznikov nanje. Pogostejši ekstremni vremenski dogodki, kot so suše in močni nalivi, še otežijo ustrezno skrb za vodo. Igrivost in humor, ki spremljata tovrstne igre, sta pomembna dejavnika, ki lahko ob obravnavi podnebne krize preprečita zdrs v okoljsko melanholijo.

    Praznovanje odličnosti

    Pomemben trenutek je bila podelitev priznanj dolgoletnim mentorjem študijskih krožkov in institucijam, ki so trajno prispevali k IO v skupnostih. S podelitvijo nagrad je bila priznana bistvena vloga teh posameznikov in organizacij pri spodbujanju izobraževanja. Ne gre le za njihove merljive rezultate, izdelke in učinke, ampak tudi celostnost in dolgoročnost. Prav zato so bile nagrade podeljene v okviru dogodka. Tako smo namreč izpostavili pomen trajnosti tudi v kontekstu IO.

    Dogodek Kako nas vidijo oblaki? je bil praznik navdiha. Združil je izobraževalce odraslih, ki jim ni vseeno za okolje. Udeleženci so cenili raznolikost pristopov, od strokovnih predstavitev do aktivnih delavnic, zaradi česar je bila izkušnja pestra.

    Ob zaključku dogodka je bilo sporočilo jasno: če se želimo soočiti z izzivi spreminjajočega se podnebja, moramo biti enotni. Nenehno moramo učiti sebe in svoje skupnosti.

    Za več podrobnosti o dogodku in dragocenih spoznanjih, ki smo jih delili, spremljajte vire ACS. Na spletni strani nenehno objavljamo svoja prizadevanja in ozaveščamo o trajnostnih spremembah v IO.

    Ema Meden (ema.meden@acs.si), ACS

  • Tudi na Andragoškem centru Slovenije beremo skupaj (10/20/2023)

    Na ACS se zavedamo, da je bralna pismenost ne samo ena temeljnih spretnosti, temveč da nam kot dobro razvita spretnost pomaga, da znamo v življenju sprejemati boljše odločitve. To so izpostavili tudi udeleženci ene izmed okroglih miz na LPoIO, ki je bil 17. in 18. oktobra v Portorožu.

    Zavedamo se, da sami s svojim zgledom lahko najodločneje spodbudimo druge k branju. In to ne h kakršnemukoli, temveč predvsem poglobljenemu branju daljših besedil, ki je osnova za kritično in analitično mišljenje. Kot izpostavlja Ljubljanski manifest o poglobljenem branju, je to edini način, da lahko razumemo kompleksne probleme in rešujemo kompleksne težave, v katerih se utaplja sodobni svet.

    Ravno zato smo se odločili, da k skupnemu branju najprej spodbudimo zaposlene na ACS in se na ta način aktivno vključimo v NMSB 2023.

    V okviru naloge Dvig bralne kulture je najprej na podlagi javnega natečaja za izbor inovativnih arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za umestitev branja v javni prostor, ki ga je ACS izvedel leta 2022, nastala potujoča razstava Portreti branja. Sledil je kratki film Podobe branja. Da bi vsak pri sebi ozavestili, kako in zakaj beremo, smo pripravili tudi zabavni kviz, v katerem lahko izveste, kakšen tip bralca se skriva v vas. Vse to je dostopno na spletni strani pismen.si.

    Sledila je pobuda, da v poslovnih prostorih poseben prostor namenimo skupnemu druženju ob knjigah in branju. Tako je v našem preddverju našla mesto nekdaj odslužena omara, ki je danes bogato založena s knjigami. Knjige smo prinesli zaposleni, da bi omogočili branje zanimivega gradiva svojim sodelavcem. Ko posameznik knjigo prebere, jo vrne in da na voljo drugim.

    Med našimi sodelavkami je precej navdušenih bralk, ki se rade pogovarjajo o knjigah in branju. Zato smo sklenili, da je čas, da ustanovimo svoj bralni klub, v katerega so bili povabljeni prav vsi zaposleni. Ustanovno srečanje bralnega kluba je bilo na sicer nesrečni petek, 13. oktobra. Kljub datumu je bil za nas to zelo srečen in vznemirljiv dan.

    Najprej smo si ogledale potujočo razstavo in film Podobe branja. Kot knjižna blogerka in vodja bralne skupine v Mestni knjižnici Kranj sem prevzela moderiranje. Pogovarjale smo se o knjigi Na klancu. Avtorica Tina Vrščaj je obiskala skupino in odgovarjala na vprašanja udeleženk.

    Izkazala se je za iskrivo pripovedovalko in pronicljivo opazovalko sveta, ki zna pogledati človeku pod kožo. Navdušila nas je s svojim ustvarjalnim procesom in nam pokazala, kako tudi v teh hektičnih časih ohranjati pokončno držo, odprto srce, slediti svojim sanjam in vrednotam. Mislim, da lahko v imenu vseh rečem, da bi jo lahko poslušali še ure in ure.

    Sodelujoče na bralnem srečanju so tako v pogovoru z mentorico kot avtorico ugotovile, da branje v bralni skupini ni samo možnost, da beremo več in si z drugimi izmenjujemo misli o prebranem.

    Skupno branje nam omogoča, da se med člani skupine vzpostavijo višje ravni odnosov, izboljša se kakovost dialoga. Pogovor prodre tudi na druga vsebinska področja in druge dele našega vsakdanjega življenja. Hkrati pomaga kolektivu, da se razvija v smeri medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Skupno branje nas motivira k nadaljnjemu in bolj poglobljenemu učenju – tako v smislu notranje motivacije za učenje kot tudi za učenje skupine, v našem primeru kolektiva. To je tudi temeljna naloga izobraževalcev odraslih. Branje znotraj skupine nam omogoča, da to postane bolj kakovostno, analitično, saj člani bolj poglobljeno razmišljajo skupaj in odkrivajo različne poglede na isto situacijo. Na ta način se učijo drug od drugega, postajajo strpnejši in bolj odprti za različnost. Ne glede na to, da obstajajo različna mnenja, se med člani skupine krepi občutek pripadnosti, ki se razširi na različne kontekste ter poglobi razumevanje in odgovornost do drugih.

    Iz lastne izkušnje kot vodja bralne skupine pa lahko povem tudi, da člani bralne skupine sčasoma spoznajo, da je to okolje varno, zaupno in vključujoče. Zato si upajo svoje mnenje bolj odkrito in iskreno deliti z drugimi. Lažje sprejmejo drugačne poglede, kar jih lahko še dodatno poveže in olajša medsebojno sodelovanje. Skozi bralno skupino vsak član zraste kot bralec, a še večji potencial doseže v sodelovanju.

    Zakaj ne bi česa podobnega preizkusili tudi v vaši delovni sredini ali celo z udeleženci izobraževanj odraslih?

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), Literarna lekarna

  • Na Dnevih svetovanja za znanje odkrivali poti do digitalnega znanja (10/13/2023)

    19. Dnevi svetovanja za znanje so uspešno za nami. Vseh 35 središč ISIO in SSU je izpeljalo več kot 200 dogodkov na različnih javnih mestih, kjer so bile informacije o možnostih izobraževanja dostopne mnogim odraslim. Z dogodki smo želeli povečati prepoznavnost središč ISIO in SSU v lokalnem okolju. Odraslim smo želeli omogočiti ter nuditi informacije in svetovanje o različnih možnostih učenja, izobraževanja, načrtovanju in razvoju kariere, vrednotenju predhodno pridobljenega znanja, samostojnem učenju.

    Za letošnji obisk dogodka sem izbrala UPI LU Žalec. Na Podeželski tržnici so pripravili stojnico znanja z naslovom Digitalnovključen.sem. Namenjena je bila ozaveščanju o digitalnih spretnostih in kompetencah ter predstavitvi vključevanja v brezplačne izobraževalne programe. Svetovalka Darja je obiskovalcem stojnice te možnosti uspešno predstavljala, mimogrede pa je obiskala tudi nekaj starejših gospa, ki so posedale v bližini, ter jih s prijaznim pristopom povabila v brezplačne tečaje. Spotoma jih je naučila nekaj uporabnih funkcij na telefonu.

     

    Mag. Andreja Dobrovoljc

    ACS

    Dan za digitalno znanje

    En dan je bil namenjen informiranju odraslih o pomenu razvijanja digitalnih spretnosti ter možnostih, ki so jim za to na voljo v lokalnem okolju. Tega dne so potekali dogodki v povezavi z razvijanjem digitalnih spretnosti, npr. ocenjevanje razvitosti digitalnih kompetenc, samostojno učenje s pomočjo videogradiv, krajše delavnice in podobno.

    Sodelavke ACS smo si z zanimanjem ogledale aktivnosti po Sloveniji. V živo smo občutile zavzetost izkušenih svetovalk in svetovalcev ter živahen lokalni utrip na stojnicah znanja, svetovalnih kotičkih, delavnicah, dnevih odprtih vrat in posvetih.

    Na YouTube kanalu LU Kranj sem spremljala okroglo mizo z naslovom Poti do zelenih in digitalnih znanj. V razpravi so bili v ospredju digitalna in zelena znanja in možnosti, ki jih imajo prebivalci lokalne skupnosti na voljo. Izpostavljeno je bilo vse, kar na območju Upravne enote Kranj že obstaja, udeleženci pa so lahko pridobili tudi informacije o tem, kje pridobijo znanja za uporabo tako digitalnih kot zelenih kompetenc.«

    Vera Mlinar

    ACS

    Širimo glas o središčih ISIO in SSU

    Dneve je zaznamovala intenzivna promocijska aktivnost vseh organizacij, ki sodelujejo v središčih ISIO in SSU. Še posebej se je to odražalo na družbenih omrežjih (#svetujemoZAznanje). Poslanico za uspešno izvedbo je pripravila ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. Dnevi so bili predstavljeni na nacionalni televiziji v oddaji Dobro jutro, v kateri sta bili gostji naša sodelavka mag. Tanja Vilič Klenovšek in svetovalka Dragica Glažar iz Cene Štupar – CILJ. Največ objav je bilo tako kot vsako leto v lokalnih in regijskih medijih.

    Letos me je najbolj pritegnil Dan za digitalno znanje, zato sem na ZLU obiskala mobilne heroje in se udeležila on-line delavnice o učenju in branju (LU Ajdovščina). Ker je bil tudi nabor drugih dogodkov pester, sem obiskala še svetovalce v kariernem središču ZRSZ v Ljubljani (Cene Štupar – CILJ). Povsod je bilo zanimivo, vesela pa sem bila tudi srečanja in pogovora s svetovalkami in svetovalci.

    Urška Pavlič

    ACS je na 22. F3ŽO v okviru svojega razstavnega prostora k predstavitvi ponovno povabil središča ISIO in SSU. Mnogo starejših je zanimalo, kje, kako in kdaj se lahko izobražujejo. Koristne nasvete so prejeli v našem svetovalnem kotičku, v katerem sta sodelovali dve središči ISIO in SSU iz Ljubljane, eno iz Novega mesta, Kranja in Jesenic. Obiskovalce so najbolj zanimale vsebine, kot so zdravje, učenje tujih jezikov za hobi in računalništvo za vsakdan.
    Mateja Pečar

    ACS

    Za uspešen doprinos k širjenju informacij o svetovalni dejavnosti v njihovem lokalnem okolju in drugje ter na družbenih omrežjih se središčem ISIO in SSU na tem mestu prav lepo zahvaljujemo. Prepričani smo, da so marsikateremu obiskovalcu z uporabnimi informacijami in koristnimi nasveti o izobraževanju pomagala osvetliti pot do cilja. Skupaj ustvarjamo dobre zgodbe o boljšem življenju.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Na F3ŽO krepimo vezi in spodbujamo k učenju skozi vse življenje (10/13/2023)

    Letošnji F3ŽO je potekal v živahnem vzdušju: več kot 120 kulturnih točk, 40 izobraževalnih dogodkov, 7 strokovnih razprav, bogate sejemske razstave. Privabil je 15.100 obiskovalcev v treh dneh.

    Prvega dne smo se udeležili slavnostne otvoritve v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Podeljena so bila priznanja za soustvarjanje festivala in skrb za starejše. Osrednja govornica je bila predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar.

    Dogodki, kot so F3ŽO, so dragoceni, saj spoznaš, da so ljudje tudi v srebrnih letih željni učiti se. Ne samo zaradi tega, da bi usvojili novo znanje ali veščino, ampak predvsem zaradi druženja, povezovanja z drugimi ljudmi in koristnega preživljanja svojega prostega časa.

    Erika Brenk

    ACS

    Že enajstič zapovrstjo je bil  ACSpartnerji del te uspešne zgodbe. Predstavili smo svoje dejavnosti in izdelke, povezane z aktivnim staranjem in medgeneracijskim sodelovanjem. S pogovori in predstavljenimi primeri dobrih praks smo skupaj z UTŽO iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah in Muzeja baroka obiskovalce vseh generacij spodbujali k učenju, ki traja vse življenje.

    Četrtkovo jutro na F3ŽO se je začelo s prijaznim vabilom na kavo sodelavk na stojnici iz Šmarja pri Jelšah. To se je izkazalo za modro potezo, saj pozneje ni bilo več priložnosti za klepet med sorazstavljalci. Skozi dopoldan smo namreč plavali v živopisani reki obiskovalcev, ki so z zanimanjem spraševali, kje, kdaj in kaj se lahko učijo. Za izobraževalce odraslih boljših vprašanj sploh ni. 😊

    Mag. Urška Bittner Pipan

    ACS

    Marija Metlika, Ljuba Fišer iz U3ŽO na LU Ormož, Silvo Šinkovec, Darja Smrkolj, Manca Košir in CUDV Draga z Metko Novak so dobitniki Priznanj za promocijo učenja in znanja odraslih, ki se sami nenehno učijo. S predstavitvijo svojih tihih knjig se nam je pridružila Edita Mlakar iz Rogaške Slatine, dobitnica priznanja zglednim učečim se Savinjske regije 2022.

    Vedno znova se me dotaknejo Editine tihe knjige, ki so čudovito terapevtsko sredstvo za otroke s posebnimi potrebami in starejše, ki se soočajo z demenco. Pritegnila je pozornost mnogih obiskovalcev in držim pesti, da uspe svoje znanje prenesti na nekoga, ki bi v izdelavi tihih knjig videl poslovno priložnost.

    Mateja Pečar

    ACS

    Vsi so navdih drugim in hkrati zgled, da učenje spreminja življenje. V vlogi učečih se so s svojimi zgodbami o navdušenju nad uporabo novega znanja, pisanju knjig, vključevanju v različna usposabljanja, ohranjanjem naravne in kulturne dediščine v mimoidočih budili željo po učenju in delovanju. Zaradi svojega delovanja so prepoznani v širši družbi in kot taki privabijo veliko obiskovalcev.

    F3ŽO je vedno priložnost, da srečaš stare prijatelje, mislim stare po dolgosti poznanstva, in tiste nove, pri katerih obstaja možnost, da to šele postanejo. Velik del sredinega popoldneva sem preživel z Marijo in Ljubo ter na hitro objel mimobežno Manco. Sproti sem k učenju spodbujal mnoge mlade upokojenke, ki bi rade zapolnile čas v novem statusu s kvalitetnimi vsebinami. S starimi in mladimi prijatelji nas povezujeta znanje in učenje, zato se prijetno počutimo v družbi drug drugega. Zaradi prepričanosti, da še nič ne vemo, smo skromni.

    Darijan Novak

    ACS

    Obiskovalci so večinoma povpraševali po brezplačnih možnostih neformalnega učenja, tako da je bilo živahno tudi v našem svetovalnem kotičku. Z nekaterimi smo razvili zanimive pogovore. Najbolj so jih zanimale vsebine, kot so učenje tujih jezikov za hobi, računalništvo za vsakdan, zdravje. Koristne nasvete so prejeli od svetovalcev iz petih središč ISIO in SSU iz Novega mesta, Ljubljane, Kranja in Jesenic. Na nadaljnje svetovanje smo jih usmerili na LU, UTŽO in knjižnice ter jim predstavili povezave do portala Kam po znanjeizobraževalne ponudbe ACS in drugih projektov ACS ter ePlatforme za izobraževanje odraslih v Evropi – EPALE. Obiskovalci so bili veseli balonov, papirnih kock in razglednic TVU.

    Zadnji dan na festivalu je minil, kot bi mignil. Že zjutraj so otroci iz bližnje osnovne šole z veseljem posegli po balonih in razglednicah, potem pa so se vprašanja kar vrstila. Prijetno se je bilo družiti z ljudmi, ki čutijo veselje do učenja. Ministrica Asta Vrečko ter ministra Luka Mesec in Simon Maljevac so se iz spoštovanja do Marije in njene študijske poti želeli fotografirati pri naši stojnici.

    Ana Peklenik

    ACS

    F3ŽO je poleg sejemskega dela ponudil tudi pester strokovni in izobraževalni program. Naša sodelavka mag. Zvonka Pangerc Pahernik je sodelovala na okrogli mizi Kdaj vemo dovolj, da se lahko nehamo učiti?, udeležili  smo se tudi uradnega zaključka Festivala.

    S partnerji smo utrinke s festivalskega dogajanja delili na Facebooku ACS in TVU; #f3žo.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • S Forumi EPUO krepimo spretnosti za življenje (10/11/2023)

    V letošnjo jesen smo vstopili s tremi zanimivimi dogodki. V projektu EPUO smo osvetlili državljanske, medijske ter osebne (čustvene) in medosebne spretnosti za življenje.

    S tovrstnimi dogodki na ACS obeležujemo ELS. Nagovarjati želimo čim širši krog ljudi, zato srečanja s strokovnjaki organiziramo na daljavo. Z veseljem opažamo, da na ta način nagovarjamo tudi posameznike iz organizacij, ki niso v prvi vrsti dejavne v IO.

    Izvirna modrost je v glavah in srcih ljudi

    V središče vseh treh dogodkov smo postavili človeka in spretnosti, ki jih potrebuje za soočanje z vsakdanjimi izzivi. Umetno inteligenco razumemo kot svojega pomočnika. Zato je mag. Zvonka Pangerc Pahernik, ki skrbi za organizacijo in izvedbo ter dogodke tudi povezuje, ob vsaki priložnosti povprašala klepetalnega robota o obravnavani temi. Na spletni strani vsakega dogodka najdete zanimiv izpis njunega pogovora.

    Z vseživljenjskim učenjem pridobimo vse potrebno za dejavno vlogo v družbi

    Hodite z odprtimi očmi, popazite na tiste, ki so šibkejši, ki potrebujejo pomoč. S tem ko pomagaš, si aktiven državljan.

    Vlasta Nussdorfer

    Forum o državljanskih spretnosti so zgradili strokovnjaki. Nekateri so vključeni v odločanje, drugi pa vzpostavljajo neposreden stik s skupnostjo – analogno ali digitalno. Povedali so nam zgodbe o tem, kaj vse pomeni biti aktiven državljan, in ponudili načine za dejavno sodelovanje. Ko smo dejavni, spreminjamo svet; ko smo povezani, krepimo sami sebe.

    Mediji imajo prepričevalno moč

    Večinoma smo na obeh straneh medijev. Na eni strani sledimo tistim, ki jim zaupamo, na drugi pa medijske vsebine kreiramo sami.

    Naj resnica pridobi kondicijo, da bo tekla hitreje in pridobila prednost pred lažjo.

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik

    Ločevati želimo zrnje od plev, pa pogosto sami ne vemo, kaj je kaj. Dejstvo je, da so informacije, prikazane na privlačen način, za uporabnika (bralca) vabljive. Tega se na pomembnih portalih z informativno vsebino zavedajo in skušajo najti vsakodnevni stik s ciljno javnostjo. Naši sogovorniki medijsko krajino podrobno poznajo in se zavedajo svoje odgovornosti.

    Forumu je sledila delavnica o medijski pismenost z naslovom Manipulacija, dezinformacije in stereotipi. Predstavniki EPALE Slovenija so jo v okviru projekta EPALE – medijska pismenost organizirali za predstavnike regije in izobraževalce odraslih.

    Kondicija in odpornost posameznika vplivata na čvrstost in agilnost skupnosti

    To je bila ena od premis foruma, na katerem smo osvetlili osebne oziroma čustvene in medosebne spretnosti za življenje. Sogovorniki so bili tokrat posamezniki, ki širijo dragocena spoznanja in si jih v manjših ter večjih skupnostih izmenjujejo – v skupno dobro.

    Obvladovanje strahu, jeze in zamer je ključna spretnost, ki nam pomaga v odnosih.

    Vida Žabot Coppo

    Vsak forum je spremljalo okrog 100 ljudi, ki so v odzivih in anketah podali svoje navdušenje. To nas navdaja z upanjem, da smo kot posamezniki pripravljeni sprejeti odgovornost za svoje življenje. Za to namreč gre – ko krepimo svoje spretnosti, postajamo vse bolj modri.

    (odgovornost + napake) × čas = modrost

    Aljoša Bagola

    Srečo, prosim

    Okrepljenimi ne samo z novimi spoznanji, ampak tudi potrditvijo, da delamo dobro, že snujemo 14. Forum EPUO. Modrost naših sogovornikov bo tokrat osredotočena bolj na glavo kot srce, saj se bomo ukvarjali s finančno pismenostjo.

    Spremljajte spletno stran EPUO, kjer so objavljeni posnetki vseh dozdajšnjih dogodkov. Tam boste proti koncu oktobra našli tudi informacije in vabilo na prihodnje srečanje, ki bo 16. novembra. Utrinke smo sproti objavljali tudi na naših spletnih družbenih omrežjih. Sledite nam na FB, IG, LN in pravočasno boste izvedeli, kaj pripravljamo.

    Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

  • Obeta se nam vsebinsko bogato stanovsko srečanje! (10/10/2023)

    LPoIO je nacionalni dogodek, ki zaokroža aktualne dejavnosti in dosežke v politiki, razvojno-raziskovalnem delu in praksi IO. Obenem opozarja na skupne izzive. Ti zadevajo naše ožje strokovno področje, obenem pa se proaktivno povezujejo s širšimi družbeno-ekonomskimi trendi na državni, evropski in globalni ravni.

    LPoIO 2023 po naročilu MVI koordinira ACS – letos že štirinajstič! Izpeljali ga bomo 17. in 18. oktobra 2023 v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu. Program s prijavnico, po dogodku pa posnetke in druga gradiva najdete na spletni strani LPoIO 2023.

    Samouresničeni. Povezani. Močni.

    Pod tem sloganom bomo v letošnjem letu pozornost namenili pomenu IO in vseživljenjskega učenja pri krepitvi posameznika in družbe, medsebojne povezanosti in solidarnosti. Le samouresničeni in povezani bomo namreč kos izzivom današnjega časa pa tudi izjemnemu dogajanju, ki smo mu v Sloveniji priča v zadnjih mesecih.

    Spretnosti, spretnosti, spretnosti …

    S celotnim dogodkom, še posebno pa s posameznimi prispevki, bomo obeležili ELS, ki teče od maja in smo ga v Sloveniji odprli na junijskem Andragoškem kolokviju.Zastopamo celosten pogled na spretnosti, ki ne zadevajo le usposobljenosti za trg dela, temveč za življenje nasploh. Na dogodku bomo spoznali javnoveljavne programe, ki so v pripravi na področjih bralne in finančne ter podnebne in zdravstvene pismenosti. Da bo mera polna, bo drugega dne predstavljen tudi neformalni program medijske pismenosti, ki je rezultat delovanja v regijskem projektu EPALE.V delovnih skupinah bo živahno. V središču razprave prvih dveh bodo spretnosti, tretja skupina pa bo naslovila svetovalno dejavnost v IO. Udeleženci bodo prisluhnili predstavitvam ter razpravljali o stanju, razvojnih izzivih in priložnostih za povezovanje treh mrež: ljudskih univerz, srednjih ter višjih strokovnih šol.Govorili bomo tudi o specifičnih strokovnih izzivih.

    V besedi in sliki bo predstavljen strokovni razvoj izobraževalcev odraslih. Nastopajo v različnih vlogah, pri tem pa morajo stalno nadgrajevati svoja znanja in spretnosti, zato da lahko uspešno poskrbijo za udeležence.

    Ob tem pa ni več mogoče prezreti umetne inteligence, temveč jo je treba modro integrirati v svoje delo in življenje nasploh. Gre za pojav, ki od nas zahteva proaktivno naravnanost. Prav pa je, da pri tem ohranimo človečnost v najžlahtnejšem pomenu besede.

    Tudi tokrat nas bosta skozi dogajanje pospremila glasba in ples.

    Pripravljavci posveta verjamemo, da se bomo domov vrnili okrepljeni, vedri, opremljeni s spoznanji in novimi zamislimi. Močno povezani na poti samouresničevanja nas samih in ljudi, s katerimi in za katere delujemo, bomo zagotovo lažje kljubovali neprijetnim okoliščinam ter uspevali tako v zasebnem kot strokovnem življenju.

    Beseda bo v teh dveh dneh tekla tudi o preobrazbeni moči učenja, sodelovanju, znanju, zaupanju in – globini posluha. Zagotovo se nas bo dotaknila in – premaknila Življenje v nas!

    Če ne boste z nami osebno, vas vabimo, da spremljate prenos v živo ali pa si kasneje ogledate posnetke – oboje bo dosegljivo na spletni strani LPoIO 2023.

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

  • Gluhi in naglušni odrasli v programih formalnega izobraževanja: izzivi za stroko in politiko (10/9/2023)

    Leta 2022/2023 smo se na ACS lotili posebne naloge Analiza podatkov o vključenosti gluhih in naglušnih odraslih v programe osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Ta je sestavni del širšega projekta Umestitev slovenskega znakovnega jezika v šolski sistem, ki ga vodi MVI.

    Prvotni namen naloge je bil analizirati udeležbo gluhih in naglušnih odraslih v programih formalnega (osnovnošolskega in srednješolskega) izobraževanja. Pozneje smo zasnovo nekoliko vsebinsko razširili in analizirali udeležbo gluhih in naglušnih odraslih tudi v izbranih programih neformalnega izobraževanja in usposabljanja. Naloga je poseben izziv za stroko, saj je število gluhih in naglušnih na svetu visoko in se zaradi načina življenja povečuje. Po podatkih WHO (2021) ima težave s sluhom 466 milijonov ljudi oziroma 5 % svetovnega prebivalstva. Od teh je 34 milijonov otrok, več kot 400 milijonov pa odraslih. Populacija gluhih in naglušnih v vseh državah EU ima nižjo raven formalne izobrazbe kot populacija slišečih.

    Pri analizi podatkov o vključenosti gluhih in naglušnih odraslih v izobraževalne programe sta bila uporabljena tako kvantitativni kot kvalitativni metodološki pristop. Najprej smo pripravili dva vprašalnika za pridobivanje podatkov o učečih se gluhih in naglušnih odraslih v osnovnih in srednjih šolah. Vprašanja so se osredotočila predvsem na raven udeležbe v programih formalnega izobraževanja in so bila posredovana zaposlenim v izobraževalnih ustanovah. Kvalitativna metodologija je vključevala individualne intervjuje in fokusno skupino. V tem okviru smo želeli pridobiti vidik različnih deležnikov izobraževanja gluhih in naglušnih odraslih.

    Analiza je pokazala, da se ne udeležujejo programov osnovnošolskega izobraževanja ne v ustanovah, namenjenih gluhim in naglušnim prebivalcem, niti programa OŠO. Ta je namenjen odrasli populaciji in ga izvajajo predvsem LU. V programih srednješolskega izobraževanja smo prepoznali nekaj gluhih in naglušnih odraslih. Več jih je bilo v programih, ki so potekali v srednješolskih ustanovah z oddelkom za odrasle in manj na LU. Vendar je tudi v srednješolskih ustanovah udeležba gluhih in naglušnih odraslih nizka in ne zadosti potrebam te skupine po pridobivanju višje izobrazbene stopnje.

    V nalogi smo podrobno preučili razloge za nizko izobraževalno udeležbo. Pri tem smo analizirali stališča različnih deležnikov, ki so vključeni v ta kontekst. Deležniki, vključeni v analizo, so podali svojo refleksijo.

    Gluhi in naglušni posamezniki so najpogosteje izpostavljali negativne izkušnje z izobraževanjem v otroštvu in mladosti. Mnogi so se čutili nesprejete in nerazumljene od vrstnikov, učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Tudi družinsko okolje, v katerem so odraščali, je bilo pogosto nenaklonjeno in premalo spodbudno, da bi manj slišeče otroke motiviralo za izobraževanje. Nekateri starši so prepozno ugotovili, da imajo njihovi potomci slušne težave – zato so bili prilagoditve in pomoči ponujeni prepozno. A mnogokrat so imeli starši predsodke in so težko sprejeli otrokove omejitve. Niso se naučili slovenskega znakovnega jezika in so svoje potomce usmerjali izključno v programe, namenjene slišečim otrokom in mladostnikom. Travmatične izkušnje v času rednega šolanja so nespodbudno vplivale na motivacijo, da bi se ti ljudje izobraževali kot odrasli.

    Predstavniki izobraževalnih ustanov so opozorili na nekatere objektivne dejavnike in razloge, ki pojasnjujejo nizko izobraževalno udeležbo odraslih v teh ustanovah. Med njimi so nizko zanimanje te skupine za vpis v programe osnovnošolskega ali srednješolskega izobraževanja, pomanjkanje sredstev za učno pomoč in izvedbo drugih prilagoditev, premalo sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in društvi. Opozorili so tudi na pomanjkanje strokovnega kadra in neusposobljenost učiteljev za delo s to ranljivo skupino.

    Tolmači so pojasnili, da je uspešnost manj slišečih odraslih, ki se izobražujejo, odvisna od možnosti za tolmačenje. Brez tega težko razumejo vsebine, ponujene v programih formalnega izobraževanja. Brezplačna možnost tolmačenja je za odrasle udeležence programov omejena na 30 ur letno, kar ni v skladu s potrebami daljših programov.

    Delodajalci so v pogovorih izpostavili, da so gluhi zaposleni lahko zelo uspešni pri opravljanju delovnih nalog, če so primerno usposobljeni za delo, in da so običajno zelo natančni in zanesljivi. Veliko oviro pri zaposlovanju gluhih in naglušnih pa vidijo v neustreznem evidentiranju – evidentirajo se kot invalidne osebe in ne kot osebe, ki imajo slušne težave, zato jih ne povabijo na razgovor. V času analize smo zaznali tudi določene predsodke delodajalcev do zaposlovanja preučevane kategorije. Omejene zaposlitvene možnosti so zelo nespodbudne in ovira za nadaljevanje izobraževanja v času odraslosti.

    Analiza je opozorila tudi na pomanjkanje podatkov o gluhih in naglušnih odraslih. Njihovo pridobivanje je nujna podlaga za načrtovanje in izvedbo različnih ukrepov, politik in programov za to populacijo.

    Poročilo Analiza podatkov o vključenosti gluhih in naglušnih odraslih v programih osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ni zgolj prikaz in problematiziranje stanja udeležbe gluhih in naglušnih odraslih. Ponuja tudi določene predloge za premislek in ukrepanje, ki so podani v zadnjem delu. Poročilo bo kmalu objavljeno v Digitalni bralnici.

    Mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS

     

  • Statistični dan 2023 – Modri podatki za zeleni energetski prehod (9/29/2023)

    Tradicionalno posvetovanje Statistični dan vsako leto pritegne pozornost in zanimanje širše javnosti. Naslov letošnjega že 32. strokovnega dogodka je bil Modri podatki za zeleni energetski prehod.

    Modra in zelena gresta lepo skupaj tako v naravi kot državni statistiki.

    Tomaž Smrekar

    direktor SURS

    Aktualna tema je tudi letos privabila številne udeležence iz Slovenije in tujine. Dogodka sva se udeležili tudi sodelavki ACS.

    Podnebne spremembe in nestabilnost energetskih trgov vplivajo na naše ravnanje z energijo in na zeleni energetski prehod, so zapisali. Kako pa lahko kot posamezniki k temu pripomoremo, kako bo zeleni prehod vplival na naše življenje in aktivnosti, kako lahko s povečano uporabo obnovljivih virov, učinkovito rabo energije in prehodom na trajnostne oblike mobilnosti prispevamo k uspešnosti prehoda? Na ta in podobna vprašanja so skušali odgovoriti domači in tuji strokovnjaki. Predstavili so tudi energetsko statistiko in podatkovne vire. Povedali so, kako in čemu podatke o energetiki za statistiko pridobijo.

    Veliko zanimivega smo lahko slišali tudi na okrogli mizi. Sodelujoči v razpravi z naslovom Izzivi zelenega prehoda za gospodinjstva so poudarili, da so izzivi na tem področju zelo veliki in ambiciozni. Gospodinjstva nanje še niso pripravljena. Sporočila, namenjena njim, niso usklajena z dejanskim stanjem. Ključno je opolnomočenje tako mladih kot starejših o energetski učinkovitosti. Sporočila za zeleni prehod bodo morala biti jasna in razumljiva vsem, saj je energetska pismenost državljanov na nizki ravni. Okrepiti bo treba informiranje, ozaveščanje in svetovanje na področju energetske in okoljske pismenosti. Poudarili so še, da bomo v prihodnosti morali postati aktivni odjemalci energije, kar pomeni, da bomo morali prilagajati odjem energije ponudbi.

    Srečanje se je zaključilo s svečano podelitvijo priznanj Statističnega društva Slovenije.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Dnevi svetovanja za znanje (9/11/2023)

    Izkoristite priložnost za nasvet o izobraževanju in pridite na 19. Dneve svetovanja za znanje, ki bodo letos po vsej Sloveniji med 20. in 22. septembrom. Organizirajo jih središča ISIO in SSU ter ACS.

    Z dogodki v teh treh dneh želimo povečati prepoznavnost središč v lokalnem okolju. Odrasle bomo informirali o možnostih svetovanja ter dostopu do informacij o možnostih:

    • vpisa v formalne in neformalne izobraževalne programe ter druge oblike izobraževanja;
    • ugotavljanja in dokumentiranja predhodno pridobljenega znanja;
    • svetovanja za načrtovanje in razvoj kariere;
    • samostojnega učenja;
    • sofinanciranja izobraževanja/usposabljanja.

    V času Dnevov bo vseh 35 središč ISIO in SSU skupaj s partnerskimi organizacijami izpeljalo več kot 200 brezplačnih dogodkov na različnih javnih mestih, kjer so informacije dostopne čim več odraslim (npr. stojnice znanja na mestnih trgih, v nakupovalnih centrih, na dnevih odprtih vrat). Organizirali bodo tudi veliko brezplačnih delavnic in predavanj.

    Dan za digitalno znanje

    En dan bo namenjen informiranju odraslih o pomenu razvijanja digitalnih spretnosti ter možnostih, ki so jim za to na voljo v lokalnem okolju. Poimenovali smo ga Dan za digitalno znanje. V središču pozornosti bodo aktivnosti, povezane z razvijanjem digitalnih spretnosti: ocenjevanje razvitosti digitalnih kompetenc, samostojno učenjem s pomočjo videogradiv, krajše delavnice ipd.

    V iskalniku dogodkov 2023 izberite dogodek v vam najbližjem kraju in naredite korak naprej. Središča ISIO in SSU ter njihove partnerske organizacije dogodke oglašujejo tudi na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih pod ključnikom #svetujemoZAznanje. 

    V okviru Dnevov smo pripravili časopis Info – Svetujemo za znanje 2023/24.

    Leto 2023 je posebej slovesno za središče ISIO Nova Gorica, ki praznuje 20-letnico svojega delovanja.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Povezani na F3ŽO (9/11/2023)

    ACS in partnerji bomo na letošnjem F3ŽO sodelovali že enajstič zapovrstjo. Med 27. in 29. septembrom obiščite naš razstavni prostor v prvem preddverju Cankarjevega doma. Predstavili bomo dejavnosti našega centra in izdelke, povezane tako z aktivnim staranjem kot medgeneracijskim sodelovanjem. Spodbujali bomo k vseživljenjskemu učenju.

    Ob tem se bomo srečevali z učečimi se. Nekateri dobitniki Priznanj ACS za promocijo učenja in znanja odraslih bodo z obiskovalci delili svoje izkušnje in navdušenje nad vseživljenjskim učenjem. Obljubljamo, da zanimivih zgodb ne bo zmanjkalo!

    V sodelovanju s središči ISIO in SSU bo obiskovalcem tudi letos na voljo svetovalni kotiček. Svetovalci bodo učenje in izobraževanje še bolj približali različnim skupinam odraslih ter jih motivirali za vključevanje tako v formalne kot neformalne izobraževalne programe.

    F3ŽO tudi letos ponuja zanimive izobraževalne dogodke, polemične strokovne razprave, številne delavnice in fotografski natečaj za vse generacije. Ne manjka niti bogat kulturni program. Rdeča nit tokratnega dogodka, predvsem strokovnega programa Festivala, bo vzdržen pokojninski sistem.

    Vse obiskovalce festivala, željne znanja, vabimo – obiščite nas.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Portreti branja (9/11/2023)

    Na razstavi s tem naslovom predstavljamo idejne zasnove arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za promocijo in spodbujanje branja v javnem prostoru. Zamisli so prispevali študenti in absolventi Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Sodelovali so na odprtem natečaju ACS, s katerim smo želeli spodbuditi razmislek o elementih v javnem prostoru, ki naj zapeljujejo v branje – posamično, skupno, tiho ali glasno, predvsem pa vse ljudi. Mehka blazina, udoben naslonjač, ležalnik v senci ali udobna klop v parku, zraven pa knjiga, revija, slušalke ali tablica, napis na zidu … Kaj nas zapelje v branje? Kdaj uživamo v branju? Mladi arhitekti so predstavili pet različnih rešitev, ki govorijo o tem, da imamo ljudje različne bralne navade in z branjem povezane potrebe.

    V ELS se posvečamo tudi spretnosti branja. A spretnost ni edino, kar potrebujemo ljudje, da beremo. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, je bolje govoriti o bralnem vedênju. Nanj vpliva vrsta notranjih in zunanjih dejavnikov.

    O tem smo se pogovarjali s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z branjem, pa tudi z mladimi razstavljavci, njihovimi profesorji arhitekti, režiserjem radijskih iger in zvočnic, mentorico branja in bralno vplivnico. Pogovore smo združili v video, ki spremlja razstavo in si ga lahko ogledate na spletni strani Pismen.si.

    Predvsem v šolskem okolju pogosto premišljujemo o t. i. dobrih in šibkih bralcih. Govorimo tudi o zahtevnih, izbirčnih, resnih, občasnih bralcih. Redkeje pa razpravljamo o njihovem zadovoljstvu: o tistih, ki uživajo, in bralcih, ki se branju izogibajo. O tistih, ki se zavedajo, da so dobri bralci, in drugih, ki o sebi pravijo, da to niso ali da jih branje ne veseli. Z razstavo želimo spodbuditi ljudi k premisleku o lastnem branju in ozavestiti predvsem tiste vidike, ki jih občutijo kot ugodje, mir, veselje. S tem namenom smo pripravili razvedrilni kviz, ki odgovarja na vprašanje, kateri tip bralca prevladuje v posameznikovem bralnem vedenju. Pet živali iz domačega gozda s svojim značilnim vedenjem simbolizira pet tipov bralcev. Vedeti pa moramo, da se tudi sova od sove, hrček od hrčka, tudi srake, medvedi in veverice med seboj pomembno razlikujejo, hkrati pa so si ne glede na vrsto v marsičem podobni. Tako je tudi z bralci.

    »Skozi gozd simbolov človek gre vse dni,« pravi Baudelaire v eni od svojih pesmi. Koliko povedi preberemo vsak dan, ne da bi se tega sploh zavedali? Koliko je takih, ki nas presunejo, o katerih premišljujemo, se o njih pogovarjamo? Ali ob tem pomislimo, da je branje pravzaprav dejavnosti, ki nas bogati in povezuje v skupnost?

    Razstava bo potovala po Sloveniji to in naslednje leto. Med 29. septembrom in 10. oktobrom bo na ogled na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, 17. in 18. oktobra pa na LPoIO v Portorožu.

    Jo želite gostiti v svoji skupnosti? Oglasite se in poskrbeli bomo, da bo priromala tudi k vam. Zelo bomo veseli vašega odziva. Informacije: Natalija.zalec@acs.si ali Ester.mozina@acs.si.

    Natalija Žalec, MAEd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS

  • Ste že obiskali portal Kam po znanje? Priložnosti za učenje je tudi letos veliko (9/8/2023)

    Pridobivanje novega znanja, spretnosti in veščin v času hitrega tehnološkega razvoja postajo nepogrešljivo.

    Pa veste, kje pridobiti nova znanja in spretnosti?

    Na ACS smo tudi letos pripravili obsežen pregled različnih možnosti za učenje in izobraževanje, ki so na voljo odraslim po Sloveniji. Izobraževalno ponudbo različnih izvajalcev smo objavili na spletnem portalu Kam po znanje. Programe, ki vas zanimajo, lahko poiščete po različnih kriterijih (kraju, regiji, vsebinah, ciljnih skupinah, terminih izvedbe ipd.). Na voljo je več kot 3.800 programov različnih ustanov po Sloveniji. Poiščite pravega zase in pridobite izobrazbo, okrepite svoja znanja, spretnosti in veščine za opravljanje poklica ali ustvarjalno preživite svoj prosti čas.

    Preverite, katera izobraževanja ponujajo ljudske univerze, srednje šole, ki izobražujejo tudi odrasle, zasebne ustanove in šole, društva, zavodi, združenja, univerze za tretje življenjsko obdobje, višje in visoke strokovne šole ter številni drugi izvajalci izobraževanj.

    Portal Kam po znanje uporablja vse več ljudi

    Portal Kam po znanje pri iskanju informacij o ponudbi izobraževanja in učenja uporablja vse več ljudi. Po njem vse pogosteje posegajo tudi delodajalci in kadrovski delavci, ki iščejo programe usposabljanj in izpopolnjevanj za svoje zaposlene. Objavljene informacije so koristne v informativno-svetovalni in raziskovalni dejavnosti v IO. Bogato in raznovrstno ponudbo programov usposabljanja in izpopolnjevanja pa najdejo tudi izobraževalci odraslih za svoj strokovni in osebni razvoj.

    Prihranite čas, porabljen za iskanje izobraževanj po različnih brskalnikih na spletu, in se seznanite z aktualno in pregledno ponudbo izobraževanj na enem mestu. Priložnosti za učenje in s tem osebnostno rast je tudi letos veliko. Obiščite spletni portal Kam po znanje in se prepričajte.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Raziskava o izobraževanju in učenju odraslih v letu 2022 (9/8/2023)

    Ob koncu avgusta je SURS na spletni strani objavil najnovejše podatke mednarodne raziskave Anketa o izobraževanju odraslih (AES) za leto 2022.

    Prva tovrstna raziskava je bila izvedena leta 2007, naslednji dve pa leta 2011 in 2016. Letošnja je četrta.

    Anketiranje je potekalo v jesenskih mesecih 2022 na vzorcu 8.000 prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 69 let. Namen raziskave je bil pokazati, v kolikšni meri so bili odrasli vključeni v katero koli obliko izobraževanja (formalno, neformalno izobraževanje, priložnostno učenje), na katere načine so pridobivali znanje, kakšen odnos so imeli do izobraževanja (razlogi za(ne)udeležbo, zadovoljstvo z izobraževanjem) ter kako so ocenili svoje znanje tujih jezikov.

    Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo v izobraževanje (formalno in/ali neformalno) vključenih 43 % odraslih, starih od 18 do 69 let, ali za 4 odstotne točke manj kot leta 2016 (46,1 %).

    Ženske so se vključevale v večji meri (47 %) kot moški v isti starostni skupini (40 %).

    Priložnostno se je učilo skoraj tri četrtine odraslih (74 %) ali za 11 odstotnih točk več kot v letu 2016. Delež je bil pri ženskah (76 %) večji kot pri moških (71 %).

    Zanimanje za izobraževanje in učenje s starostjo upada

    V starostni skupini 18–24 let se je leta 2022 izobraževalo 78 % oseb, starih 25–34 let pa 46 % oseb. Med odraslimi, starimi 35–49 let, je bilo v izobraževanje vključenih 48 % oseb, v starostni skupini 50–64 let pa 34 %. Med 65–69-letniki se je izobraževalo le še 15 % oseb.

    V primerjavi z letom 2016 se je delež vključenih v izobraževanje najbolj znižal med mladimi v starostni skupini 25–34 let, in sicer kar za 10 odstotnih točk. Delež vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje med starejšimi od 50 let pa je ostal približno enak.

    Raziskava je potrdila, da je udeležba v izobraževanju v veliki meri odvisna od posameznikove dosežene izobrazbe.

    Odraslih, starih 18–69 let, ki so imeli največ osnovnošolsko izobrazbo, je bilo v formalno in/ali neformalno izobraževanje vključenih 22 % ali za 3 odstotne točke več kot v prejšnji raziskavi. V primerjavi z letom 2016 je bilo v skupini tistih s srednješolsko izobrazbo 37 % ali za 6 odstotnih točk manj. Manj kot leta 2016 je bilo v izobraževanje vključenih tudi oseb z doseženo terciarno izobrazbo (64 %), in sicer za 5 odstotnih točk.

    Podrobnejše podatke raziskave bomo predstavili v InfO-mozaiku ACS.

    Priredila: Erika Brenk (erika.brenk@acs.si)

  • NMSB 2023 še z bogatejšo bero dogodkov (9/6/2023)

    Med 8. septembrom (mednarodnim dnem pismenosti) in 8. oktobrom v NMSB ponovno beremo skupaj.

    Pobudniki NMSB skupaj s partnerji in podporniki pripravljamo številne dogodke in dejavnosti, ki prispevajo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni pa tudi v zamejstvu in po svetu. Več informacij najdete v dogodkovniku na spletni strani.

    NMSB 2023 posebno pozornost namenja:

    1. Promociji nacionalnih projektov za spodbujanje branja in bralne pismenosti v domačem in mednarodnem prostoru: v luči Slovenije kot častne gostje na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu in prihodnje leto na knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni bo temu namenjena vrsta aktivnosti, tudi plakatna komunikacijska nacionalna akcija Beremo skupaj.
    2. Branju strokovne in stvarne literature z nacionalnim strokovnim posvetom Branje za znanje.
    3. Medgeneracijskemu branju: projektu Medgeneracijsko branje se kot novost pridružuje vseslovenska akcija Pokloni čas, polepšaj dan.

    Častna pokroviteljica NMSB 2023 je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.

    V tem času bo tudi nekaj večjih nacionalnih projektov.

    Na mednarodni dan pismenosti, 8. septembra, smo s posvetom Bralnega društva Slovenije Branje za znanje tradicionalno začeli NMSB 2023. Posvet je odpiral teme, povezane z branjem stvarne literature za vse starostne skupine.

    17. septembra, na dan zlatih knjig, bodo Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS ter društva in zveze prijateljev mladine obeležili začetek bralne sezone v vrtcih, šolah, knjižnicah z bralnim maratonom. V Tednu otroka® bodo potekale tradicionalne razdelitve darilnih slikanic, ki so dragoceno povabilo k družinskemu branju, prvošolcem v Sloveniji, zamejstvu in slovenskem zdomskem/izseljenskem prostoru. Do 30. septembra se lahko pridružite projektu Medgeneracijsko branje, ki bo v letošnjem šolskem letu potekal že desetič.

    JAK s partnerji tudi v šolskem letu 2023/2024 pripravlja nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture RSK. Začel se bo 8. oktobra. Eden od ciljev projekta je motivirati mlade za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic. Podarjeni knjigi slovenskih avtorjev bodo sedmošolci oz. dijaki prvih letnikov srednjih šol prejeli v splošnih knjižnicah.

    Splošne knjižnice po vsej Sloveniji vse leto pripravljajo številne dogodke, ki sledijo letošnjim poudarkom NMSB. Center za spodbujanje bralne pismenosti v Mariborski knjižnici bo med 2. in 5. oktobrom izvedel e-strokovno srečanje ABC Bralne pismenosti V, na katerem bomo spoznali različne vidike družinske pismenosti in medgeneracijskega sodelovanja.

    V letu 2023 poteka tudi nacionalni medresorski program #športajmoinberimo, ki s pogovori z znanimi športniki spodbuja branje med mladimi športniki in športnicami. Program vodi Mariborska knjižnica v sodelovanju z desetimi slovenskimi splošnimi knjižnicami, sofinancirata ga Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez in JAK.

    Vse vzgojno-izobraževalne zavode, kulturne in druge ustanove, ki skrbite za bralno kulturo in bralno pismenost v Sloveniji, zamejstvu in po svetu ter v središče svojega delovanja postavljate otroke, mladino, starejše in družine oziroma delujete medgeneracijsko, vabimo, da v dogodkovnik NMSB vnesete načrtovane bralne dogodke, tudi spletne dogodke in vsebine.

    Vabljeni k sooblikovanju NMSB 2023! Dogodkovnik je za vnose odprt vse leto.

    Vse do 30. septembra je odprt javni natečaj za pridobitev naziva Branju prijazna občina, ki ga pripravljajo Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS. Do sedaj jih je naziv pridobilo že 57. Namen natečaja je promocija dobrih praks, ki jih za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture izvajajo oziroma spodbujajo občine.

    NMSB 2023 se vključuje v ELS. Že tradicionalno je del akcije Beremo skupaj – za znanje in zabavo!, ki jo v okviru TVU pripravi ACS in z njo spodbudi različne dejavnosti medgeneracijskega branja.

    Med 4. in 8. septembrom je bila na Filozofski fakulteti v Ljubljani na ogled potujoča razstava Portreti branja. Predstavlja arhitekturne in oblikovalske rešitve, ki so prispele na javni natečaj ACS za spodbujanje branja v javnem prostoru. Med 29. septembrom in 10. oktobrom bo gostovala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, v času LPoIO pa bo z nami v Portorožu.

    NMSB 2023 se kot partner pridružuje NIJZ z vseslovensko akcijo Pokloni čas, polepšaj dan. Z različnimi oblikami medgeneracijskega branja bodo povezali vse generacije. Akcija poteka od 29. aprila, evropskega dneva medgeneracijske solidarnosti, vse do 1. oktobra, mednarodnega dneva starejših.

    Novost letošnjega NMSB pa bo tudi predvajanje izbranih radijskih iger. Radio Slovenija jih bo v svojih rednih septembrskih programih na Prvem in Arsu pripravil za vse generacije in nas še posebej povabil k skupnemu poslušanju.

    NMSB 2023 tradicionalno spremlja javna medijska in plakatno komunikacijska nacionalna akcija Beremo skupaj (vodi jo Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS s partnerji). Zato bomo vzgojno-izobraževalnim zavodom, splošnim knjižnicam in drugim ustanovam, ki spodbujajo branje, razdelili več tisoč plakatov. Plakati z ilustracijo striparja, ilustratorja in pisatelja Ivana Mitrevskega bodo vabili k branju tudi na plakatnih mestih Europlakata po vsej Sloveniji. Opozoriti želimo na mednarodno povezovanje, zato so plakati večjezični in spodbujajo tudi k skupnemu branju v več jezikih.

    Z vsemi dejavnostmi NMSB 2023 uresničujemo strateške cilje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti 2019–2030, ki jo je Vlada RS sprejela decembra 2019.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

  • Z igro do zelenih kompetenc (9/5/2023)

    V sredo 12. julija, smo na delavnici Z igro do zelenih kompetenc preizkusili štiri izobraževalne igre, s katerimi lahko krepimo zelene kompetence, odpiramo pogovore o kompleksnih temah ter sprožamo razmisleke o doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

    Lovili smo ribe iz skupnega ribnika

    V prvi igri smo se preizkusili v ribolovu iz skupnega ribnika. Igra je pokazala, kako pomembno je sodelovati in spoštovati naravo. Če nismo skrbeli za ribe, so hitro izginile iz ribnika.

    Skušali smo vzdrževati zadostno količino podtalnice

    V drugi igri smo morali skrbeti za zadostno količino podtalnice v rečni dolini. To smo počeli z izbiranjem bolj ali manj potratnih oblik reje živali. Igra je pokazala, kako lahko človek s svojimi dejavnostmi vpliva na okolje.

    Izmenjevali smo usluge z drugimi prebivalci rečne doline

    V tretji igri smo se preizkusili v izmenjavi uslug z drugimi prebivalci rečne doline. Vsaka skupina igralcev je imela določene sposobnosti in vire, ki jih je lahko ponudila drugim. Takšna igra lahko pokaže pomen sodelovanja in povezovanja za trajnostni razvoj.

    Zasedali smo na (simulirani) konferenci OZN o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb

    V četrti igri smo se preizkusili v vodenju (simulirane) konference OZN o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb. Igra je pokazala, kako zahtevno je doseči dogovor med različnimi državami o skupnih ukrepih za reševanje podnebne krize.

    Igre so izjemno uporabne, kadar se želimo v izobraževanju lotiti zahtevnih in kompleksnih tem. Mednje sodi tudi podnebna kriza. Igrive aktivnosti so spodbudile iskrive debate, razmišljali pa smo tudi o tem, kako igre prilagoditi ciljnim skupinam, s katerimi se srečujemo pri svojem delu.

    Tu je nekaj konkretnih ugotovitev z delavnice.

    • Igre so učinkovit način za spodbujanje kritičnega razmišljanja in reševanja problemov.
    • Igre lahko učečim se pomagajo sprejemati kompleksnost podnebnih vprašanj.
    • Igre lahko spodbujajo sodelovanje in strpnost.
    • Igre so lahko prilagojene različnim starostnim skupinam in ciljnim skupinam.

    Delavnica je bila ena od aktivnosti v projektu Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, ki smo jo izvedli v sodelovanju s Socialno akademijo. Vodila sta jo Sabina Belc in Matej Cepin.

    Če si želite prebrati več o uporabi iger v izobraževanju odraslih obiščite spodnji povezavi:

    Ema Meden (ema.meden@acs.si), ACS

    Foto: Johanna Robinson

  • Srečanje s prihodnostjo – CONVENTA CROSSOVER (8/30/2023)

    Živimo v svetu, ki je preplavljen z informacijami. V vrtincu dogajanja postajamo nekoliko otopeli. Verjetno gre za obrambni mehanizem, saj za preživetje potrebujemo filtre in do sebe spustimo samo izbrano vsebino.  Zato z vami delim zgodbo o izobraževalnem dogodku, ki se je prebil skozi moj obrambni sistem in me navdušil.

    Na povabilo Kongresnega urada Slovenije, ki učenje jemlje resno (hvala!), sem se udeležila dvodnevne konference Conventa Crossover: Od dolgočasnih dogodkov do poglobljenih doživetij. Dogodku, ki ga predano pripravlja skupina Conventa s partnerji, naziv konferenca pravzaprav dela krivico. Gre za vsakoletni festival znanja, novosti in idej, ki že od leta 2015 v Ljubljano pripelje vodilne mednarodne strokovnjake na področju organizacije dogodkov in izkustvenega marketinga.

    Na ACS pravkar snujemo obsežen projekt Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje z medijsko kampanjo in različnimi dogodki, zato je povabilo prišlo kot naročeno.

    In bilo je kaj videti, doživeti, se učiti! Prvi dan smo bili skupaj z 20-člansko žirijo mednarodnih strokovnjakov zasuti s predstavitvami finalistov tekmovanja Conventa Best Event Award 2023. Več kot štirideset  evropskih projektov se je v različnih kategorijah pohvalilo z izvirnostjo, širino, vplivom na življenje in družbo. Od raznolikih idej in pristopov je kar prasketalo. Najboljši so zadnjega dne prejeli nagrado unicorn/samorog na sprejemu na Ljubljanskem gradu. Vas zanimajo zmagovalci?

    Naslednjega dne smo zrli v prihodnost – se bomo srečevali v živo, digitalno, hibridno? Kako naj dogodki gradijo na trajnosti? Je bolje, da so dogodki manjši in bolj ciljno usmerjeni? Kako pridobiti t. i. generacijo Z?  Vsi prisotni smo ozavestili pomen skrbno izbranih (in razporejenih)  vsebin, navdihujočih govorcev z jasnimi sporočili, spretnega moderatorja in trenutkov za sprostitev, sodelovanje, vključevanje, umetnost. Mojstrski preplet.

    Dogodki so univerzalni jezik, ki ga razumejo vsi po svetu. Spodbujajo razvoj, a kar je še pomembneje, pomagajo oblikovati prihodnost. So učinkovito orodje za osebno rast, izboljšanje komunikacije in prehod v blaginjo. Učenje naj bo zabavno, nepozabno in včasih osupljivo.

    iz zapisa organizatorjev

    O čem razmišljam dan po tem? O tem, da zaposleni v javnem sektorju pripravljamo številne dogodke, a nas na tovrstnih konferencah praviloma ni. O tem, da je življenje res prekratko za dolgočasne dogodke. Da se moramo večkrat vprašati, čemu počnemo stvari, in šele nato kaj in kako. O razvoju, ki v središče postavlja človeka. O tem, da prihodnost pripada radovednim. 😊

    Mag. Urška Bittner Pipan (urska.bittner.pipan@acs.si), ACS

  • Poplave 2023 – izziv tudi za izobraževalce odraslih (8/24/2023)

    Petek, 4. avgusta, si bomo prebivalci Slovenije zapomnili za vedno. Posamezne dele države so zajele močne padavine. Odrazile so se v močnih poplavah in nepredstavljivi škodi, ki so jo utrpeli prebivalci koroške, savinjske, gorenjske, posavske in dela osrednjeslovenske regije. Nemočno smo spremljali tragedijo in si želeli, da ne bi bila izgubljena tudi življenja. Civilna zaščita, gasilci in vojska ter pozneje tudi širša slovenska in mednarodna javnost smo se hitro odzvali. Nesebično smo pomagali od prvega naraščanja voda pa vse do danes, ko še vedno poteka sanacija.

    Sanacija bo dolgotrajna

    Slovenska solidarnost (tako v denarju kot v materialni pomoči in delu na terenu) se je izkazala že v prvih urah poziva k solidarnosti in pomoči. V prihodnjih mesecih, letih bodo poleg nešteto ur (tudi prostovoljnega) dela pomembni izredni ukrepi države. ki se je prav tako hitro odzvala. Škode ni mogoče prešteti v milijonih, kot je sprva kazalo, temveč v milijardah, in obnova bo dolgotrajna. Predvsem pa bodo morali sodelovati izkušeni strokovnjaki: gradbeniki, geologi, hidrologi, meteorologi in drugi.

    Ponudimo odraslim podporo

    Izobraževalci odraslih smo nepogrešljivi pri iskanju odgovorov na vprašanja, kaj se je zgodilo, kako mora biti škoda sanirana ter kako načrtovati svoje bivanje in delovanje v prihodnosti. Nova znanja o podnebnih spremembah in njihovih posledicah za človeštvo so nujna in morajo postati stalnica tudi v IO. Na ACS smo kot partner v projektu Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju že pred dobrim letom pričeli intenzivneje razvijati posamezne teme, povezane z okoljem. Zagotovo bo treba vsebine dopolniti in podpreti z ozaveščanjem vseh prebivalcev Slovenije.

    Sama sem v dneh po katastrofalnem koncu tedna premišljevala, kje in kako lahko izobraževalci odraslih priskočimo na pomoč. Dolga leta sem vpeta v razvoj in izvajanje svetovalne dejavnosti v IO in na težave sem pogledala skozi te oči. Svetovalce v IO vidim kot potencialni del širše podpore. Odrasle znajo usmeriti pri reševanju problemov, povezanih z nadaljnjim izobraževanjem, učenjem, razvojem kariere. Ti so pogosto povezani z določenimi osebnimi in življenjskimi okoliščinami. Svetovalci imajo torej razvite spretnosti za podporo posameznikov, ki se bodo nanje obrnili. Zato je pomembno, da svetovalci poznajo vse informacije in ukrepe, ki so povezani z odpravljanjem posledic poplav. Posebno pozornost naj posvetijo tistim, ki se nanašajo na izobraževanje, kot je npr. priporočilo visokošolskim zavodom o možnosti prilagoditve izvajanja izpitov in vpisa za študijsko leto 2023/2024. Aktualne informacije in ukrepi s področja izobraževanja so dostopni na spletnih straneh MVI in MVZI, s trga dela pa na spletni strani MDDSZ (npr. možnost koriščenja ukrepov povračila nadomestila plač zaradi višje sile in čakanja na delo). Marsikdo, ki je doživel izgubo, bo prišel k svetovalcu v IO pozneje, ko ga bodo take ali drugačne okoliščine usmerile v razmislek o nadaljnji izobraževalni in karierni poti.

    Pomagajmo z razumevanjem in informacijami

    S sodelavkami ACS, ki zagotavljamo strokovno podporo svetovalni dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba, smo zbrale naslove spletnih strani s ključnimi informacijami in jih posredovale svetovalcem. Nagovorile smo jih k pripravljenosti nuditi podporo odraslim, ki se bodo obrnili nanje. Prav je, da jih znajo usmeriti ali zastopati v drugi strokovni instituciji. Še posebno se zavedamo, da je marsikdo v poplavah izgubil vse dokumente, tudi dokazila o dosedanjem izobraževanju. Zato je pomembno, da se svetovalci v IO pripravijo na pomoč pri pridobivanju dokumentov. Verjamemo, da bodo z razumevanjem podprli odrasle tudi v okoliščinah, ki niso nujno neposredno povezane z njihovo nadaljnjo izobraževalno in karierno potjo.

    Svetovalcem smo priporočili tudi, naj se povežejo s partnerji, ki delujejo v Strateških svetih za svetovalno dejavnost v IO v njihovih okoljih, in skupaj oblikujejo primerne ukrepe.

    Izobraževalci odraslih vedno znova pokažemo, da smo prilagodljivi, znamo prepoznati potrebe drugih v različnih življenjskih okoliščinah in se nanje odzvati. Naj bo tudi tokrat tako!

    Mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), ACS

  • Jesen nam med drugim prinaša štiri nove forume EPUO (8/23/2023)

    V trenutni dvoletni fazi uresničevanja novega Evropskega programa za učenje odraslih (projekt EPUO) smo načrtovali osem virtualnih forumov o aktualnih spretnostih, ki jih potrebujemo za uspešno življenje.

    Štiri smo izpeljali lani in tako z nadvse zanimivimi sogovorci obdelali zelene in digitalne spretnosti ter tiste, ki zadevajo zdravo in kulturno življenje. Na njihovih spletnih podstraneh boste našli programe ter posnetke celotnega dogajanja in posameznih prispevkov. Opozarjamo tudi na njihove predhodnike – forume EPUO 2021, na katerih smo se ukvarjali s šestimi družbenoekonomskimi trendi in njihovo odslikavo v IO. 

    Zdaj se nam na forumih EPUO 2023 obetajo teme, ki so v luči nedavnih katastrofalnih dogajanj v Sloveniji le še pridobile pomen. Osvetlili bomo:

    • državljanske spretnosti za življenje (12. septembra),
    • medijske spretnosti za življenje (19. septembra),
    • osebne (čustvene) in medosebne spretnosti za življenje (4. oktobra),
    • finančne in potrošniške spretnosti za življenje (16. novembra).

    Letošnji forumi so del kampanje ELS.

    Več informacij bomo kmalu objavili na spletni strani oziroma posameznih podstraneh, vas pa povabili, da se nam na teh dogodkih (preko spleta) pridružite. Jesen bo polna dogajanja, a naših zanimivih sogovorcev preprosto ne smete zamuditi!

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

  • V letu 2023 imamo 37 nosilcev Zelenega znaka kakovosti (8/22/2023)

    Organizacije za IO imajo vsako leto možnost podaljšati ali pridobiti ZZK. V letošnji postopek jih je vstopilo 17. Organizacije, ki so želele oddati vlogo, so o tem morale predhodno obvestiti ACS. Dokazila smo zbirali od 1. februarja do 17. marca. 13. junija smo z izdajo zadnjega letošnjega sklepa o podelitvi znaka za prihodnja tri leta zaključili postopek. Pravico do uporabe znaka ima torej 37 organizacij, ki izobražujejo odrasle: 27 ljudskih univerz, 6 zasebnih izobraževalnih organizacij, 2 srednji šoli in 2 šolska centra.

    Ali ste vedeli?

    • ZZK podeljujemo že skoraj dvajset let, vse od leta 2004. V začetku so ga prejele organizacije, ki so bile vključene v projekt POKI.
    • ZZK je zunanja spodbuda organizacijam za njihovo sistematično delo pri presojanju in razvijanju kakovosti IO.
    • Organizacija v vlogi predstavi svoj notranji sistem kakovosti in prikaže aktivnosti, namenjene skrbi za kakovost IO.
    • S podeljevanjem znaka pomagamo zgraditi, ohranjati in razvijati notranje sisteme kakovosti organizacij.

    Presoja in ovrednotenje vlog

    Komisija ACS za ZZK vse prejete vloge s prilogami natančno pregleda in ovrednoti v skladu s Pravilnikom. Članice pri tem uporabljamo spletno aplikacijo za pregled in točkovanje po opredeljenih standardih in merilih.

    Kako poteka delo komisije?

    Tajnica pripravi časovni načrt, sledi pregled posameznih vlog v dveh fazah. Najprej članice komisije posamezne vloge organizacij individualno ovrednotijo v spletni aplikaciji, sledijo skupni sestanki. Komisija za posamezno organizacijo s konsenzom ovrednoti doseganje meril in standardov kakovosti, pripravi strokovno povratno informacijo ter sprejme odločitev o izdaji sklepa (o podelitvi/podaljšanju pravice, potrebni dopolnitvi, morebitni zavrnitvi vloge). Tudi letos smo vse sestanke izpeljali na daljavo, po MS Teams, in s spletno aplikacije za ZZK, v kateri poteka vse delo za presojo in ovrednotenje vlog.

    Povzetek letošnjega postopka

    Veljavnost pravice do uporabe znaka je letos potekla 18 organizacijam za IO. 17 jih je oddalo vlogo za podaljšanje oz. pridobitev znaka:

    • 16 organizacijam smo izdali sklep o podaljšanju pravice do uporabe ZZK do 31. 3. 2026.
    • Ena organizacija ni izpolnjevala vseh obveznih standardov, zato bo vlogo lahko ponovno oddala v letu 2024.
    • Skupaj smo izdali 23 sklepov (od tega enega o prenehanju veljavnosti na podlagi neoddane vloge za podaljšanje pravice v letošnjem postopku); prvi sklep je bil izdan 24. 3, zadnji pa 13. 6. 2023.
    • Oblikovali smo 22 točkovalnikov s povratnimi informacijami za organizacije.
    • Pet organizacij je moralo vloge dopolniti.

    Ali ste vedeli?

    • Pravico do uporabe ZZK pridobi organizacija, ki izpolnjuje vseh osem standardov kakovosti, kot jih opredeljuje Pravilnik.
    • Doseganje standardov se presoja na podlagi Meril za podeljevanje in podaljševanje pravice do uporabe znaka. Organizacija mora doseči vsaj 10 od skupno 18 možnih točk.
    • Organizacije pravico do uporabe znaka obnavljajo oz. podaljšujejo vsaka tri leta.

    Vsebinska ocena letošnjih vlog

    Ugotavljamo, da zadnja leta organizacije pripravljajo tako metodološko kot vsebinsko boljša samoevalvacijska poročila. Pogosto se zgledujejo po primerih dobre prakse, uporabljajo vodila in pripomočke iz Mozaika kakovosti. V pomoč so jim povratne informacije komisije. Zaznali smo tudi boljše načrtovanje in dokumentiranje kazalnika, povezanega z obravnavano kakovosti na andragoških zborih, in spodbujanje razprav o tovrstnih vprašanjih. V strateških dokumentih namenjenih načrtovanju dela in poročanju o njem, razvrstijo zapise o kakovosti v posebno poglavje. Poleg kvantitativnih vse pogosteje izberejo kvalitativne metode, kot so vodeni intervjuji, fokusne skupine, zgledovanje, kolegialna hospitacija, svetovna kavarna. Nekatere so v tem res zgledne. Večinoma načrtno in sistematično spremljajo kakovost tako sproti kot pri poglobljenih samoevalvacijah. Redno pripravljajo tudi načrte za razvoj kakovosti. Zapišejo konkretne ukrepe za izboljšave na podlagi ugotovitev iz rednih spremljav in samoevalvacij ter jih uresničujejo.

    Kritične točke

    • Prijaviteljem priporočamo, naj letne načrte bolje povežejo s poročili o opravljenem delu v poglavjih o kakovosti.
    • Nekatere organizacije bi morale razmisliti o uporabi raznovrstnih metod za pridobivanje podatkov in njihovemu kombiniranju.
    • Organizacijam svetujemo, naj skušajo doseči napredek pri prikazu podatkov v samoevalvacijskih poročilih, zlasti pri interpretaciji podatkov.
    • Pogosto opozarjamo na manjkajoče predloge za izboljšave, ki naj izhajajo iz ugotovitev samoevalvacije.
    • Priložnost za izboljšave je pri nekaterih organizacijah še v ustreznejši vsebinski pripravi akcijskega načrta za razvoj kakovosti.
    • Vpeljane izboljšave iz akcijskih načrtov je smiselno navesti.
    • Nekaj težav je pri dokazovanju spremljav vstopnih, procesnih, izstopnih in prečnih dejavnikov kakovosti IO.

    Uporabne nasvete o tem izvajalci najdejo v priročniku Kazalniki kakovosti IO, ki smo ga izdali leta 2013.

    Nosilci znaka v številkah

    V letu 2017 smo na ACS prvič izpeljali postopek za ZZK v skladu z novim Pravilnikom za podeljevanje in podaljševanje pravice za uporabo znaka kakovosti POKI, ki je začel veljati 1. 1. 2016. Takrat smo postopek v veliki meri preselili na splet. Število nosilcev ZZK je od tedaj stalno oziroma je po prehodnem obdobju po uvedbi Pravilnika ponovno porastlo in se ohranja na približno enaki ravni. Tako oblikujemo mrežo organizacij, ki s pomočjo zunanje spodbude ACS – ZZK – načrtno in sistematično skrbijo za kakovost IO v svojem okolju.

    Še ena zanimivost: od 37 organizacij, ki so trenutno nosilke ZZK, jih ima 22 usposobljenega in tudi v nacionalnem omrežju dejavnega svetovalca za kakovost v izobraževanju odraslih.

    Izvajalci poročajo, da je ZZK pobuda za marsikatero akcijo v organizaciji, ki je drugače ne bi izvedli.

    V prihodnjem letu se pravica do uporabe znaka izteče 15 organizacijam, ki morajo v novem postopku za znak ponovno dokazati sistematično izvajanje procesov presojanja kakovosti.

    Vsem organizacijam, ki so v letošnjem postopku podaljšale pravico do uporabe ZZK, želimo še naprej uspešno delo na področju presojanja in razvijanja kakovosti. Veselimo se napredovanja, zamisli, akcij, o katerih bomo brali v njihovih vlogah čez tri leta.

    Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

     

  • Dnevi svetovanja za znanje odkrivajo pot do novega znanja (8/22/2023)

    Izkoristite priložnost za nasvet o izobraževanju na 19. Dnevih svetovanja za znanje, ki bodo letos po vsej Sloveniji med 20. in 22. septembrom.

    Središča ISIO in SSU bodo pripravila dogodke z vseh treh področij svetovalne dejavnosti v IO:

    • pri vključevanju in nadaljevanju izobraževanja;
    • pri ugotavljanju in dokumentiranju;
    • pri samostojnem učenju.

    Njihov glavni namen je odrasle informirati o možnostih svetovanja ter deliti informacije o možnostih:

    • vpisa v formalne in neformalne izobraževalne programe ter druge oblike izobraževanja;
    • ugotavljanja in dokumentiranja predhodno pridobljenega znanja;
    • svetovanja za načrtovanje in razvoj kariere;
    • samostojnega učenja;
    • sofinanciranja izobraževanja/usposabljanja.

    V dogodke bodo vključeni tudi predstavniki VSŠ iz lokalnega okolja. ki bodo informirali o možnostih vpisa v formalne višješolske izobraževalne programe.

    Z dejavnostmi v teh treh dneh želimo povečati prepoznavnost središč ISIO in SSU v lokalnem okolju. Naš cilj je odraslim predstaviti možnosti svetovanja in podpore, ki jih središča ponujajo pri iskanju novih poti do znanja.

    V času Dnevov bodo vsa središča izpeljala različne predstavitve in promocijske stojnice na javnih mestih (mestnih trgih, ulicah, sejmih, trgovskih centrih, knjižnicah, muzejih ipd.), kjer so informacije dosegljive čim več odraslim. Pripravila bodo dneve odprtih vrat, delavnice in predavanja.

    Dan za digitalno znanje

    En dan bo namenjen informiranju odraslih o pomenu razvijanja digitalnih spretnosti ter možnostih, ki so jim za to na voljo v lokalnem okolju. To bo Dan za digitalno znanje. V središču pozornosti bodo aktivnosti, povezane z razvijanjem digitalnih spretnosti: ocenjevanje razvitosti digitalnih kompetenc, samostojno učenje s pomočjo videogradiv, krajše delavnice ipd.

    Časopis INFO – Svetujemo za znanje 2023/2024

    Časopis vsebuje aktualne informacije o različnih možnostih izobraževanja in učenja odraslih, vrednotenju že pridobljenega znanja in spretnosti ter načrtovanju in razvoju kariere. Objavam so dodani koristni spletni naslovi z več informacijami. Vabljeni, da jih raziščete!

    Ob koncu septembra se bo pet središč ISIO in SSU predstavilo tudi na 22. F3ŽO v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predstavitev bo potekala v svetovalnem kotičku na razstavnem prostoru ACS in partnerjev v prvem preddverju.

    Leto 2023 je posebno slovesno za središče ISIO Nova Gorica, ki praznuje 20-letnico svojega delovanja.

    Dnevi svetovanja za znanje 2023 so uvrščeni tudi na seznam dogodkov ELS.

    Spremljajte novice na spletni strani. Sredi septembra bo objavljen spletni koledar vseh dogodkov, ki jih središča ISIO in SSU v Dnevih pripravljajo za odrasle.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Festival za tretje življenjsko obdobje (8/22/2023)

    F3ŽO v Ljubljani je največja prireditev za starejše v Evropi. Predstavlja in uveljavlja prepričanje, da ima Slovenija velik ustvarjalni in delovni potencial v starejši populaciji. S festivalom želijo pokazati, kaj ta generacija zmore, kakšne so poti do njenega enakopravnega vključevanja v družbene tokove in programe, ki bodo starejše obravnavale kot enakopraven del prebivalstva.

    V ustvarjalnem okolju bo obilo priložnosti za srečanja, vzpostavitev sodelovanja in povezovanja med vsemi generacijami, predstavitev državnih politik, programov, usmeritev in strokovnih pogledov na življenje in delo starejših. Hkrati bo mogoče ozaveščati o programih, izdelkih in storitvah, namenjenih starejšim. Tako je festivalsko dogajanje, poleg širše družbene naravnanosti, tudi poslovna priložnost za vse, ki iskreno verjamemo v sposobnosti starejših in jih cenimo.

    V letu 2023 bo F3ŽO potekal že dvaindvajsetič. Vrata kulturnega hrama – Cankarjevega doma v Ljubljani bodo brezplačno odprta tri dni, od 27. do 29. septembra.

    F3ŽO tudi letos ponuja zanimive izobraževalne dogodkepolemične strokovne razprave in številne delavnice ter natečaj za vse generacije. Rdeča nit strokovnega programa Festivala bo vzdržen pokojninski sistem. Na ogled bo tudi bogat kulturni program na različnih prizoriščih.

    Na 22. F3ŽO se bo enajsto leto zapored predstavil tudi ACS s partnerji.

    Več o festivalu najdete na spletni strani in Facebooku.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Doseganje ciljev in kazalnikov ReNPIO 2022–2030 (8/11/2023)

    Leto 2022 je prvo leto veljavnosti in udejanjanja ReNPIO 2022–2030. Zato smo pri pripravi Poročila o uresničevanju LPIO 2022 pripravili analizo uresničevanja in doseganja postavljenih ciljev ter opredeljenih kazalnikov, tako krovnih kot vezanih na posamezna prioritetna področja. Za analizo in interpretacijo podatkov smo uporabili statistične baze podatkov EUROSTAT, SURS, ZRSZ, CEUVIZ in poročila sodelujočih ministrstev.

    V poročilu smo opredelili temeljne cilje in krovne kazalnike. Podrobneje smo obdelali cilje in kazalnike po prednostnih področjih.

    Celotno poročilo smo objavili v InfO-mozaiku. Vabljeni k branju.

    Priredil: mag. Andrej Sotošek (andrej.sotosek@acs.si), ACS

  • Učenje na prostem iz teorije v prakso tudi na institucionalni ravni (7/14/2023)

    V projektu Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju razvijamo nove učne metode in gradiva. Na več ravneh in kadar je mogoče, izvajamo učenje na prostem na več ravneh. Lani smo se prvič, letos pa drugič preizkusili v občanski znanosti v IO (več v prispevku). Hkrati smo na ACS razvili program Osnove podnebnega izobraževanja odraslih.

    Za nedavno srečanje Središča za raziskovanje in razvoj sva s sodelavko Emo Meden pripravili posebno aktivnost. Dobili smo se na Gočah v Vipavski dolini in se sprehodili do cerkve Marije Snežne. Seznanili smo se z različnimi tipi opraševalcev. Na poti smo jih s pomočjo učnega gradiva preštevali. Naš cilj je bil opazovati naravo, ne zgolj izvajati popis opraševalcev na določeni lokaciji.

    Ko smo dosegli vrh, smo se zbrali ob refleksivnem pogovoru. Z razvrščanjem v skupine opraševalcev nihče ni imel težav. Med vsemi kategorijami smo opazili največ metuljev. Strinjali smo se, da brez aktivnosti ne bi bili toliko pozorni, kaj vse leti okrog nas in kdo so opraševalci v tem trenutku v tej krajini. Po refleksij smo nadaljevali s predstavitvijo zelenih kompetenc in programom Osnove podnebnega izobraževanja odraslih.

    Dr. Johanna Robinson (johanna.robinson@acs.si), ACS

  • Objava rezultatov naših prizadevanj v občanski znanosti v IO v znanstveni reviji (7/7/2023)

    Lansko poletje smo v prvič preizkusili nov pristop k učenju IO, metodo občanske znanosti. K sodelovanju pri spremljanju opraševalcev na sončnicah smo povabili najširšo javnost. Odzvalo se je več kot 100 udeležencev iz cele Slovenije. Strokovnjaka za opraševalce dr. Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo in dr. Anton Gradišek iz Instituta Jožef Stefan sta zasnovala biološki del opazovanja. Pripravila sta pisna in slikovna navodila, opazovalce usposobila in bila ves čas opazovanja na voljo za pomoč pri identifikaciji opraševalcev.

    ACS je prevzel vlogo koordinatorja večmesečne aktivnosti in je zagotavljal stik med sodelujočimi, skladnost z zahtevami projekta ter organizacijsko podporo. Udeleženci so svoje znanje preverili v kvizu, ki je še vedno na voljo. Vabimo vas, da preizkusite svoje poznavanje opraševalcev, ki so ključni za našo prehransko varnost. Žal nanje vplivamo neposredno, npr. z uporabo kemičnih pripravkov, pa tudi posredno, ker človeštvo povzroča podnebne spremembe in jih ne blaži dovolj hitro.

    Kviz opraševalci

    Sončnice smo posejali, potem pa opazovali in beležili njihovo rast. Ključni del opazovanja, štetje opraševalcev, je nastopil, ko so se cvetovi odprli. Po pisnih in slikovnih navodilih je vsak opazovalec klasificiral opraševalce v eno od osmih kategorij: medonosna čebela, čebela samotarka, čmrlj, muha trepetavka, hrošč, metulj, osa, drugo. Rezultat rednega opazovanja v času počitnic in beleženja (na papir) je več kot 1.800 posamičnih ali skupinskih opazovanj in več kot 5.000 preštetih opraševalcev. Urejanje obsežnega niza podatkov in interpretacija povezav med njimi, ki smo jo – kot občanska znanost tudi predvideva – interpretirali ne le strokovnjaki, ampak vsi soudeleženi, je bilo zahtevno, a zdaj prinaša učinke. Ovrednotenje testnega primera občanske znanosti v IO je omogočilo objavo prvega znanstvenega prispevka, ki obravnava podatke o objektu opazovanja: opraševalcih. Podatki so bili torej zbrani in predstavljeni dovolj kakovostno, da prispevajo k zalogi znanja o opraševalcih v Sloveniji.

    Testni primer občanske znanosti torej nakazuje njeno uporabnost tako z vidika participacije kot z vidika doseganja ciljev tega poskusa. Teh je bilo več: participativno metodo opazovanja v IO najprej uvesti kot preizkušen in znanstveno uporaben pristop, posebej zaželen v okoljskem izobraževanju in vzgoji za trajnostni razvoj. Občansko znanost je mogoče zato uporabiti kot učno platformo, hkrati pa preučevati opraševalce sončnic glede na čas dneva, vreme in različne geografske značilnosti. Podatke sedaj obdelujemo tudi z drugih vidikov in upamo, da smo tudi te dokumentirali na ravni, ki bo omogočila znanstveno objavo. Vabimo, da si prvi znanstveni rezultat našega dela, njegov biološki vidik, pogledate v reviji Acta Entomologica Slovenica.

    Gre za glasilo Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Objavlja izvirna znanstvena dela, pregledne članke in ocene knjig s področja entomologije.

    Znanstveni del pristopa promoviramo na več ravneh, nazadnje so lahko naše delo spoznavali tudi bralci Slovenskega čebelarja.

    Kampanja je bila izvedena v okviru projekta PCVIZ. Financira in upravlja ga MOP s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.

    Dr. Johanna Robinson (johanna.robinson@acs.si), ACS

  • 30 let organiziranega samostojnega učenja v Sloveniji – od koncepta do svetovalne podpore v javni službi (6/23/2023)

    Pred 30 leti je sodelavka ACS mag. Irena Benedik na pobudo takratnega direktorja, dr. Zorana Jelenca, spakirala kovčke in se v podala na 16-dnevno pot po Veliki Britaniji. V Leedsu, Birminghamu, Londonu in drugih manjših krajih je raziskovala in spoznavala različne pristope in oblike organiziranega samostojnega učenja. Srečala se je s t. i. skupnostnimi centri (community centres), središči za samostojno učenje v ustanovah, ki izvajajo formalno izobraževanje (univerza v Leedsu). Spoznala je središča v korporativnem sektorju (tovarna Ford). Zanimalo jo je predvsem, kako ta središča delujejo in kaj vse vključujejo – kakšna gradiva ponujajo, kakšne možnosti učenja podpirajo (npr. učenje na daljavo), kdo jih obiskuje ter kdo udeležencem zagotavlja podporo pri učenju.

    Oblikovanje koncepta organiziranega samostojnega učenja v letu 1993 je izhajalo iz izkušenj in prakse v tujini.

    Razvoj organiziranega samostojnega učenja v Sloveniji je potekal v obliki dveletne akcijske raziskave v projektu Razvoj in implementacija središč za samostojno učenje v obdobju 1993–1995.

    Temelj oblikovanja koncepta so bile teoretične podlage o potrebah po samostojnem učenju odraslih ter premisleki za vpeljavo organiziranega samostojnega učenja v Sloveniji:

    • nizka in neustrezna izobrazbena sestava,
    • pomanjkanje alternativnih oblik,
    • potrebe po drugačnem razvoju osebnosti,
    • novi pogoji v tržnem gospodarjenju,
    • visoka stopnja zaposlenosti žensk,
    • slaba opremljenost prebivalstva z IKT in
    • izsledki študij znanega kanadskega andragoga Allena M. Tougha.

     

    Razvijanje organiziranega samostojnega učenja se nam je zdelo ključno za razvijanje kulture učenja v Sloveniji in je pomemben dejavnik individualizacije učenja.

    dr. Zoran Jelenc

    Več

    Dr. Zorana Jelenca, takratnega direktorja ACS in pobudnika priprave koncepta organiziranega samostojnega učenja, smo vprašali kaj je bilo tisto ključno, kar je spodbudilo razmišljanje o organiziranem samostojnem učenju.

    »Res je, da sem bil pobudnik projekta in vpeljave središč za organizirano samostojno učenje v Sloveniji. Ob tem je treba povedati, kakšna pričakovanja je imel minister za vzgojo in izobraževanje ob ustanovitvi ACS. Tedanji minister dr. Peter Vencelj je od novoustanovljenega ACS pričakoval predvsem, da bo s svojim delovanjem pomagal:

    1. zviševati izobrazbeno sestavo slovenskega prebivalstva, ki je bila po ocenah ministrstva tedaj prenizka,
    2. organizirati izobraževanje brezposelnih, katerih število je bilo tedaj previsoko, izobrazba brezposelnih pa prenizka.

    Ministru sem povedal, da si program delovanja ACS predstavljam precej drugače; da ACS ne sme biti prvenstveno namenjen temu, kar predvsem želi minister (to je formalnemu izobraževanju za odpravljanje pomanjkljivosti v doseženi formalni izobrazbi prebivalstva in brezposelnih), temveč izboljševanju kulture učenja in izobraževanja v Sloveniji. Minister mojemu konceptu ni nasprotoval, čeravno je sicer še vedno želel to, kar mi je prvotno sporočal.

    Naša predstava o IO je temeljila na spoznanjih andragoške stroke in izkušnjah o IO v drugih državah. Poleg teoretičnih spoznanj smo namreč poznali prakso izobraževanja odraslih zlasti v ZDA, Kanadi, na Danskem, Švedskem, Finskem, v Nemčiji Avstriji itn.

    Sam sem v času svojega študija v Kanadi (Torontu) spoznaval zlasti možnosti neformalnega IO. V okviru trimesečnega študija sem spoznal programe andragogike in izobraževanja odraslih tudi na univerzah v Chicagu, Syrakuzi, Míchiganu, New Yorku, Upper Montclairu in Trentonu. Zanimalo me je – poleg neformalnega izobraževanja – tudi izobraževanje na daljavo, IO na televiziji in organizirano samostojno učenje. Moje sodelavke na ACS so se v svojih študijskih obiskih v tujini, zlasti v Angliji, tudi seznanjale s takimi možnostmi IO. Podrobneje smo proučevali samostojno učenje in izobraževanje odraslih v Veliki Britaniji (zlasti Open University). Tako pridobljena spoznanja so se zrcalila v programu ACS v prvih letih njegovega delovanja, ko smo udejanjali projekte, kot so Pismenost odraslih, Študijski krožki, Center za mlajše odrasle, Borza znanja, Središče za samostojno učenje ipd.

    Razvijanje organiziranega samostojnega učenja se nam je zdelo ključno za razvijanje kulture učenja v Sloveniji in je pomemben dejavnik individualizacije učenja.”

    Sledilo je informiranje izobraževalcev in drugih, ki bi SSU lahko odprli v svojih organizacijah. Promocija na posvetih in informativnih seminarjih ter v medijih je bila namenjena tako strokovni kot širši javnosti. Naletela je na izjemen odziv in veliko zanimanje. Zato je bil naslednji korak odprtje demonstracijskega SSU v prostorih ACS v letu 1994.

    Imelo je 3 učna mesta; eno z računalnikom in kasetnikom, drugo z videorekorderjem in CD-predvajalnikom ter tretje s CD-ROM-om. Središče je bilo prvenstveno namenjeno predstavitvi tehnologije in učnih gradiv za samostojno učenje, bilo pa je tudi v uporabi.

    Že ob pripravi koncepta so bile jasno začrtane naloge ACS. Namenjene so bile tako spodbujanju nastanka novih kot strokovni podpori in spremljanju dela obstoječih središč:

    • individualno svetovanje (namenjeno ustanovam pri uresničevanju koncepta organiziranega samostojnega učenja);
    • koordinacija med ustanovami (namenjena identifikaciji skupnih potreb, iskanju rešitev ter motiviranju);
    • usposabljanje nosilcev središč in svetovalcev, ki so v njih delovali (temeljno usposabljanje ter dodatno spopolnjevanje);
    • informiranje (namenjeno uporabnikom središč, glede na to, da je šlo za novost);
    • evalvacija (namenjena spremljanju dela središč);
    • iskanje primernega gradiva za samostojno učenje na svetovnem trgu in usposabljanje za razvoj novega v slovenskem jeziku;
    • vključevanje novih ustanov (namenjeno podpori ob ustanavljanju novih središč) ter
    • razvoj vzorčnega središča za samostojno učenje na ACS (predvsem za demonstracijo učnega gradiva za samostojno učenje).

    V letu 1995 se je konceptualna zasnova realizirala v obliki prvih SSU. V naslednjih 30 letih se je organizirano samostojno učenje ob strokovni podpori ACS razvijalo, odpirala so se nova SSU, število vključenih odraslih pa je s tem raslo. Ocenjujemo, da je do danes njihovo skupno število preseglo 150.000. Povečevala sta se tudi število in dostopnost učnih virov in gradiv ter IKT opreme središč, pojav interneta pa je botroval razvoju spletnega portala za samostojno učenje v letu 2015. Leta 2018 je bila pomembna vloga SSU in dela svetovalcev prepoznana pri pripravi ZIO-1. Svetovalna dejavnost pri samostojnem učenju je bila umeščena v svetovalno dejavnost v IO, ki se izvaja kot javna služba. S tem se je zagotovila podlaga za stabilno financiranje dejavnosti pri izvajalcih javne službe v IO. Teh je v letu 2023 35 in delujejo pri javnih zavodih za IO, ljudskih univerzah, po celotni Sloveniji.

    Če so bili pred 30 leti prostor za učenje, sodobna tehnološka oprema ter dostop do gradiva in virov za učenje ključne prednosti SSU, je danes v ospredju svetovalna vloga središča. Svetovalci so v SSU prisotni od nastanka koncepta, z leti pa se je njihova vloga krepila. Odraslim nudijo podporo pri identificiranju potreb in postavljanju učnih ciljev, načrtovanju učenja ter iskanju in izbiri ustreznih virov in gradiv. Spremljajo in motivirajo jih med učenjem ter jim svetujejo pri učnih težavah. Po zaključku učenja jim pomagajo ovrednotiti učenje ter postaviti nove cilje. Znajo prepoznati potrebe odraslih v svojem okolju in nanje odgovoriti. Zanje poiščejo ali izdelajo učno gradivo in jih podpirajo pri uporabi IKT.

    V izvornem konceptu organiziranega samostojnega učenja so bila SSU prvenstveno namenjena tistim, ki niso bili vključeni v tečaje in druge oblike organiziranega izobraževanja in učenja.

    Pomembna razlika je tudi v dostopnosti tehnologije ter različnih virov in gradiv za samostojno učenje.

    mag. Irena Benedik

    SSU so se vedno prilagajala in odzivala na potrebe uporabnikov, razvoj in spremembe v družbi. Ti tudi danes kličejo po prevetritvi ter posodobitvi koncepta. K temu bomo na ACS pristopili v naslednjih letih. V novem razvojnem projektu (financiranem iz Evropskega kohezijskega sklada) načrtujemo pripravo strokovnih usmeritev in pripomočkov. Pri tem bomo upoštevali tako udeležence (odrasle) kot sodobne pristope k svetovalnemu procesu samostojnega učenja po Smernicah. Spletni portal SSU bomo posodobili in nadgradili. Oblikovali bomo e-gradiva za samostojno učenje in krepili strokovni razvoj svetovalcev v središčih.

    Učenje je včasih nuja, potreba, drugič pa želja in veselje. Ne glede na razlog za učenje in iskanje znanja je lažje, če to počnemo v času in kraju ter na način, prilagojen našim potrebam. SSU lahko omogočijo ravno to – popolno individualizacijo učenja ob hkratni strokovni podpori, ko jo potrebujemo. Zato je organizirano samostojno učenje danes, 30 let pozneje, še vedno aktualno in pomemben del izobraževanja odraslih in koncepta VŽU.

    Urška Pavlič (urska.pavlic@acs.si), ACS

  • Uresničevanje Letnega programa izobraževanja odraslih 2022 (6/14/2023)
    SSIO je na svoji 117. redni seji v sredo, 14. junija, obravnaval Poročilo o uresničevanju LPIO za leto 2022.

    Poročilo za prvo leto veljavnosti ReNPIO 2022–2030 temelji na novi metodologiji. Analiza uresničevanja sledi doseganju ciljev in kazalnikov po posameznih prednostnih področjih, postavljenih v resoluciji.

    1. Prvo prednostno področje: Splošno neformalno izobraževanje odraslih

    2. Drugo prednostno področje: Izobraževanje za pridobitev izobrazbe

    3. Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe trga dela

    4. Četrto prednostno področje: Raziskave in razvoj

    5. Peto prednostno področje: Dejavnosti na področju izobraževanja odraslih

    Ključnega pomena je finančni okvir, ki so ga načrtovala sodelujoča ministrstva za ukrepe na svojih proračunskih postavkah za programe in aktivnosti na področju izobraževanja znotraj svojih resorjev. V LPIO 2022 je bilo skupaj načrtovanih in izobraževanju odraslih namenjenih 71.044.486 EUR finančnih sredstev, realiziranih pa je bilo 67.789.155 EUR. Indeks realizacije je bil 95,4-odstotni, kar je bolje kot leta 2021 (90,5 %). Delež sredstev ESS je v primerjavi z deležem nacionalnih sredstev še vedno relativno visok in znaša 39,1 %.

    Realizacija finančnih sredstev se na večini prednostnih področjih dviguje glede na načrtovana sredstva. Izstopa le tretje prednostno področje, kjer je indeks realizacije le 86,4-odstotni.

    Podrobno bomo uresničevanje ciljev in rezultate doseganja kazalnikov po prednostnih področjih predstavili v naslednji številki e-Novičk. Tokrat se osredotočamo na uresničevanje temeljnega cilja in doseganje krovnega kazalnika, postavljenega v ReNPIO 2022–2030, tj povečati vključenost odraslih v VŽU. Krovni kazalniki so trije:

    1. Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti 25–64 let v VŽU se bo z 8,4 % v letu 2020 povečala na 19 % v letu 2030 (vir: raziskovanje ANP4t);
    2. Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti 25–64 let v VŽU se bo s 46 % v letu 2016 povečala na 66 % v letu 2030 (AIO);
    3. Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti 25–64 let v VŽU se bo iz preračunane vrednosti 40,3 % v letu 2016 povečala na 60 % v letu 2030 (vir: raziskovanje ANP12m).

     

    Ob koncu maja 2023 je EUROSTAT objavil podatke le za prvi kazalnik. Uporabili smo ga za analizo.

    Udeležba odraslih v programih VŽU od leta 2013 od 2022 v izbranih državah EU
    Iz preglednice je razvidno, da je bila udeležba odraslih v letu 2013 v Sloveniji nekoliko nad povprečjem EU (9,9 %), namreč 12,5 %. Od leta 2013 naprej je vsako leto nekoliko padla in v letu 2020 dosegla najnižjo stopnjo (8,4 %). Ta podatek je našo državo prvič uvrstil pod povprečje EU 27.

    V letu 2021 se je zgodil velik preobrat. Udeležba se je dvignila na 18,9 % in precej nad povprečje držav EU 27 (10,8 %).

    V letu 2022 se je stopnja udeležbe odraslih v VŽU še nekoliko povišala, in sicer na 21,6 %. To je bistveno več od povprečja EU 27 (11,9 %). Višjo so imele le Švedska (36,2 %), Danska (27,9 %), Nizozemska (26,4 %), Finska (25,2 %), Islandija (27,1 %) in Švica (22,0 %).

    Udeležba odraslih 25-64 let po izobrazbi in indeks vključenosti med manj in bolj izobraženimi

    Podatki v preglednici kažejo, da se je indeks vključenosti med manj (ISCED 0–2) in bolj izobraženimi (ISCED 5–8) v letu 2022 bistveno zmanjšal, in sicer na 5,8, medtem ko je bil leta 2021 9,3. Tudi razkorak med najmanj in najbolj izobraženimi odraslimi je torej v letu 2022 bistveno manjši.

    Vas zanimajo tudi rezultati doseganja drugih ciljev in kazalnikov na prednostnih področjih ReNPIO 2022–2030? Vabimo vas, da posežete tudi po poletni številki e-Novičk, ki bo izšla v drugi polovici avgusta.

    Mag. Andrej Sotošek (andrej.sotosek@acs.si), ACS

  • Podnebno izobraževanje na Rogli (6/12/2023)

    V današnjem hitro spreminjajočem se svetu je postalo izjemno pomembno, da se izobraževalci odraslih opremimo s potrebnim znanjem in orodji za spopadanje s podnebnimi spremembami. Na ta izziv odgovarja program Osnove podnebnega izobraževanja odraslih. V začetku junija smo se odpravili na njegov terenski del, poučno ekskurzijo na Roglo. V treh dneh smo se poglobili v teme zelenih kompetenc, metodologijo učenja na prostem ter povezovanja globalnega in lokalnega. Ta zanimiva izkušnja nam je omogočila dragocen vpogled v ranljivost naravnega okolja in naših povezav z njim. Spodbudila nas je k razmisleku o izzivih trajnostnega razvoja v Sloveniji.

    Na Rogli sta se nam pridružila Nada Turnšek in Domen Uršič s Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, Sabina Belc iz Socialne akademije ter prof. dr. Catherine Tucker iz Univerze Florida (UFL). Strokovno so podprli program, ki sva ga začrtali dr. Nevenka Bogataj in Ema Meden.

    Čemu Rogla?

    Čudovita pokrajina Rogle ima zaradi svoje izpostavljenosti podnebnim spremembam edinstven pomen. Smrekov gozd, ki ga je na tem območju zasadil človek, je sicer vizualno privlačen, vendar je zaradi spreminjajočega se podnebja zelo občutljiv. Poleg tega je ogrožena tudi identiteta Rogle kot priljubljenega smučišča. Zaradi podnebnih sprememb smučanje na tako nizkih nadmorskih višinah namreč ni več mogoče. Zaradi teh dejavnikov so domačini pred zanimivim izzivom: kako trajnostno izkoristiti prostor in se hkrati spopasti s perečo podnebno krizo?

    Prijetna in poučna izkušnja

    Na učni ekskurziji smo sodelovali v raznovrstnih aktivnostih. Posebno zanimiv je bil sprehod po učni poti v skupinah. Nazorno je pokazal, kako lahko z učenjem na prostem spodbujamo sposobnosti opazovanja in kritičnega mišljenja. Obogateni s to izkušnjo smo pripravili in izvedli lastne dejavnosti. Poleg učenja na prostem in delavnice o zelenih kompetencah smo poslušali tudi izvrstno predavanje profesorice  dr. Catherine Tucker, ki nas je spodbudila k razmisleku o globalnih pojavih v lokalnem okviru, s čimer je sprožila prodorno razpravo.

    Novi uvidi

    Trije dnevi, ki smo jih skupaj preživeli na Rogli, so bili priložnost za osebno in poklicno rast. Z živahnimi razpravami, praktičnimi primeri in izkustvenim učenjem smo poglobili svoje razumevanje večplastnosti podnebnega izobraževanja. Tovrstne izkušnje nam pomagajo, da smo kot izobraževalci odraslih bolje opremljeni za vključevanje zunanjega prostora v naše izobraževalne programe, spodbujanje zelenih kompetenc med učečimi ter spoprijemanje z zapletenimi izzivi trajnosti.

    Ekskurzija je bila za vse nas opomnik, da podnebno izobraževanje ni le akademsko prizadevanje, temveč poziv k ukrepanju. Kot izobraževalci odraslih smo odgovorni, da sebi in drugim omogočimo znanje, spretnosti in upanje, ki so potrebni za reševanje perečih izzivov našega časa. Rogla je s svojim ranljivim ekosistemom in ogroženo smučarsko dejavnostjo nazorno prizorišče za naše učenje.

    Ema Meden (ema.meden@acs.si), ACS

  • Postanite del največje izobraževalne skupnosti – vpišite se na portal Kam po znanje (6/8/2023)

    Ponudniki znanja, ali veste, da lahko brezplačno predstavite ponudbo izobraževanj, delavnic, tečajev in usposabljanj najširši javnosti? Uporabite portal ACS Kam po znanje – spletno mesto, ki združuje ponudnike in iskalce novega znanja.

    Na portalu več sto ustanov že predstavlja več kot 3.700 programov formalnega in neformalnega izobraževanja in učenja. Ste med njimi tudi vi?

    Informacije, zbrane na portalu Kam po znanje, pomoč pri iskanju novega znanja

    Iskanje primernega izvajalca ali programa izobraževanja ni vedno enostavno. Iz množice zadetkov na spletu težko izluščimo tisto pravo informacijo, ki jo iščemo. Zato so lahko aktualni podatki, zbrani na enem spletnem mestu, vsem, ki potrebujejo novo znanje, v veliko pomoč.

    Portal uporablja vse več ljudi. Po njem posegajo tisti, ki iščejo informacije o možnostih za izobraževanje in učenje za svoj strokovni in osebni razvoj, pa tudi delodajalci in kadrovski delavci, ki jih zanimajo programi usposabljanj in izpopolnjevanj za zaposlene. Objavljene informacije so pomemben vir tudi v informativno-svetovalni in raziskovalni dejavnosti v izobraževanju odraslih.

    Delite informacije o svojih izobraževanjih in povečajte možnost, da vas iskalci izobraževanj dejansko najdejo.

    Povabimo vas, da portal obiščete tudi vi. Posebno ponosni smo na podstran Spretnosti za življenje. Tako smo se uglasili s kampanjo Evropsko leto spretnosti, ki teče po vsej Evropi med 9. majem letos in 8. majem prihodnje leto.

    V rubriki Želim objaviti izobraževanje izberite gumb Registracija in vnesite svoje podatke. Po e-pošti boste prejeli uporabniško ime in geslo, s katerim boste lahko objavljali svoja izobraževanja, delavnice, predavanja in druge dogodke.

    Radi se pohvalimo, da je Slovenija ena redkih držav, ki ima enoten nacionalni portal ponudbe izobraževanja in učenja odraslih. Da ostane urejen in zanimiv za uporabnike, je naša skupna skrb. Zato je pomembno, da programe vpisujete in posodabljate sproti, najmanj pa enkrat letno.

    Spremljajte nas tudi na Facebooku Kam po znanje, kjer lahko v dogovoru z vami še prodorneje promoviramo vaše programe.

    Morda se vam ob izpolnjevanju polj porodi vprašanje? Pišite nam na kampoznanje@acs.si ali pokličite na številko 01 58 42 570 in pomagali vam bomo.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Andragoški center Slovenije se je pridružil Mreži občanske znanosti (5/22/2023)

    ACS je 17. maja postal partner Mreže občanske znanosti, organizirane pod okriljem CTK Univerze v Ljubljani. Sodelujoče organizacije so povezane v spletno platformo, katere glavni namen je zbiranje in ozaveščanje o projektih občanske znanosti v Sloveniji.  Objavljene so najrazličnejše informacije: kako začeti projekt občanske znanosti, katero infrastrukturo ponujajo partnerji in katere dejavnosti že obstajajo.

    Občanska znanost (angl. citizen science) je priljubljena metoda vključevanja javnosti v znanstveno-raziskovalno delo. V Sloveniji potekajo številni tovrstni projekti. Pogosto jih je težko najti, ker se skrivajo na spletnih straneh fakultet, inštitutov, strokovnih društev in združenj. Če tudi vi izvajate dejavnosti z metodologijo občanske znanosti, stopite v stik s CTK in postanite del Mreže.

    Kdo lahko postane partner Mreže občanske znanosti?

    Vsakdo – tako organizacije kot posamezniki, ki želijo izraziti podporo občanski znanosti. Še posebej pa vabimo tiste, ki bi želeli aktivno sodelovati – na primer:

    – kot nosilci/izvajalci projektov občanske znanosti,

    – kot organizatorji dogodkov (na primer poljudno znanstvenih predavanj) ali drugih usposabljanj,

    – kot promotorji ali razvijalci občanske znanosti ali

    – kot ponudniki odprte infrastrukture.

    Na ACS smo začeli izvajati kampanje občanske znanosti leta 2022 v okviru projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju. V sklopu izobraževanja odraslih letos potekata že druga in tretja kampanja. V prvi smo opazovali opraševalce v sončnicah, v drugi smo s pomočjo avdiotehnologije snemali gnezdilnice čebel samotark. Trenutno opazujemo opraševalce jablan.

    Dr. Johanna Robinson (johanna.robinson@acs.si), ACS

  • Priporočila za vključevanje metodologije v evropski sistem izobraževanja odraslih in dejavnost svetovanja (projekt GLAS) (5/16/2023)

    Odrasli bi morali imeti možnost, da kadar koli v življenju ocenijo svoje spretnosti, ne glede na to, ali so temelj za samouresničitev ali pa so povezane z zaposlitvijo. To je bilo temeljno vodilo za delo v okviru mednarodnega projekta GLAS ter dobra podlaga za tehten razmislek, kaj lahko k uresničitvi navedenega prispevajo ključni deležniki postopkov vrednotenja. V projektu so nastala priporočila, namenjena svetovalcem, izvajalcem in oblikovalcem politik na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.

    Kaj je glavni prispevek svetovalca?

    Svetovalci morajo biti sposobni voditi odrasle skozi celoten postopek vrednotenja in jih postaviti v središče procesa. Svetovalna podpora bi morala biti celostna in obravnavati različne potrebe odraslih: za vključitev v ali nadaljevanje izobraževanja, vključevanje na trg dela in za osebno rast. 

    Svetovalci morajo poznati in razumeti načine in okolja, v katerih odrasli pridobivajo kompetence, in se zavedati predvsem tacitnega znanja odraslih z nizkimi formalnimi kvalifikacijami.

    Usposobljeni morajo biti za podajanje konstruktivne in celostne povratne informacije ter uporabo različnih metod in orodij skozi celoten postopek vrednotenja. V podporo kakovostnemu delovanju svetovalcev pa ne gre pozabiti na skrb za njihovo ustrezno usposabljanje ter mreženje za razvoj dobrih praks in izmenjavo novih idej.

    Kako lahko ponudniki izobraževanja in oblikovalci politik podpirajo delo svetovalcev?

    Ponudniki naj aktivno nagovarjajo odrasle, ki so najbolj oddaljeni od izobraževalne ponudbe, ustvarjajo naj spodbudno okolje za svetovalce kot podporo pri njihovi strokovni rasti in razvoju, promovirajo pomen neformalnega in priložnostnega učenja ter vrednotenja znanja širši javnosti ter predvsem delodajalcem. Sodelujejo naj pri nagovarjanju oblikovalcev politik za ozaveščanje o svetovanju in učenju osnovnih spretnosti. Navedeno pa se seveda v veliki meri lahko uresniči le z ustreznim sodelovanjem oblikovalcev politik.

    Njihova skrb naj bo usmerjena predvsem v spodbujanje mrež, ki vključujejo ponudnike, izobraževalce/svetovalce, odrasle udeležence, javne zavode za zaposlovanje, socialne službe, akademske kroge in druge zainteresirane strani – na lokalni in nacionalni/regionalni ravni (raven odločanja).

    Zagotovijo naj strukturno in finančno podporo ter omogočijo, da se sliši beseda tako strokovnjakov za svetovanje kot tudi glas učečih se.

    Vera Mlinar (vera.mlinar@acs.si), ACS

  • Finančna pismenost v Parizu: Izkušnje obiska OECD in muzeja ekonomije (Citéco) (5/10/2023)

    Članice projektne ekipe Finančna pismenost za odrasle 2022–2024 smo se udeležile simpozija o finančni pismenosti v razvijajočem se digitalnem finančnem okolju (Financial literacy in the evolving digital financial landscape), ki ga je organiziral OECD/INFE. Gre za srečanje članov mreže INFE, ki se ukvarja z izobraževanjem na finančnem področju. OECD/INFE (Mednarodna mreža za finančno izobraževanje), ustanovljena leta 2008, spodbuja in omogoča mednarodno sodelovanje med oblikovalci politik in drugimi zainteresiranimi stranmi glede vprašanj finančnega izobraževanja po vsem svetu. Pridružilo se je 280 javnih ustanov iz 130 držav, iz Slovenije ACS.

    V petek, 5. maja, smo se udeležile simpozija v konferenčnem centru OECD v Parizu. Dogodek je privabil udeležence iz približno 50 držav, vključno z visokimi uradniki iz vlad, centralnih bank, finančnih institucij in neprofitnih organizacij ter predstavniki akademske skupnosti, zasebnega in civilnega sektorja. Posvečen je bil razvoju digitalnih financ in njegovim posledicam za politiko finančne pismenosti, finančni pismenosti, vedenjskim pristranskostim in finančnemu odločanju ter podpori digitalni finančne vključenosti.

    Digitalno finančno okolje se nenehno spreminja in napreduje z novimi tehnologijami, ki prinašajo nove izzive in priložnosti.

    V digitalnem okolju, kjer se transakcije odvijajo preko spleta, mobilnih aplikacij in kriptovalut, se postavlja vprašanje, ali so ljudje dovolj finančno pismeni, da lahko sprejemajo informirane odločitve o svojem denarju. Raziskave so pokazale, da vedenjske pristranskosti igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju finančnega odločanja. Tudi ljudje, ki imajo visoko stopnjo finančne pismenosti, lahko zaradi ozkoglednosti in pretirane samozavesti izberejo slabše finančne odločitve. Digitalna finančna pismenost je pomemben vidik podpore učinkovite finančne vključenosti. Ta v svetu sicer narašča, vendar njena kakovost ni vedno zadovoljiva. Pojavljajo se nove oblike izključenosti.

    Udeležbo na simpoziju smo združili s študijskim obiskom muzeja ekonomije Citéco v Parizu. Ustanova je namenjena spodbujanju razumevanja gospodarstva, financ in denarja ter njihovega vpliva na družbo. Nahaja se v čudoviti stavbi, ki jo je dal zgraditi Émile Gaillard. Zasebni dvorec je bil prvotno zasnovan za hrambo njegove bogate zbirke umetnin. Pozneje ga je kupila Banka Francije (Banque de France) in pred natanko 100 leti odprla v njem svojo podružnico.

    Danes Citéco kot prvi muzej v Evropi, posvečen izobraževanju na področju ekonomije, ponuja interaktivno stalno razstavo, ki obiskovalce vseh starosti vabi k odkrivanju ekonomije.

    Stalna razstava muzeja je razdeljena na šest sekcij in se posveča temam, kot so izmenjave, deležniki, trgi, nestabilnosti, regulacije in zakladnica. Obiskovalci lahko spoznajo, kako delujejo trgi, kaj so valute in kako delujejo banke. Muzej predstavlja tudi zgodovino denarja in financ ter raziskuje družbene in politične posledice ekonomskih odločitev. Citéco je edinstveno mesto, kjer lahko obiskovalci spoznajo, kako gospodarstvo vpliva na njihovo vsakdanje življenje ter kako lahko sami prispevajo k oblikovanju boljšega in trajnostnega sveta.

    Obisk simpozija o finančni pismenosti in muzeja Citéco v Parizu sta ponudila odlično priložnost za razmislek o pomenu finančne pismenosti in njenih izzivih v digitalni dobi. Digitalna finančna pismenost je postala nujna spretnost za učinkovito finančno vključenost in odločanje. Citéco pa je s svojo zbirko in interaktivno razstavo zagotovil pristen vpogled v zgodovino in sodobnost finančnega sistema. Obisk tega muzeja je zagotovo nepozabna izkušnja za vsakogar, ki se zanima za finančno pismenost in njeno vlogo v družbi.

    Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS

  • Spletni vprašalnik za ocenjevane spretnosti odraslih na voljo posameznikom, ustanovam in podjetjem do konca leta 2024 (4/20/2023)

    ACS zagotavlja brezplačen dostop do vprašalnika SVOS za posameznike, izobraževalne in druge ustanove ter podjetja še več kot dve leti po zaključku projekta ESS Strokovna podpora področju temeljnih kompetenc 2016–2022. V okviru razvojnega projekta je bil inštrument vpeljan v omrežja za IO. Njegovo uvajanje in izvedbo je podpirala Nacionalna točka za spretnosti odraslih. Za uporabo vprašalnika smo izpolnili zahtevo po zagotavljanju dostopnosti ocenjevanja odraslim, varovanja osebnih podatkov ter varnih okolij za izvajanje ocenjevanja. Vzpostavili smo portal Pisarna SVOS, ki tudi po končanem projektu omogoča ustrezno tehnično podporo za izvajanje ocenjevanja. V sodelovanju z omrežji izobraževalnih ustanov smo usposobili strokovne sodelavce in vzpostavili t. i. lokalne točke SVOS, ki zainteresiranim odraslim omogočijo opremo in vstopne številke za spletni vprašalnik, po potrebi pa tudi tehnično pomoč in svetovanje po zaključku ocenjevanja.

    Spletni vprašalnik SVOS je še vedno edini standardizirani inštrument za individualno merjenje oziroma ocenjevanje (testiranje) spretnosti odraslih na treh področjih tako pri delu kot izven tega: matematične spretnosti s pomočjo nalog za razumevanje in uporabo matematičnih informacij, podatkov in prikazov v konkretnih situacijah; besedilne spretnosti z uporabo nalog za branje, razumevanje in uporabo informacij iz tiskanih ali digitalnih besedil; reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih z reševanjem nalog za poznavanje in uporabo digitalnih tehnologij za reševanje problemov. Vprašalnik obsega tudi izbirne module za samoocenjevanje zdravja, poklicnih interesov in obsega uporabe spretnosti.   

    Odrasli in zainteresirane ustanove prek ACS, omrežja 35 lokalnih točk in v središčih ISIO, ki so objavljeni na spletni strani vprašalnika, pridobijo potrebne informacije o vključitvi posameznikov in skupin v ocenjevanje spretnosti. Prav tako je mogoče, da odrasli individualno zaprosijo za vstopne žetone, s katerimi pridobijo unikatne številke, in izpolnijo vprašalnik samostojno. Izpis rezultatov je omogočen takoj po končanem ocenjevanju, dokument je mogoče shraniti ali natisniti. Z vstopno številko je mogoče kadarkoli do konca navedenega obdobja veljavnosti vprašalnika dostopati do rezultatov.

    V obdobju po končanem razvojnem projektu se je število ocenjevanj zmanjšalo. Kljub temu pa posamezne ustanove iz omrežja lokalnih točk redno naročajo žetone prek Pisarne SVOS. Želimo si, da bi vprašalnik v večjem obsegu uporabljali učitelji kot diagnostično orodje v okviru izobraževalnih programov za odrasle. »Temeljne spretnosti so namreč temelj vseživljenjskega učenja in razvoja drugih spretnosti,« je navedeno v predstavitvi SVOS. Prav tako je še mogoče izkoristiti ocenjevanje spretnosti zaposlenih. Da je to za podjetja in organizacije koristno, menijo strokovnjaki v prispevku Strokovna mnenja o instrumentu SVOS. Na tej podlagi je namreč mogoče pripraviti dober načrt razvoja človeških virov, strokovnega oziroma kariernega razvoja, ki sledi razvojnim potrebam podjetja. To pripomore k ustvarjanju učečega se podjetja.

    Mag. Estera Možina (ester.mozina@acs.si), ACS

  • Na Kulturnem bazarju smo navdihovali in se povezovali (4/14/2023)

    Že na forumu EPUO o spretnostih za kulturno življenje smo ugotavljali, da sta kultura in učenje imeniten vseživljenjski par. Zato smo se odločili za vzpostavljanje novih mostov na 15. Kulturnem bazarju.

    V Cankarjevem domu v Ljubljani je 31. marca ACS skupaj s partnerji predstavil dejavnosti in izdelke, povezane z vseživljenjskim učenjem. Barvite razglednice TVU z motivacijskimi besedami o učenju so bile pravi magnet za radovedne obiskovalce. V zanimivih pogovorih in s pomočjo predvajanih videovsebin na zaslonu smo jih navduševali in spodbujali k sodelovanju v TVU in Paradi učenja – Dnevu učečih se skupnosti. Predstavili smo tudi portal Kam po znanje.

    Veseli smo bili, da sta se nam na razstavnem prostoru pridružili predstavnici Knjižnice Šmarje pri Ješah, dolgoletnega območnega koordinatorja TVU in Parade učenja. Predstavili sta programe kulturno-umetnostne vzgoje, programe za spodbujanje branja, aktivnosti s področja gledališke in filmske vzgoje, pedagoške programe Muzeja baroka, YouTube kanal, TVU in PU in medgeneracijsko učenje (UTŽO).

    Morda za koga neposrečena izbira dneva v tednu za izvedbo Kulturnega bazarja se je nama zdela zadetek v polno. Čeprav splošna knjižnica je Knjižnica Šmarje pri Jelšah veliko več kot samo to. Prav vsak lahko do njenih vsebin dostopa prek svetovnega spleta, saj znanje že tretje leto zelo uspešno širimo s pomočjo svojega kanala na YouTubu. V naše kraje pa privabljamo z Muzejem baroka, kjer ponujamo tudi zanimive pedagoške programe, širimo zavest o pomenu kulturne dediščine in prirejamo različne tematske dogodke. Kulturni bazar nam ni ponujal samo možnosti predstavitve naše ponudbe, kamor sodijo najrazličnejše oblike vseživljenjskega učenja, temveč tudi neprecenljive možnosti povezovanja z drugimi kulturnimi ustanovami. Tako sva prestolnico zapustili z novimi poznanstvi in zametki novih projektov. Malokateri petek je tako plodovit, kot je bil petek Kulturnega bazarja 2023!

    Jana Turk Šulc in Vlasta Kramperšek Šuc

    Knjižnica Šmarje pri jelšah in Muzej baroka

    S predstavitvijo svojih tihih knjig se nam je pridružila Edita Mlakar iz Rogaške Slatine, dobitnica priznanja zglednim učečim se Savinjske regije 2022. Pritegnila je veliko pozornosti različnih izobraževalcev. Prepričana je, da lahko tihe knjige neprecenljivo vplivajo na pridobivanje vseživljenjskih znanj, spodbujajo vsestranski razvoj otroka. Hkrati lahko nesluteno blažijo, kar otroka bega, in tkejo vezi med otrokom in njegovimi bližnjimi. Hkrati so se tihe knjige v svetu izkazale za izredno terapevtsko sredstvo za otroke s posebnimi potrebami in starejše, ki se soočajo z  demenco.

    Kulturni bazar 2023 je omogočil povezovanje različnih dejavnosti s skupnim namenom, da doprinesemo  k bogastvu vseživljenjskega učenja. Hvaležna sem ACS, da mi je omogočil sodelovanje. Hkrati sem ponosna, da sem lahko tudi sama delila svoje znanje in pedagoške  izkušnje v obliki tihih knjig, ki jih ustvarjam, in z njimi posredno razvijam vseživljenjske veščine, spodbujam ubeseditev razmišljanja, poslušanje in reševanje izzivov. Obiskovalci so moj doprinos z navdušenjem sprejeli in mi tako dali še dodatne spodbude za nadaljnje ustvarjanje.

    Edita Mlakar

    dobitnica priznanja zglednim učečim se iz Savinjske regije 2022

    Z dogodka smo odšli radostni in prežeti z odličnimi občutki medsebojnega povezovanja. To je dober obet, da Kulturni bazar postane naše stalnica pri širjenju moči in radosti učenja v kulturnem življenju.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • O spomladanskem spopolnjevanju svetovalcev za kakovost izobraževanja odraslih (4/14/2023)
    Na ACS se pri strokovnem vodenju in koordinaciji nacionalnega omrežja svetovalcev za kakovost trudimo izbirati aktualne teme za njihovo nadaljnje spopolnjevanje za uspešno delo na področju presojanja in razvijanja kakovosti IO.

    Letos smo za spomladansko spopolnjevanje izbrali tematiko stresa. Tako smo osrednji del spopolnjevanja namenili strokovnemu predavanju o kroničnem stresu in izgorelosti. Izvedla ga je zunanja predavateljica Tina Bončina, dr. med. Predavanje smo v spopolnjevanje umestili z namenom okrepitve svetovalcev za kakovost z znanji in strategijami, metodami, vajami za pomoč posamezniku, saj se zavedamo, da tematike, kot so prepoznavanje kroničnega stresa, obvladovanje stresa, prepoznavanje in preprečevanje izgorelosti, postajajo vse bolj aktualne tudi za vlogo svetovalca za kakovost IO.

    Iz povratnih informacij svetovalcev za kakovost, zbranih z evalvacijskim vprašalnikom, smo razbrali, da so spopolnjevanje ocenili kot zelo dobro. Potrdilo se nam je, da je izbrana tematika še kako aktualna tudi za njihovo sredino svetovalcev za kakovost in da bomo morali biti v prihodnje vsak pri sebi še bolj pozorni ne samo na telesno zdravje, pač pa predvsem na vidike našega duševnega zdravja. Zunanja predavateljica Tina Bončina je prejela skoraj same petice, tako da smo veseli, da smo izbrali prav to temo in prav to predavateljico. Predavanje je bilo vsebinsko bogato, strokovno, praktične vaje so bile kratke in zapomnljive. Prepričani smo, da bodo svetovalci za kakovost znali uporabiti nove informacije in znanja v prid svojemu zdravju. Sporočilo vsem bralcem tega prispevka pa naj bo, da bodimo vsi skupaj dnevno pozorni na energijo svojega duševnega/psihičnega rezervoarja. V preteklem tednu smo obeležili tudi svetovni dan zdravja. Sporočilo, da vsi skupaj poskrbimo za naše dobro duševno zdravje, je torej še bolj odmevalo!

    V uvodnem delu spopolnjevanja pa smo se posvetili tematikam s področja kakovosti IO: dr. Tanja Možina je svetovalcem predstavila Smernice za dograditev notranjega sistema kakovosti v izobraževalnih organizacijah, ki opravljajo javno službo v izobraževanju odraslih. O smernicah smo se s svetovalci pogovorili in jih prosili, da so tudi z vidika svojih znanj in kompetenc s področja kakovosti letos še bolj pozorni pri dograjevanju svojih notranjih sistemov kakovosti – tudi z upoštevanjem predlogov iz predstavljenih smernic. Avtorica članka sem predstavila še nekatere aktualne dogodke s področja kakovosti ter svetovalce spomnila na namen in način priprave letnih osebnih izobraževalnih načrtov dela svetovalcev za kakovost. Predstavila sem skupna izhodišča za letošnjo promocijsko akcijo Dan za kakovost, ki bo po vsej Sloveniji potekala v petek, 26. maja.

    Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

  • Posvet o mikrodokazilih z delavnico (4/14/2023)

    V sredo, 5. aprila, sem se udeležila posveta z delavnico na temo mikrodokazil v organizaciji Univerze v Ljubljani. Na posvetu je bil predstavljen  projekt ULTRA, gostili pa so tudi mednarodno strokovnjakinjo z University College of Cork z Irske, Lindsey El Amoud, ki je predstavila ureditev tega področja na njihovi univerzi. Čeprav posvet ni bil celodneven, lahko rečem, da je bil vsebinsko izjemno bogat in zanimiv.

    V plenarnem delu je najprej vodja sektorja za visoko šolstvo na MVZI, Duša Marjetič, predstavila novosti na področju urejanja področja mikrodokazil v Sloveniji. Izpostavila je, da gre za reformo 5.0, katere temeljni cilj je visoko usposobljena delovna sila. Pri tem so glavna izhodišča zelena preobrazba, digitalna preobrazba in vseživljenjsko učenje ter mikrodokazila. Ta naj bodo v Sloveniji umeščena v visokošolsko izobraževanje, vključujejo naj učeče se v formalnem izobraževanju, namenjeni pa naj bodo potrebam na trgu dela. Za ustrezno umestitev mikrodokazil v slovenskem prostoru je treba razviti ekosistem, ki vključuje vrednotenje, kakovost, veščine, izvajalce, nacionalno ogrodje kvalifikacij, socialni dialog in katalog mikrodokazil. Trenutno v Sloveniji potekajo pogovori z MDDSZ o umeščenosti mikrodokazil v tretji steber nacionalnega ogrodja kvalifikacij.

    Še posebno zanimiva pa je bila predstavitev ureditve področja mikrodokazil na Irskem, kjer združujejo  holistični pristop. Ne gre le za učenje za namen zaslužka, temveč za učenje za življenje. Zato ne sme, po besedah mednarodne strokovnjakinje z University College of Cork, Lyndsey El Amoud, sistem mikrodokazil nikogar pustiti zunaj.

    Vera Mlinar (vera.mlinar@acs.si), ACS

  • Potenciali povezovanja učenja in kulture (4/13/2023)
    Kakšne so možnosti sodelovanja med kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami?

    Velike. To se je izkazalo 12. aprila na dogodku Potenciali povezovanja v Cankarjevem domu. Organizatorji, predstavniki MK in MVI, so k sodelovanju povabili ACS, CMEPIUS, predstavnike različnih kulturnih ustanov – koordinatorje KUV pa tudi ustanove s področja IO. Zbralo se je blizu 70 udeležencev z enim skupnim ciljem – iskati možnosti sodelovanja.

    Dr. Nives Ličen z Oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske FF je v uvodnem predavanju dregnila v osje gnezdo. Izpostavila je prepad med tistimi, ki čutijo odpor do učenja, in nami, ki se tega nikakor ne moremo nasititi. Vprašala se je, kako pridobiti posameznike, ki živijo v mehurčkih neznanja z napačnimi prepričanji in se družijo z enako mislečimi. Njen odgovor je na dlani: kulturne ustanove, predvsem knjižnice, so tiste, ki lahko najdejo pot k ljudem.

    Krepiti moramo novo spretnost: lastno zmožnost razvoja modrosti.

    dr. Nives Ličen

    IO, zlati neformalno, mora biti prilagojeno ljudem – naj odgovarja na njihove potrebe, ki so v posameznih okoljih različne. V zvezi s tem je predstavila interaktivni model načrtovanja, kjer se koraki med seboj neprestano prepletajo. Poleg intervjujev, anket in fokusnih skupin je kot možnost raziskovanja potreb po izobraževanju predstavila metodo potrjevalnega odkrivanja (appreciative inquiry). Temelji na vprašanju, kaj že imamo in je dobro. Omogoča, da najprej dobimo potrditev, na kateri utemeljimo nadaljnje načrtovanje.

    Rezultat učenja ni le znanje

    V zaključku svojega predavanja je dr. Ličen poudarila, da je pri izobraževanju odraslih, zlasti manj zainteresiranih, rezultat lahko to, da dva človeka spregovorita ali da se en udeleženec odloči, da bo še prišel.Na dogodkih TVU si dovolimo sanjati

    V nadaljevanju je mag. Zvonka Pangerc Pahernik povzela prizadevanja ACS, ki že od leta 1996 prireja Teden (od leta 2020 Tedne) vseživljenjskega učenja, od leta 2012 pa Parado učenja. Oba projekta temeljita na optimističnem pristopu – predstavljata pridobivanje znanja kot nekaj prijetnega, lepega in koristnega. Podaljšane roke osrednje ustanove za IO so koordinatorji TVU in PU, ki so za svoje sodelovanje tudi finančno podprti. Navzoče je povabila k sodelovanju v festivalu učenja pod okriljem katerega od naši partnerjev. To so LU, knjižnice, zavodi in druge ustanove, ki med svoje osnovne dejavnosti štejejo (tudi) IO.

    TVU povezujemo z 2 D (dream, dance) in 2 S (share, steal). Na festivalu učenja sanjamo, plešemo, delimo ideje in jih krademo drug drugemu.

    mag. Zvonka Pangerc Pahernik

    Parada učenja je izšla iz projekta EPUO. Pod njegovim okriljem se tudi v tem obdobju ukvarjamo s spretnostmi, saj organiziramo forume, na katerih gostimo vidne strokovnjake in praktike. Na podlagi Foruma o kulturnem življenju je nastala pobuda za sodelovanje med kulturnimi ustanovami in izobraževalci odraslih. Koordinatorje in izvajalce KUV je povabila, da svoje dejavnosti predstavljajo tudi na tej spletni stani. Predstavila je nedavni produkt projekta – video, ki smo ga pripravili ob 10-letnici projekta EPUO v Sloveniji.

    Portal Kam po znanje – stičišče ponudnikov in povpraševalcev po znanju

    Tudi prenovljena spletna stran Kam po znanje je produkt projekta EPUO. Več o njem je povedala njegova urednica Erika Brenk z ACS. Lični spletni portal, ki iz dneva v dan pridobiva prepoznavnost, je približala udeležencem in požela veliko zanimanja. Portal je pred kratkim dobil podstran, povezano z zgoraj omenjenimi spretnostmi.

    Portal Kam po znanje je dober motivator odraslih za učenje, namenjen pa je najširši javnosti, tako udeležencem kot učiteljem in organizatorjem.

    Erika Brenk

    Posebej je poudarila pomen videovsebin, ki so velik motivator za vključevanje udeležencev v izobraževanje in učenje.

    Erasmus+ v podporo splošnemu in profesionalnemu razvoju posameznika

    Ana Stanovnik Perčič iz CMEPIUS je poleg svoje organizacije, ki s projekti Erasmus+ krepi razvoj učiteljev in udeležencev, predstavila platformo EPALE. Gre za neločljivo povezani zadevi, saj je o vsakem uspešno izvedenem projektu mogoče brati navdihujoče zgodbe na portalu EPALE. Predstavila je nekaj zgledov uspešnih projektov in mobilnosti, posebno tistih, katerih nosilci so bili na dogodku navzoči. EPALE vsebuje tudi stran, ki olajšuje iskanje partnerjev za nastajajoče projekte Erasmus+.

    Neslutene možnosti sodelovanja

    V nadaljevanju smo imeli pred seboj celo vrsto posameznic, ki so predstavile projekte različnih področij KUV. Srečali smo vse veje kulture, od gledališča do intermedijskih umetnosti. Alenka Štrukelj je prikazala portal Družinska pismenost in dejavnosti, povezane s tem projektom. Prizadevanja kulturnih ustanov imajo nekaj stičnih točk. Ena je vseživljenjskost – v časovnem in prostorskem smislu. Obiskovalcem se v največji meri prilagodijo in jih zagotavljajo njihovo dejavno vključenost. Ugotavljajo, da je občinstvo težje pridobiti kot obdržati in prav pri tem se lahko vzajemno podpremo. Raznolike zamisli sproti udejanjajo.

    Od ust do ust – v e-Novičke

    Nisem si mogla kaj, da ne bo že vse od Zvonkine predstavitve, v katero je vključila tudi naše e-Novičke, hrepenela po izreku ene povedi: Vse to je v e-Novičkah! Če še ni, bi pa lahko bilo. Na naši strani bomo za to poskrbeli in v nadaljevanju povabili kulturne ustanove, naj v posebni rubriki ozaveščajo o svojih dejavnostih, s poudarkom na tistih, ki zadevajo odrasle ali pa večgeneracijsko učenje in ustvarjanje.

    Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

  • Projekt GLAS in njegova dediščina za izobraževanje odraslih (4/13/2023)

    ACS je v letih 2020–2022 s partnerji iz Slovenije, Belgije, Španije in Škotske sodeloval v projektu GLAS, ki ga je zasnoval in koordiniral CIK Trebnje. Cilj projekta je bil razviti metodologijo za ocenjevanje in vrednotenje digitalnih in matematičnih spretnosti ter pismenosti za izvajalce IO in v podporo svetovalnim storitvam. Projekt GLAS se je decembra 2022 uspešno končal in omogočil vrsto uporabnih rezultatov za izobraževalce in svetovalce v izobraževanju odraslih v Sloveniji in Evropi. Strokovni javnosti so ob zaključku projekta na voljo zaključena gradiva.

    • Metodologija za vrednotenje digitalnih in matematičnih spretnosti ter pismenosti za svetovalce v IO je strokovno gradivo, ki celostno predstavlja proces svetovanja in vrednotenja (ugotavljanje, dokumentiranje, ocenjevanje, certificiranje), ki v središče postavlja odraslega.
    • Smernice za svetovalce za izvajanje vrednotenja predhodno pridobljenega znanja pri odraslih z nizko razvitimi spretnostmi so pripomoček za izvajanje svetovalne dejavnosti. Na voljo so kot e-knjiga in vodijo svetovalca skozi postopek vrednotenja temeljnih zmožnosti.
    • Priporočila za vključevanje metodologije v evropski sistem izobraževanja odraslih in dejavnost svetovanja vsebujejo napotke za svetovalce, organizacije, ki izvajajo svetovanje, ter odločevalce.
    • Evropska platforma, digitalna zbirka različnih orodij in pripomočkov za ocenjevanje in vrednotenje jezikovne, matematične in digitalne spretnosti ter pismenosti, ki se tudi po zaključku projekta še dopolnjuje in nadgrajuje z novimi orodji.

    ACS je v projektu GLAS prispeval znanje in izkušnje s svetovanjem in vrednotenjem ter pismenostjo odraslih ter zasnoval in pilotno izvedel Program usposabljanja svetovalcev za vrednotenje digitalnih in matematičnih spretnosti ter pismenosti. Na obeh področjih se ukvarjamo s pristopi k ranljivim skupinam odraslih, da bi se vključili v izobraževanje in učenje. V tem prispevku razmišljamo o vlogi in pomenu dosežkov projekta GLAS za področje pismenosti.

    Vrednotenje splošnih znanj in spretnosti je zahtevno

    Vsebina projekta nas je zelo pritegnila, saj nagovarja manj izobražene odrasle, pri katerih je vrednotenje splošnih znanj in spretnosti lahko zelo zahtevno. Projekt GLAS ima ambicijo, da s premišljenimi gradivi, primernimi pristopi in inštrumenti omogoči vrednotenje pridobljenih spretnosti in kompetenc na področju pismenosti, digitalnih in matematičnih spretnosti teh skupin odraslih. V primeru digitalnih kompetenc je sicer na voljo že veliko različnih inštrumentov. Pri pismenosti in matematičnih kompetencah pa ni nujno tako, saj gre za splošna znanja, spretnosti ali kompetence, za katere je na voljo manj preizkušenih inštrumentov, primernih za odrasle. Tudi sicer velja, da je splošna znanja in kompetence težje vrednotiti oziroma da imajo ranljive skupine odraslih največje primanjkljaje na omenjenih področjih, ko se vključujejo v izobraževanje in usposabljanje.

    Stanje spretnosti odraslih v Sloveniji je kritično

    Stanje in potrebe na področju spretnosti odraslih smo v Sloveniji temeljito raziskali z raziskavo PIAAC. Potrdila je velike vrzeli prav na področjih, ki so predmet projekta GLAS, pri odrasli populaciji. V Sloveniji se je v resnici pokazal populacijski problem, zato smo tudi pristopili k implementaciji vprašalnika SVOS. Naš cilj je bil izobraževalcem odraslih in svetovalcem pomagati identificirati primanjkljaje v spretnostih pri posameznih odraslih. SVOS je le eden od inštrumentov za ocenjevanje spretnosti odraslih, ki so bile fokus projekta GLAS. V evropski platformi GLAS so zbrani številni drugi.

    Vrednotenje predhodno pridobljenega znanja kot priložnost za doseganje in vključevanje ranljivih skupin odraslih v IO

    S projektom GLAS želimo svetovalcem v IO pomagati pri vrednotenju občutljivih področij znanja in spretnosti. Zato smo si tudi obetali, da bo projekt med drugim spodbudil tesnejše sodelovanje mreže za svetovanje in vrednotenje ter strokovnih delavcev – učiteljev v različnih programih, v katerih bi odrasli imeli možnost razvijati spretnosti. Obetali smo si, da bodo zaznani primanjkljaji učiteljem zemljevid za prilagajanje izobraževanja. Odraslim pa tudi potrdilo in spodbuda, da marsikaj že vedo in zmorejo ter lahko na tem gradijo. Med izvajanjem projekta so se odpirala številna vprašanja o možnostih implementacije rezultatov v nacionalnih kontekstih. Tudi v Sloveniji smo se med drugim spraševali, kako uspešni smo pri vključevanju odraslih v izobraževalne programe za razvoj spretnosti; kako dobro znamo prilagajati izobraževanje potrebam odraslih, ki so bili vključeni v postopke vrednotenja; in nenazadnje, ali je v Sloveniji na voljo dovolj primernih izobraževalnih programov za najranljivejše skupine odraslih, kamor jih svetovalci lahko napotijo, ko zaznajo primanjkljaje v temeljnih spretnostih.

    ZIO-1 je na novo opredelil javnoveljavne programe za odrasle, ki ne dajejo javnoveljavne izobrazbe, posebno mesto pa imajo tudi v novi ReNPIO 2022–2030 v okviru prvega prednostnega področja – splošnega neformalnega IO. Podatki o vključitvah odraslih v te programe kažejo, da je bila udeležba odraslih v javnoveljavnih programih, ki so namenjeni prvenstveno razvoju temeljnih spretnosti in so predmet projekta GLAS, dokaj nizka v primerjavi z ocenjenimi potrebami. Pričakovati je, da ko bodo javnoveljavni programi za dvig temeljnih spretnosti postali del stalne ponudbe v IO, se bo pokazala tudi večja potreba po takih celostnih metodologijah in inštrumentih za vrednotenje predhodno pridobljenega znanja in spretnosti pri potencialnih udeležencih programov, kot jih je doprinesel projekt GLAS.

    Izobraževalce odraslih na lokalni in načrtovalce politik na nacionalni ravni v Sloveniji čakajo še veliki izzivi. Kako izboljšati spretnosti odraslih in kako povečati vključenost najmanj izobraženih v izobraževanje in usposabljanje v prihodnjih letih ali vsaj do konca obdobja sedanje resolucije? Kako najučinkoviteje povezovati dejavnosti svetovanja, vrednotenja in izobraževanja, da bi odraslim zagotovili lažje vključevanje v primerne izobraževalne programe in pridobivanje spretnosti na omenjenih področjih? Del odgovora na ta dva velika izziva je gotovo doprinesel projekt GLAS, tako za naš kot tudi evropski prostor.

    Mag. Estera Možina (ester.mozina@acs.si), ACS

  • Predstavitev projekta Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju na Kulturnem bazarju (4/13/2023)

    V petek, 31. marca, se je z dejavnostmi na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavil tudi projekt Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju. Zadnji dve leti nacionalni izobraževalni javni zavodi spodbujamo razumevanje podnebnih sprememb in odziv nanje.

    ACS je promocijske in videovsebine prikazal med 16. in 18. uro. K sodelovanju smo povabili izvajalce IO, ki povezujejo kulturo s cilji trajnostnega razvoja. Predstavila se je akademija za antropologijo in dizajn BUDA Academy s ŠK EkoSem in Etno-fletno.

    Udeleženci ŠK EkoSem smo se lotili reševanja okoljskega izziva odpadnega tekstila z organiziranjem izmenjave ter predelave rabljenih kosov tekstila in oblačil. Iz njih smo izdelali nove atraktivne kose oblačil, modnih dodatkov ter dekorativnih predmetov. Tako smo tekstil, ki bi pristal na odlagališču, ponovno vrnili v uporabo. V Cankarjevem domu smo na stojnici organizirali delavnico izdelave dekorativnih predmetov, venčkov, vrečk in podobno iz odpadnega tekstila. Obiskovalci so se lahko pridružili izdelavi ali pridobili idejo, kako uporabiti odpadne kose tekstila. Iz zaves lahko nastane zanimiv plašček ali obleka, tunika, šal ipd. Iz odpadnih kosov dekorativnega tekstila ali filca pa smo izdelali venčke in druge predmete, ki smo jih kot izdelke predstavili na drugi stojnici.

    Branka Urbanija

    mentorica ŠK EkoSem in Etno-fletno

    Študijski krožek Etno-fletno pa je predstavil način izdelave apotropejskih venčkov in šopkov, dišečih zelišč ter tradicionalne slovenske potice. Obiskovalci so v dar dobili dišeče šopke, lesene obeske v obliki rože življenja ali svarice. Predstavili so tudi svoje dosedanje izdelke; Knjigo za otroke z naslovom Ajdovski kevder, izdano leta 2018, film Ukročena trmoglavka, življenje ob Pšati od izvira do izliva, izdano leta 2020, ter dokumentarni film Korenine moje domovine iz leta 2022, ki se trenutno vrti po slovenskih kinodvoranah.

    Študijski krožek EkoSem se ukvarja z ustvarjalno predelavo rabljenih izdelkov, predvsem tekstila.

    Dogodek je bil nepozaben, veseli smo bili obiskovalcev, ki so pokazali interes za naše delo, aktivnosti in so nas povabili v svoje kraje. Nekateri so ostali le na pomenku, ki verjamem, da odzvanja in aktivira neizkoriščen ustvarjalni potencial, ki je v vsakem posamezniku in spodbuja pozitivne spremembe v človeku in okolju. Hvala ACS za povabilo, v veselje nam je sodelovati s sorodnimi dušami.

    Branka Urbanija

    mentorica ŠK EkoSem in Etno-fletno

    Maja Gabrič (student.podnebje@acs.si), ACS

  • Družinska pismenost v središču pozornosti strokovne javnosti (4/13/2023)

    V zadnjem tednu marca je bila pozornost strokovne javnosti – tako strokovnih delavcev vrtcev, šol kot tudi knjižničarjev in mentorjev KUV med drugim usmerjena v spodbujanje pismenosti in razvijanje bralne kulture v družini in med generacijami.

    Družinska pismenost = modra popotnica za življenje

    V Mestni knjižnici Kranj je 29. marca potekal strokovni posvet z gornjim naslovom. Kranjska knjižnica s tem začenja svoje poslanstvo referenčnega centra za družinsko pismenost. Dogodek smo zastavili kot vsakoletno strokovno srečanje vseh, ki so si spodbujanje branja v družini zadali kot svoje osebno in strokovno poslanstvo. Na posvetu smo se pogovarjali o pomenu branja v družini, načinih spodbujanja družinske pismenosti tako za posameznike kot družbo. Spoznavali smo se z dejavnostmi, ki na tem področju že potekajo pri nas. Seznanili pa smo se tudi s tem, kako se problema nizke stopnje pismenosti in razvijanja družinske pismenosti lotevajo na Nizozemskem.

    Tirza de Fockert, svetovalka za oblikovanje politik na področju osnovnih znanj v nizozemski nacionalni knjižnici, je v svojem nastopu izpostavila ključno vlogo staršev in drugih skrbnikov pri razvoju jezika in pismenosti otrok.

    Pri otrocih, ki odraščajo v družini, kjer je pismenost manj prisotna (običajno so to družine, kjer so starši manj izobraženi), prihaja do več težav pri razvoju jezika kot v družinah, kjer namenjajo branju in pismenosti več pozornosti. Tak začarani krog nizke ravni spretnosti v družini lahko prekinemo le tako, da v programe za razvijanje bralne pismenosti in bralne kulture vključimo celotno družino – tudi starše.

    Tirza de Fockert

    Nizozemska nacionalna knjižnica zato skupaj s fundacijama za branje in pisanje (Stichting Lezen in Stichting Lezen & Scrijven) razvija programe, ki bodo v pomoč lokalnih oblastem, da bodo lahko ustvarile integriran družinski pristop k dvigu bralne pismenosti v družbi. Pri tem jim bodo v pomoč knjižnice, šole, vrtci in drugi deležniki, ki delujejo na področju izobraževanja, kulture, integracije priseljencev idr. Še posebno pomembno vlogo pri tem dajejo knjižnicam. Njihova vloga se bo še povečala po letu 2025, ko se bo zakonodajna regulacija prenesla s centralne na lokalno raven.

    Pomen integralnega pristopa k dvigu bralne pismenosti v družinah je bil izpostavljen tudi na okrogli mizi, na kateri so sodelovale mag. Estera Možina, strokovnjakinja s področja pismenosti z ACS, dr. Sabina Fras Popović, dolgoletna knjižničarka Mariborske knjižnice in predavateljica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijske znanosti in knjigarstvo na FF v Ljubljani, Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic, dr. Nataša Demšar Pečak z Direktorata za družino na MDDSZ, ter dr. Andreja Erdlen, vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti pri Mariborski knjižnici. Sodelujoče so ugotovile, da bo družina še naprej ostala topla greda pismenosti in da znanja in veščine, ki jih prejmemo v domačem okolju, ostanejo z nami vse življenje. Starši so motivirani za pomoč otrokom. Pripravljeni so narediti vse, da bi bili ti uspešni in zadovoljni, tudi brati. Vendar pa, kot je izpostavila mag. Estera Možina, je medgeneracijski prenos pismenosti močno zakoreninjen tudi v Sloveniji. Raziskave kažejo, da je v Sloveniji veliko staršev, ki so pri skrbi za spodbujanje branja in pismenosti v družini ovirani in nemočni. Najprej zaradi nižje izobrazbe in primanjkljajev v lastni pismenosti. Ti starši in njihove družine so v posebej neugodnem položaju tudi zaradi močno zakoreninjenega diskurza osebne odgovornosti za učni uspeh svojih otrok, ki je vseprisoten od devetdesetih let dalje. Če tudi izobraževalni sistem ne zmore nadomestiti primanjkljajev v socialnem kapitalu pri šolajočih otrocih, ker pričakuje od staršev, da skrbijo za učenje otrok, je krog sklenjen. Problema medgeneracijskega prenosa neugodne pismenosti ni mogoče rešiti samo z IO. Odrasli, ki imajo primanjkljaje v pismenosti, se namreč zelo neradi odločajo za izobraževanje. Dosedanje izkušnje pri izvajanju programov družinske pismenosti v Sloveniji (na primer programi Beremo in pišemo skupaj ter Branje za znanje in branje za zabavo), podobno kot na Nizozemskem, kažejo, da je mogoče s primernimi programi za celo družino opolnomočiti starše za vnašanje več pismenosti v družinsko življenje in njihovo lastno učenje. Pri tem je pomembno, da gremo strokovni delavci  v družine in okolja, kjer se ti ljudje nahajajo, in programe prilagodimo njihovim potrebam. Kot je zaključila Vesna Horžen, morajo splošne knjižnice knjige in bralno kulturo pripeljati med ljudi. Tudi programi družinske pismenosti bi tako morali postati del redne javne mreže, preko katere bi bilo omogočeno tudi profesionalno izobraževanje.

     

    Eden od razlogov, da smo naredili spletno stran za družinsko pismenost, je bil namreč tudi pomanjkanje kontinuitete programov javnoveljavnih in neformalnih izobraževanj s tega področja. Spletna stran, ki sem jo predstavila na posvetu, je zato postala nekakšna zakladnica, kjer so na enem mestu zbrani nasveti, priporočila in strokovne informacije o vpeljevanju družinske pismenosti v domače okolje. Namenjena je tako staršem kot strokovnim delavcem in, kot je bilo slišati iz občinstva, tudi zelo uporabna in prijazna uporabnikom.

    Družinsko branje – popotnica za vse otroke

    Spletno stran za družinsko pismenost sem predstavila tudi na okrogli mizi Družinsko branje – popotnica za vse otroke v okviru Kulturnega bazarja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na njej so mag. Barbara Hanuš, psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek, Maja Kenda, bibliotekarka v Mestni knjižnici Kranj, Helena Brulc, bibliotekarka oddelka za mladino Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, in vzgojiteljica Jasna Pustoslemšek iz vrtca Medvode, enota Sora, govorile o tem, kaj lahko storijo vzgojiteljice, učiteljice, knjižničarke, da bi otrokom, predvsem tistim, ki ne prihajajo iz spodbudnih okolij, približali branje kot vrednoto in nujno komponento vseživljenjskega učenja. Spoznali smo nekatere uspešne programe družinske pismenosti, ki so že zaživeli v slovenskih vrtcih, šolah in splošnih knjižnicah. Okrog sto pretežno udeleženk Kulturnega bazarja je kljub dokaj pozni uri pozorno poslušalo pogovor in nas na koncu nagradilo z nekaj navdušujočimi zgodbami spodbujanja bralne kulture pri najranljivejših skupinah.

    Rojeni za branje

    Teden pa je bil namenjen tudi izmenjavi dobrih praks na področju spodbujanja branja s sosednjo Hrvaško. Dejavnosti, ki jih na področju družinske pismenosti in spodbujanja branja od prvih dni življenja izvajamo pri nas v Sloveniji, smo mag. Nataša Bucik z MK, dr. Nada Požar Matjašič z MVI, Tjaša Urankar z JAK, mag. Tilka Jamnik, predstavnica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, in sama kot predstavnica ACS, predstavile gostjama s hrvaškega ministrstva za kulturo.

    Maja Zrnčić in Mia Vranješević sta predstavili nacionalni projekt Rojeni za branje (Rođeni za ćitanje), v okviru katerega bo vsak otrok na Hrvaškem do vstopa v šolo dobil štiri kartonke – slikanice, ki bodo temelj za gradnjo lastne domače knjižnice. Projekt je zastavljen tako, da bodo malčki dobili knjižice na sistematskem pregledu pri svojemu izbranem pediatru, saj so jih prepoznali kot tiste referenčne osebe, h katerim pridejo vsi starši in ki jim ti tudi najbolj zaupajo. Pediatru temu ni treba nameniti veliko dodatnega časa. Medtem ko bo pregledoval otroka, bo starše opozoril na pozitivne strani branja otrokom in z otroki. S tem pristopom je hrvaškemu ministrstvu za kulturo od začetka projekta uspelo privabiti polovico vseh pediatrov na Hrvaškem, ki so prepoznali pomembnost vpeljevanja branja v najzgodnejšem obdobju. Ne gre samo za telesni in duševni razvoj otroka, temveč tudi za kapital, ki bo z otrokom ostal vse življenje in se bo z leti le še plemenitil.

    Družinska pismenost je skrivnost. Ker ni recepta, modela ali copy paste rešitve. Je le butični individualni pristop. Je le pogovor, povabilo, pomoč. Je znanje in je situacija.

    dr. Sabina Fras Popović

    Družinska pismenost ni problem, za katerega bi obstajala ena sama rešitev. Rešitev je toliko, kot je družin. Zato je vsaka družina, ki jo spodbudimo k razmišljanju o pomembnosti branja za uspešno delovanje v vsakdanjem življenju, vsak starš, ki bo po nekaj letih abstinence ponovno vstopil v knjižnico in se vanjo z veseljem vračal, ob tem pa za branje navdušil tudi otroke, za nas velik uspeh. Kajti družinska pismenost ni nadomestilo za šolo, je povezovanje, sodelovanje in podpora za vse, ki sestavljamo to družbo.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

     

  • Svetovni teden izobraževanja o financah: kako zgraditi trdne temelje za finančno prihodnost (3/29/2023)

    Svetovni teden denarja oziroma svetovni teden izobraževanja o financah smo letos prvič obeležili tudi na ACS. Med 20. in 24. marcem smo dnevno ozaveščali o finančni pismenosti in vabili k reševanju kratkega vprašalnika za merjenje finančne pismenosti. Vprašalnik je v enem tednu dosegel več kot 350 oseb. Poleg tega smo se udeležili dogodkov, ki so jih organizirale druge institucije.

    Svetovni teden izobraževanja o financah (ang. Global Money Week) obeležujemo že enajsto leto zapored in Slovenija je ena izmed sedemnajstih držav, ki je v to vključena že od samega začetka

    Irena Simčič

    nacionalna koordinatorka svetovnega tedna o financah – Global Money Week, ZRSŠ

    Na nacionalnem izobraževalnem dogodku 20. marca v Banki Slovenije so predstavniki ZRSŠ prikazali pomen kakovostnega izobraževanja za krepitev vseživljenjskih kompetenc. S svojimi dejavnostmi so nas seznanili predstavniki obeh ministrstev, tj. MF in MVI, ter drugih deležnikov, kot so Združenje bank Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Banka Slovenije, Bankarium – Muzej bančništva na Slovenskem ter FURS. Ob zaključku je bila razglašena zmagovalna ekipa dijaškega tekmovanja Generacija €uro, ki ga v Sloveniji organizira Banka Slovenije. Kot primera učnih okolij za kakovostno obravnavo finančnih vsebin smo si pod strokovnim vodstvom ogledali Muzej Banke Slovenije in Bankarium.

    Letos je s svetovnim tednom časovno sovpadel tudi evropski teden denarja. Na Združenju bank Slovenije so v sklopu tega poleg Evropskega denarnega kviza (EMQ), aktivnosti za osnovne, srednje šole, starejše organizirali tradicionalno strokovno srečanje z naslovom Projekti finančnega izobraževanja. Srečanja v Bankariumu smo se v četrtek, 23. marca, s predstavitvijo projekta Finančna pismenost za odrasle 2022–2024 udeležili tudi sodelavci ACS. Matej Krumberger, vodja Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije in moderator srečanja, nas je pospremil z razmišljanjem o nizki finančni pismenosti mlajših generacij in starejše populacije, ki sta si diametralno nasprotni. Pri prvih je namreč težava poznavanje vsebine, pri drugih pa spremenjen način opravljanja storitev. To je vidik, s katerim se srečujemo tudi v projektu Finančna pismenost za odrasle 2022–2024. Pripravljamo dva javno veljavna programa za odrasle s tega področja. Eden je namenjen ciljni skupini odraslih, starih od 25 do 35 let, drugi pa tistim od 55 do 65 let. V nadaljevanju srečanja so bile predstavljene potrebe starejših na področju finančnega opismenjevanja. Poudarjeno je bilo, da so starejši zelo heterogena skupina, ki ne glede na izobrazbo na splošno razmišlja drugače od mlajših.

    Za finančne strokovnjake je v četrtek, 23. marca, revija Moje finance organizirala dogodek Naj skladi 2023, na katerem vsako leto podelijo nagrade najboljšim vzajemnim in pokojninskim skladom. Zbrane je pozdravil urednik revije Moje finance, Jure Ugovšek, ki v zadnji številki omenjene revije v Uvodniku piše: »Finančna pismenost postaja priljubljena besedna zveza … je vse bolj uveljavljena komponenta trajnostnega razvoja in nekateri jo umeščajo v ESG (oziroma ODU: okolje, družba, upravljanje).« Pred samo podelitvijo so se zvrstili trije polurni pogovori. Prvi je naslavljal koncept ESG, tj. upoštevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov pri poslovanju podjetij. Sledil je pogovor o prihodnosti slovenskega kapitalskega trga. Zadnji vsebinski sklop debate je iskal odgovor na vprašanje, kje institucije vidijo svojo vlogo pri finančnem opismenjevanju. Sogovornici sta bili Irena Simčič in Sonja Primožič iz Banke Slovenije, njun pogovor pa je moderirala Mira Koporčić Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov – GIZ.

    Svetovni teden izobraževanja o financah je torej prinesel veliko novih srečanj, širjenje obzorij, premislekov in sodelovanj. Slednje so govorci na dogodkih pogosto poudarili. Izmenjava informacij, idej in virov med sodelujočimi, da bi s dosegli skupni cilj, je ključna. Kot pravi afriški pregovor, se je treba na pot odpraviti skupaj, če želimo priti daleč.

    Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS

     

     

  • Projekt Finančna pismenost za odrasle v svetovnem tednu denarja (3/16/2023)

    Tudi ACS letos pristopa k svetovnemu tednu denarja med 20. in 26. marcem. Izobraževalne in finančne institucije na ta način že enajsto leto ozaveščajo o pomenu finančnega izobraževanja in finančne pismenosti. Kot vodilna izobraževalna institucija za izobraževanje odraslih pri nas želimo v tem tednu opozoriti predvsem na problem pomanjkljive finančne pismenosti, ki se v veliki meri pojavlja tudi pri odraslih.

    Ob koncu leta 2022 smo zagnali projekt Finančna pismenost za odrasle, v okviru katerega bomo razvili nove javnoveljavne in neformalne izobraževalne programe na tem področju.

    Nedavno končana analiza stanja in potreb je pokazala, da finančna pismenost pri nas ni bila nikoli dovolj naslovljena. Z izzivi se soočamo predvsem pri lastnem ravnanju. Poleg tega se področje financ hitro spreminja, zato tudi tisti, ki (mislijo, da) so dobro poučeni, potrebujejo nenehno izobraževanje, da bi razumeli sodobne spremembe in jim sledili.

    V novo razvitih izobraževalnih programih bodo udeleženci med drugim pridobili uporabno znanje in spretnosti za obvladovanje osebnih in družinskih financ, načrtovanja, varčevanja za prihodnost ter poznavanja nevarnosti in preventivnega ravnanja pred zlorabami in prevarami.  S tem bomo v prihodnjih letih doprinesli k izboljšanju zmožnosti za doseganje finančnega blagostanja prebivalcev Slovenije, njihovih najbližjih in družin. Posredno pa bodo izobraževalni programi pomagali izboljšati kakovost življenja odraslih in družin pri nas, predvsem v smislu zagotavljanja boljših bivalnih pogojev, kakovostne prehrane in ohranjanja zdravja in aktivnega življenjskega stila vse do starosti. Boljša finančna pismenost odraslih bo pozitivno vplivala tudi na zeleni in digitalni prehod.

    Svetovni teden denarja bomo izkoristili za promocijo projekta na družbenih omrežjih. Na spletni strani projekta pa smo pripravili tudi krajši vprašalnik, s katerim vsakdo lahko preveri, koliko je finančno spreten. Do njega lahko dostopate tudi s QR kodo.

    Končni cilj projekta je razviti take programe za odrasle, ki jih bodo izobraževalci na terenu lahko prilagodili vsakokratnim potrebam ljudi. Zato bomo v okviru projekta razvili tudi program usposabljanja za strokovne delavce, ki delajo v IO v Sloveniji. S tem bo to področje pridobilo nove kakovostne programe za izobraževanje in usposabljanje odraslih na zelo vitalnem področju njihovega življenja in dela.

    Načrtujemo, da se bo z ukrepom do leta 2026 lahko v program Finančne pismenosti za odrasle vključilo več kot 3.300 odraslih. Pridobili bodo znanje, spretnosti, stališča in vedenje, potrebne za sprejemanje dobrih finančnih odločitev in končno doseganje finančne blaginje.

    Projekt je sestavni del ukrepa Finančne pismenosti v Načrtu za okrevanje in odpornost. Njegov pobudnik je Ministrstvo za finance. Ukrep izvaja MVI, ki je zagotovilo ustrezne podlage za razvoj in izvajanje programov finančnega opismenjevanja odraslih v okviru ReNPIO 2022–2030.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

  • Kulturni bazar povezuje (3/10/2023)

    Jubilejni, 15. Kulturni bazar, ki bo 31. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani, prinaša bogat program strokovnega usposabljanja. Osrednja tema je ustvarjalnost za trajnostni razvoj.

    V prvem preddverju se bo predstavljal tudi ACS s partnerji. Prikazali bomo dejavnosti in izdelke, povezane z vseživljenjskim učenjem in medgeneracijskim sodelovanjem.

    Udeležence bomo povabili k sodelovanju v TVU 2023, najvidnejši promocijski kampanji izobraževanja in učenja v Sloveniji (15. 5.–18. junija), ter Paradi učenja – Dnevu učečih se skupnosti (24. maja).

    Z nami bo dolgoletni območni koordinator TVU in Parade učenja Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Predstavili bodo programe kulturno-umetnostne vzgoje, ki jih izvajajo za otroke, mladino in (starejše) odrasle. Največ pozornosti bodo namenili KUV za ViZ (ki so tudi ciljna publika oz. navzoča strokovna javnost), predstavljali bodo vse svoje programe in aktivnosti za spodbujanje branja (bralne študijske krožke, različne bralne značke, bibliopedagoško dejavnost). Ukvarjajo se tudi z gledališko in filmsko vzgojo (za različne generacije) in pedagoškimi programi v Muzeju baroka. Poleg naštetega bodo ozaveščali o vsebinah na svojem kanalu na YouTubu, TVU, PU in medgeneracijskem učenju (UTŽO).

    Pridružila se nam bo Edita Mlakar iz Rogaške Slatine, dobitnica priznanja zglednim učečim se Savinjske regije 2022. Predstavila bo svoje tihe knjige, ki so v našem okolju še manj znane. Prepričana je, da lahko neprecenljivo vplivajo na pridobivanje vseživljenjskih znanj, spodbujajo vsestranski razvoj otroka. Hkrati lahko nesluteno blažijo, kar otroka bega, in tkejo vezi med njim in bližnjimi. Tihe knjige so se v svetu izkazale za izjemno terapevtsko sredstvo za otroke s posebnimi potrebami in starejše, ki se soočajo z demenco.

    Na razstavnem prostoru projekta Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju, v katerem sodelujejo nacionalni izobraževalni zavodi, bo med 16. in 18. uro svoje aktivnosti predstavila tudi ekipa ACS.

    Čim prej se prijavite na katerega od 50 dogodkov (predstave, filmske projekcije, predavanja, predstavitve, okrogle mize, delavnice, vodenja po razstavi) in nas obiščite v prvem preddverju Cankarjevega doma.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Portal Kam po znanje – dodatna promocija številnih ustanov za izobraževanje odraslih (3/10/2023)

    Soočanje z družbenimi, tehnološkimi in globalnimi spremembami zahteva nenehno pridobivanje novega znanja, spretnosti in veščin skozi celotni življenjski cikel. Znanje, pridobljeno v formalnem izobraževanju, v vse kompleksnejšem svetu ne zadošča več. Potreben je celostni in vseživljenjski pristop k pridobivanju znanja in spretnosti, ki poleg formalnega vključuje tudi neformalno in priložnostno (izkustveno) učenje. Le tako se lahko hitreje in učinkoviteje spopadamo z novimi izzivi ter se nanje lažje odzivamo.

    Stalno ozaveščanje o pomenu vseživljenjskosti učenja ter informiranje o številnih priložnostih za pridobivanje in dopolnjevanje znanja je pri tem pomembno. Aktualni podatki o možnostih izobraževanja in učenja so pri informiranju javnosti v veliko pomoč.

    Informacije, zbrane na portalu Kam po znanje, kot pomoč pri iskanju novega znanja

    Portal Kam po znanje uporablja pri iskanju informacij o ponudbi izobraževanja in učenja vse več ljudi. Po njem posegajo tudi delodajalci in kadrovski delavci, ki iščejo programe usposabljanj in izpopolnjevanj za svoje zaposlene. Objavljene informacije so koristne v informativno-svetovalni in raziskovalni dejavnosti v IO. Bogato in raznovrstno ponudbo programov usposabljanja in izpopolnjevanja pa najdejo tudi izobraževalci odraslih za svoj strokovni in osebni razvoj.

    Portal Kam po znanje prepoznan pri ustanovah kot dodatna promocija

    Odziv izvajalcev izobraževanja in učenja za predstavitev načrtovane ponudbe izobraževanja in učenja za odrasle na portalu je vse večji. V letu 2022 je svojo izobraževalno ponudbo objavilo 267 ustanov, ki so nudile odraslim več kot 3.700 različnih programov tako formalnega kot neformalnega izobraževanja in učenja.

    Predstavile so se različne ustanove. Med njimi so srednje šole, ki poleg mladine izobražujejo tudi odrasle, zasebne ustanove in zasebne šole za izobraževanje odraslih, ljudske univerze, društva in zveze društev, zavodi, knjižnice, muzeji, galerije, inštituti, zbornice, razvojne agencije, skladi in fundacije ter številne druge ustanove, ki izvajajo izobraževanje in učenje odraslih. Številne so se predstavile prvič. Mreža izvajalcev izobraževanja in učenja odraslih je razvejana po vseh slovenskih regijah, najbolj pa v osrednjeslovenski, kjer je tudi povpraševanje odraslih po izobraževanju največje. V vseh slovenskih občinah pa možnosti za izobraževanje in učenje odraslim niso na voljo.

    Velika raznovrstnost ustanov vpliva na raznovrstnost izobraževanja in učenja

    Kar tri četrtine celotne izobraževalne ponudbe je namenjene neformalnemu izobraževanju in usposabljanju odraslih, največ učenju tujih jezikov (angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega, slovenskega jezika kot tujega jezika idr.), znanju o informacijski in komunikacijski tehnologiji ter uporabi računalnikov, splošnim izobraževalnim aktivnostim ter osebnim spretnostim in osebnostnemu razvoju.

    Med programi za pridobitev izobrazbe je bilo največ programov srednjega strokovnega izobraževanja, in sicer ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, strojni tehnik in tehnik računalništva. Sledili so triletni programi za pridobitev srednje poklicne izobrazbe, kjer so prevladovali trgovec, gastronomske in hotelske storitve, bolničar – negovalec in administrator, ter programi višješolskega strokovnega izobraževanja, zlasti ekonomist, informatika in poslovni sekretar.

    Bogata vsebinska raznolikost sega na različna področja

    Vsebinska pestrost izobraževanj za odrasle se odraža zlasti v neformalnem izobraževanju in učenju. Skoraj polovico tovrstne izobraževalne ponudbe so predstavljali programi iz vsebinskih področij umetnosti in humanistike ter osnovnih in splošnih izobraževalnih aktivnosti. V prvem vsebinskem področju je bilo največ programov namenjenih učenju tujih jezikov. Vsebinsko področje osebne in splošne izobraževalne aktivnosti/izidi so združevali vsebine osebne spretnosti in osebnostnega razvoja, pismenosti in matematične pismenosti ter osnovnih in splošnih izobraževalnih aktivnosti. Veliko izobraževalnih programov so izvajalci uvrstili tudi v vsebinska področja tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, informacijsko-komunikacijske tehnologije ter poslovne in upravne vede, pravo.

    Novosti na portalu Kam po znanje

    Tudi v letu 2022 je bila ta naloga povezana s projektom EPUO 2022–2023. To je portalu omogočilo dodaten razvoj in prepoznavnost ter izboljšanje njegove kakovosti po tehnični in komunikacijski strani. Na portalu smo dodali novo podstran, ki smo jo namenili spretnostim za življenje. Izpostavili smo štiri: zelene spretnosti, spretnosti za zdravo življenje, digitalne spretnosti in spretnosti za kulturno življenje. Predstavili smo izobraževalno ponudbo za pridobitev posamezne spretnosti za življenje, ter ugotovili, da je izobraževalna ponudba za pridobitev prvih dveh naštetih preskromna.

    K večji informiranosti in ozaveščenosti javnosti o možnostih izobraževanja in učenja je pripomogel tudi nov profil Kam po znanje na Facebooku. Ta medij je pritegnil veliko pozornost obiskovalcev pa tudi nove izvajalce izobraževanj, ki so želeli predstaviti svojo ponudbo. Tu promoviramo zanimive učne priložnosti ter s tem privabimo ne le širšo javnost, temveč tudi nove ponudnike izobraževanja. Obsežna promocija portala poteka tudi po drugih komunikacijskih kanalih ACS.

    Vas zanimajo aktivnosti na nalogi Pregled dejavnosti, dosežkov in ponudbe v izobraževanju odraslih ter podrobnejši podatki o izobraževalni ponudbi za odrasle v letu 2022? Preverite jih v poročilu, ki je objavljeno na spletni strani ACS v Digitalni bralnici ter na spletni strani Kam po znanje.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Kateri so največji izzivi odraslih na področju finančne pismenosti? (3/10/2023)

    Da bi razumeli potrebe po finančni pismenosti, izluščili največje primanjkljaje na tem področju pri odraslih in naredili naslednje korake v projektu, je ACS sredi februarja gostil strokovnjake s področja financ, bančništva, zavarovalništva, varstva potrošnikov in vseh ravni izobraževanja. Prodružilo se nam je tudi nekaj praktikov, ki že izvajajo izobraževanja na področju finančne pismenosti.

    Zbrane je uvodoma pozdravila direktorica ACS dr. Nataša Potočnik. Izpostavila je pomen finančne pismenosti za današnjega posameznika in se zbranim zahvalila za pomoč in sodelovanje pri oblikovanju usmeritev za uspešno izpeljavo projekta Finančna pismenost za odrasle 2022–2024.

    Nato je vodja projekta mag. Ester Možina predstavila glavne mejnike in predvidene rezultate. Analiza stanja in potreb po IO na področju finančne pismenosti je bila že opravljena. Končni cilj projekta je nastanek dveh strukturiranih javnoveljavnih in več neformalnih programov za odrasle. V načrtu je tudi program usposabljanja za strokovne delavce, ki bi usposabljali odrasle. Ti programi bodo prostodostopni strokovni in širši javnosti. Namen projekta je opolnomočiti odrasle, da bodo sprejemali prave finančne odločitve, samostojno poskrbeli za lastno blaginjo in postali aktivni na različnih področjih, povezanih s financami.

    Na srečanju smo želeli slišati, kje so največji izzivi odraslih na področju finančne pismenosti, katere vsebine bi morale biti vključene v bodoči kurikul programov za finančno pismenost odraslih. Hkrati smo strokovnjake želeli povabiti k sodelovanju v razvojnem delu projekta, kjer se bomo ukvarjali z globljim razumevanjem problematike finančne pismenosti odraslih v Sloveniji in načrtovanjem izobraževanj v skladu s potrebami odraslih po teh znanjih. Udeleženci srečanja so odgovarjali na dve ključni vprašanji: na katerih področjih se pri odraslih v Sloveniji kažejo največji primanjkljaji in katere glavne vsebine bi morali vključiti v finančno izobraževanje odraslih v Sloveniji.

    Navzoči so se strinjali, da izobraževanje finančne pismenosti pri nas ni nikoli dovolj naslovljeno. Z izzivi se soočamo predvsem skozi lastno ravnanje. Poleg tega se področje financ hitro spreminja, zato tudi tisti, ki (mislijo, da) so dobro poučeni, potrebujejo nenehno izobraževanje, da bi zadostili potrebam sodobnega časa.

    Leta 2019 je družba Valicon za Slovensko zavarovalniško združenje izvedla raziskavo po metodologiji OECD. Izkazalo se je, da so v Sloveniji najbolj finančno pismeni odrasli med 65 in 75 let (generacija, rojena v sistemu, ki ni poznal delnic in kreditov), najmanj pa tisti med 25 in 34 let. Skupaj z zbranimi strokovnjaki in izobraževalci smo ugotovili, da na trgu že obstaja veliko izobraževanj s področja finančne pismenosti, vendar so ta namenjena predvsem mladim. Populaciji odraslih so namenjena le izobraževanja za posamezne vsebine. Še teh se udeležujejo le takrat, ko želijo rešiti specifični problem (npr. ko želijo najeti stanovanjski kredit, vložiti denar ipd.). Zato so pozdravili pobudo ACS po pripravi celovitega javnoveljavnega izobraževalnega programa za odrasle. Po njihovem bi tak program moral pokriti predvsem naslednje teme: odnos do denarja, upravljanje osebnih financ, poznavanje bančnega sistema v povezavi s spletnim bančništvom, varčevanje za varno prihodnost, modro zadolževanje, razumevanje davkov, zavarovanj, naložb in kriptovalut, odgovorno ravnanje z viri ter digitalna varnost in preprečevanje finančnih prevar.

    V nadaljevanju projekta bo ožja delovna skupina praktikov (izobraževalcev) sodelovala pri pripravi javnoveljavnih programov finančne pismenosti za odrasle. Hkrati se bodo izobraževali za izvajanje novonastalih programov, ki jih bodo preizkusili v praksi.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

  • Obisk študentov kadrovskega menedžmenta na ACS (3/6/2023)

    V petek, 3. marca, so našo ustanovo obiskali študenti 3. letnika dodiplomskega študija sociologije na FDV, smer kadrovski menedžment, z mentorico prof. dr. Heleno Kovačič.

    Sprejela jih je direktorica ACS dr. Nataša Potočnik. Poudarila je naše poslanstvo – v ljudeh vzbuditi potrebo po učenju in vseživljenjskem pridobivanju znanja. To je namreč osnovni temelj, ki zagotavlja razvoj posameznika in družbe kot celote. Pojasnila je razlike med formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem. Nanizala je nekaj primerov, kako človek pridobiva spretnosti za uspešno soočanje z življenjskimi izzivi. Ob tem je poudarila rezultate raziskave PIAAC. Ta je pred leti dala nezavidljive rezultate – razmeroma velik delež ljudi v Sloveniji ima težave z matematičnimi in besedilnimi spretnostmi.

    Kot enega temeljnih dokumentov dela naše ustanove je izpostavila ReNPIO. Navedla je nekaj tipičnih projektov za večjo vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje, ki jih je vzpostavil ACS: študijske krožke, TVU, ZIP, PUM-O, prizadevanje za trajnostni razvoj. Pri vsem tem sodelujemo zaposleni v štirih središčih. Povezujemo se tudi v mednarodnem okolju, kjer številni partnerji prepoznavajo naše dobre prakse.

     

    Vseživljenjsko učenje je vodilo, ki mu sledimo in ga živimo že 30 let.

    Dr. Nataša Potočnik

    V nadaljevanju je delo Središča za kakovost in izobraževanje, ki ga vodi, predstavila dr. Tanja Možina, tudi sama diplomantka sociologije na FDV. Slikovito je povzela, kako je zašla v andragogiko, in pojasnila, kako pomembno je pri njenem delu poznavanje družbenih tokov in gibanj. Izobraževalno dejavnost je predstavila predvsem v luči nedavnih dogodkov na globalni ravni. Izpostavila je nekaj številk, povezanih z vključevanjem posameznikov v izobraževanje v zadnjem obdobju. 

    Izobraževalna dejavnost ACS temelji na sodelovanju. Ljudi želimo opolnomočiti, da bodo samostojno delali, se razvijali in spremljali svoj napredek.

    Dr. Tanja Možina

    Za izobraževanje odraslih je značilno, da se učimo med seboj in plemenitimo drug drugega, zato ne gre za poučevanje v strogem pomenu besede. Pri vseživljenjskem učenju ima to dve razsežnosti: v smislu trajanja in v smislu širine. Dr. Tanja Možina je spomnila tudi na odvisnost od finančnih spodbud.

    Nazadnje so študenti obiskali našo knjižnico, ki je edina v slovenskem prostoru specializirana za izobraževanje odraslih. Med policami smo se pogovarjali o tem, kako je naše področje dela povezano s sociologijo, psihologijo in drugimi (predvsem družboslovnimi) strokami.

    Študenti so na koncu obiska izrazili svoje zadovoljstvo s pridobljenimi informacijami. Prepričani smo, da se bomo še srečali, saj se bodo pri svojem delu v kadrovskih oddelkih podjetij srečevali z vprašanji, kako z novim znanjem opolnomočiti svoje sodelavce, da bodo uspešnejši pri svojem delu in zadovoljnejši s svojim življenjem,

    Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

  • Sodelavci Andragoškega centra Slovenije v Bankariumu (3/2/2023)

    Na Čopovi ulici v centru Ljubljane je v prostorih nekdanje Mestne hranilnice ljubljanske pod okriljem NLB leta 2021 odprl vrata muzej bančništva Bankarium. Na izboru Best of Ljubljana, ki ga prireja Ljubljana In Your Pocket City Guide, so obiskovalci muzej letos izglasovali za zmagovalca v kategoriji Najboljše notranje aktivnosti v Ljubljani. Tokrat smo v sklopu projekta Finančna pismenost za odrasle 2022–2024 Bankarium obiskali tudi sodelavci ACS.

    Najprej smo se potopili v zgodovino denarja in bančništva, ki sega v tretje tisočletje pred našim štetjem. Dobili smo odgovore na vprašanja, kot so: od kod ime za denar, banko, kdaj so se pojavili denarni posli brez gotovine, kdo je uvedel prve obveznice, kdo prve delnice in še več.

    V naslednjem prostoru je prikazano bančništvo na Slovenskem od leta 1820. Prikaz nas popelje skozi zgodovino petih držav, katerih del je bilo današnje slovensko ozemlje, in devet denarnih valut, ki so bile v tem obdobju pri nas v veljavi. Poigrali smo se s pretvarjanjem cen dobrin v različne zgodovinske valute ter pobrskali po bančnih knjižicah preteklega časa. Da je bila pripadnost Ljubljanski (Kranjski) hranilnici (Laibacher Sparkasse), prvi hranilnici na Slovenskem in drugi v celotni avstrijski monarhiji, nekoč statusni simbol, nam govori najstarejši predmet, ki ga hranijo v muzeju bančništva. To je ploščica/značka, s katero so si gospodje najverjetneje ozaljšali pohodno palico in je nastala med letoma 1820 in 1845.

     

    Kustosinja Urška Purg nam je razkrila, od kod izvira v pogovornem jeziku beseda jur za 1000 enot denarja. Na bankovcu za 1000 dinarjev Kraljevine SHS je bil namreč upodobljen Sv. Jurij.

    Nekdanja bančna uslužbenka Jasna Koršič nam je predstavila razvoj poslovanja in nas zaprla v trezor, kjer smo preverjali pristnost bankovcev in šteli denar.

    Zadnji del našega obiska je predstavljala finančna delavnica. Saša Capuder nas je popeljala skozi šest postaj finančnega labirinta. Vsaka od njih je posvečena enemu vidiku finančne pismenosti: našemu odnosu do denarja, nadzoru nad porabo denarja, pametnemu financiranju, finančni varnosti in modremu investiranju. Na zadnji postaji pa smo lahko preverili, kako finančno pismeni sploh smo.

    “Porabi manj, kot zaslužiš.” “Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača.” “Plačaj najprej sebi.” “Ne nosi vseh jajc v eni košari,” je le nekaj iztočnic, ki smo jih spoznali in na katerih lahko gradimo svojo finančno pismenost. Spoznali smo, da se lahko tudi pametno zadolžujemo, varčevanje pa je način, kako ceneje dosežemo svoje cilje. Slovenci smo v mednarodni primerjavi zelo varčen narod, ampak velikokrat ne vemo, kaj naj s prihranki, zato jih držimo večinoma na bančnih računih. To pa nam niža finančno pismenost. Želite izvedeti, kakšen tip vlagatelja ste? Rešite vprašalnik Kako rad tvegam pri naložbah.

    Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS

  • Nacionalno medresorsko strokovno usposabljanje Kulturni bazar 2023 (2/21/2023)

    Največje strokovno usposabljanje na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar, ki ga že 15. leto pripravljajo MK, MVI, ZRSŠ ter Cankarjev dom s kulturnimi ustanovami in partnerji iz različnih resorjev, bo 31. marca. Vabljene strokovne delavke in delavci v vzgoji in izobraževanju!

    Na Kulturnem bazarju bo ACS s partnerji predstavil aktivnosti in izdelke, povezane z vseživljenjskim učenjem in medgeneracijskim sodelovanjem. Udeležence bomo povabili k sodelovanju v TVU in na Paradi učenja – Dnevu učečih se skupnosti z osrednjo vlogo v TVU. Poskrbeli bomo tudi za večjo prepoznavnost in sodelovanje mreže izvajalcev izobraževanja odraslih v kulturno-umetnostni vzgoji.

    Program in prijavnico na strokovno usposabljanje Kulturni bazar 2023 najdete na spletni strani, kjer lahko izveste tudi več o nacionalnem stičišču kulturno-umetnostne vzgoje. Udeleženci brezplačnega usposabljanja prejmejo potrdilo o udeležbi.

    Organizacijski odbor Kulturnega bazarja (info@kulturnibazar.si)

  • Hiperprodukcija medijskih vsebin – izbirajte modro! (2/13/2023)

    Neomejen dostop do podatkov še ne prinese modrosti. Mediji vplivajo na naše dojemanje sveta. Vse informacije, ki jih prejmemo, potrebujejo našo kritično obravnavo. Novi digitalni viri so priložnost za učenje – premagajte strah in izbirajte kakovostne vire.

    Posvet o vplivu medijev in medmrežja na informiranje, priložnostno, vseživljenjsko učenje odraslih, še eden od oznanjevalcev medijske dihotomije sodobnega časa, se je 25. januarja odvil pod okriljem Andragoškega društva Slovenije. Udeležili smo se ga tudi predstavniki portala MiPi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS. Na eni strani imamo kakovostne medijske vsebine, ki vedno težje dosežejo občinstva, na drugi pa digitalne medije, ki jih velika večina vsakodnevno nosi v žepu. Čeprav je bil dogodek prvenstvo namenjen iskanju rešitev za izobraževalce odraslih in vključevanje t. i. novih medijev v proces učenja, pa je v precejšnji meri osvetlil stanje duha v sodobnem medijskem prostoru.

    Sami moramo razvijati kritično mišljenje.

    izr. prof. dr. Nives Ličen

    Še ne dolgo nazaj se je morda zdelo, da bo ravno tehnološki razvoj tisti, ki bo t. i. tradicionalnim medijem, kot so televizija, radio in tisk, ponudil dodatno možnost diseminacije lastnih vsebin. Številne raziskave odzivov uporabnikov pa kažejo, da ti digitalne vire v pretežnem obsegu uporabljajo za druge namene ali pa jih sploh ne uporabljajo. V prvo skupino sodijo predvsem mladi, ki digitalne vire, poleg uporabe aplikacij, ki lajšajo vsakodnevno življenje, pogosto uporabljajo za zabavo. V drugo skupino pa sodijo predvsem predstavniki starejše populacije. Ti zaradi neobvladovanja, pogosto pa tudi zaradi strahu pred neznanim, po sodobnih digitalnih virih ne posegajo.

    Podobno kot to smo že večkrat ugotavljali v številnih prispevkih na MiPi, se je tudi na posvetu kot ključna izkristalizirala pomembnost sledenja kakovostnim medijskim vsebinam. Čeprav si stroka in medijski ustvarjalci niso enotni v oceni, kaj nenehna izpostavljenost digitalnim virom (in vplivom) pomeni, še manj, za katere starostne skupine in v kakšnem obsegu je oziroma zanje sploh ni priporočljiva, je nekaj povsem jasno. Uporabniki, poslušalci, gledalci smo tisti, ki klikamo, tisti, ki gledamo, beremo, poslušamo in delimo, tisti, ki moramo – tudi skozi proces nenehnega učenja – skrbeti, da bomo opolnomočeni in ozaveščeni kritično ter premišljeno uporabljali medijske vsebine in informacijske tehnologije.

    Kompetence medijske pismenosti torej lahko in moramo krepiti skozi proces priložnostnega, vseživljenjskega učenja. Formalno učenje je tako zgolj ena od oblik pridobivanja novih znanj, medtem ko informalno učenje predstavlja našo prihodnost. Sodobni medijski uporabnik se mora vseskozi izobraževati, nove podatke pa spreminjati v znanje in modrost.

    Družabni mediji in demokratični proces

    Internet. Tehnologija, ki je spremenila svet. Zagotovo. Pa je tudi upravičila pričakovanja v smislu krepitve demokratičnih procesov v družbi, zagotavljanja enakih možnosti in participacije vsem uporabnikom, pripadnikom družbe? Tudi tu obstajajo številne raziskave, ki glede na izhodišče zastavljene teze lahko ponudijo zelo raznolike ugotovitve. Pa vendar je precejšnji konsenz moč zaznati pri naslednjem: na spletu vsi glasovi niso enako slišani – pogosto namreč posredi stoji bodisi kapitalsko bodisi politično izhodišče oziroma statusni položaj uporabnika. Predpostavka, da bodo družabni mediji demokratizirali prostor, se vedno bolj kaže kot naivna, saj so v praksi pogosto le še utrdili razmerja družbene moči.

    Razpravljavci so torej temam, kot so dostop do medijskih vsebin in digitalnih virov, njihova uporaba in stopnja vpliva uporabnika, pomembnost premagovanja t. i. duhovne lenosti sodobnega uporabnika in nujnosti kritičnega premisleka ter razumevanja funkcije posamezne medijske objave, namenili veliko pozornosti. Posameznik nima vpliva na medijsko agendo, zato sta ključnega pomena njegova ozaveščenost in sposobnost presoje o načinu poročanja, diskurzih, ki so bili uporabljeni, o funkciji določene objave. To, da mislimo svet okoli nas, postaja vedno pomembneje – še posebno danes, ko nas zasičenost in razraščajoča se tabloidnost medijskih objav silita v površnost in odsotnost vsakršnega kritičnega razmisleka. Na dogodku je bilo sicer moč slišati tudi mnenje z izjemno pesimističnim predznakom, da tudi medijska pismenost ne zadostuje. Mediji namreč ne opravljajo več svoje naloge in so podlegli pastem sodobnega tabloidnega, površinskega in nerazmišljujočega (digitalnega) sveta.

    Infodemija informacij ali kaj je resnica?

    Živimo v dobi informacijskega obilja. Informacije imamo vsak trenutek na dlani, zato je še toliko pomembneje, da jih znamo kritično presojati in postavljati v kontekst. Predvsem pa, kot opozarjajo strokovnjaki, se moramo vedno znova vprašati, v kakšni funkciji je posamezna novica. Kaj ta, ki nam jo sporoča, želi z njo doseči, in predvsem, ali bi drugačen kontekst lahko vplival na njeno razumevanje? Ključnega pomena je pametna izbira virov.

    Pri uporabi družabnih omrežij za namen informiranja je ključno zavedanje, da za njimi stojijo zasebni lastniki, ki s svojim poslovnim modelom sledijo predvsem lastnim kapitalskim interesom. Njihov dobiček ustvarja naša pozornost, te pa ne pridobijo zahtevnejše (daljše, poglobljene) in zato morda tudi dolgočasnejše vsebine. Zato, razumljivo, so na družabnih omrežjih največ pozornosti deležni prav skrajnostni in drugače odstopajoči pogledi in mnenja. Prednjačijo glasovi, ki sicer v družbi praviloma sploh niso prevladujoči. Uporabniki pa med seboj komunicirajo v zaprtih mehurčkih enako mislečih, ki zgolj še utrjujejo njihov pogled na svet in jih miselno šibijo.

    In kaj z resnico? Tudi na dogodku se ni dalo povsem izogniti temu vprašanju. A prav zares odpreti te Pandorine skrinjice najbrž ni imel namena nihče. Izkazalo se je, da to vprašanje pravzaprav niti ni ključno. Ni torej najpomembnejše vprašanje, ali je informacija resnična ali ne, pač pa v kakšni funkciji je prikazana – razumeti kontekst in namen pa zahteva kritično mislečega uporabnika. Ključno spoznanje je torej: tehnologija sama po sebi ne more spremeniti družbe, pomembno je spremeniti družbo.

    Posnetek dogodka je objavljen na spletni strani organizatorja.

    Prispevek je bil najprej objavljen na MiPi, portalu AKOS za promocijo medijske in informacijske pismenosti.

  • Zeleni izzivi upravljanja (2/3/2023)

    V ponedeljek, 12. decembra, so se vodstveni delavci v IO srečali na seminarju na ACS. Organizirala ga je CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp.

    Glavni poudarek seminarja je bil na vprašanjih, kako upravljati v času podnebnih sprememb in kako učinkovito zmanjšati vpliv organizacij za IO na okolje.

    Na seminarju so udeleženci z dr. Matejem Ogrinom obnovili nekaj dejstev o podnebnih spremembah. Z dr. Tatjano Planinc in Urško Kleč so spoznali model alpske šole ter primere njegove implementacije. Delavnični del je vodila dr. Mojca Ilc Klun. Udeležence je ob učnem gradivu usmerjala k razmišljanju o izzivih Prelaza Vršič. Iskali so načine za prenos modela alpske šole v lastno institucijo.

    Model je za vse sodelujoče ustanove zanimiv, saj okolje postavlja v središče razmisleka o izobraževalni dejavnosti. Poudarja, da je naravno okolje učni prostor. Spreminjanje podnebja tako pomeni tudi spreminjanje učnih okolij. Na to se morajo vodstva izobraževalnih institucij odzivati.

    Srečanje je bilo tudi priložnost za vodstvene delavce, da se pred novoletnimi prazniki srečajo in izmenjajo izkušnje. Sodelovanje je za učinkovito prilagajanje spremembam okolja ključnega pomena. Zato je pomembno ustvarjati priložnosti za srečevanje.

    Ema Meden (ema.meden@acs.si), ACS

  • Pedagoško-andragoški dnevi 2023: Vzgoja in izobraževanje za vključujočo skupnost (1/27/2023)

    Že 40 let nas združujejo Pedagoško-andragoški dnevi (PAD), ki jih organizira Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete UL. Leta 2010 so srečanja postala tematska. V četrtek, 26. januarja, smo se zbrali v prostorih Filozofske fakultete, da bi razpravljali o otrocih, mladostnikih in odraslih, ki se pri vključevanju v izobraževanje znajdejo pred večjimi ovirami. Zbrane je nagovorila dekanja dr. Mojca Schlamberger Brezar.

    Ne morem si zamisliti, da bi bili brez javnega sistema izobraževanja, dostopnega vsem, vključujočega in trajnostnega … V vključevanju se skriva beseda ključ. Učitelji so ključ za vključujoč in trajnostni razvoj pedagoškega in andragoškega izobraževanja.

    dr. Mojca Schlamberger Brezar

    V plenarnem predavanju Nevidno delo in učenje v procesu vstopanja v poklic in vključevanja na trg dela v dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva je dr. Barbara Samaluk (FF UL) opozorila na novo ranljivo skupino. To so mladi, ki imajo težave pri prehodu iz izobraževanja v poklicno shemo.

    Sledilo je drugo plenarno predavanje z naslovom Vključevanje učencev priseljencev v šolo: vloga države, šole, strokovnih delavcev in univerz. V njem je predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko dr. Klara Skubic Ermenc pokazala, da je inkluzivna kultura šole osnovni okvir, znotraj katerega lahko iščemo rešitve.

    Fokus na posamezne ciljne skupine je premalo, treba je gledati na celoten sistem.

    dr. Klara Skubic Ermenc

    Inkluzija pomeni konceptualno preobrazbo šole, sta dr. Špela Razpotnik (PEF UL) in dr. Matej Rovšek (Center Janeza Levca Ljubljana) naslovila tretje plenarno predavanje, v katerem sta se strinjala s predhodnico, da se cilji inkluzije lahko udejanjajo, šele ko poznamo celoten sistem izobraževanja. »Inkluzija pomeni profit za učence,« je dejal dr. Rovšek in nenazadnje je inkluzivno šolanje tudi ekonomsko sprejemljivo.

    Po odmoru je delo potekalo v obliki delavnic. Na delavnici, kjer so obravnavali samomor v vzgojno-izobraževalni organizaciji, so predstavili Smernice za postvencijo v šoli ob samomoru učenca ali dijaka (2021) ter poudarili, da se pripadnost, povezanost in vključenost odvijajo tudi znotraj neformalnih dejavnosti. Na delavnici o inkluziji v poklicnem in strokovnem izobraževanju so prikazali rezultate raziskave iz leta 2022, s katero so dobili vpogled o stanju inkluzivnosti. Ena od diskusijskih delavnic PAD je bila namenjena tudi vprašanju inkluzije odraslih oseb s posebnimi potrebami. Namen diskusijske skupine je bil poglobiti razpravo o sodobnih izzivih inkluzije, pred katere so postavljeni tako odrasli s posebnimi potrebami kot njihovi svojci in predvsem strokovnjaki. V delavnici je aktivno sodelovala naša sodelavka doc. dr. Petra Javrh, ki je med drugim povedala: »Pokazalo se je, da je na tem področju vrsta resnih in povsem konkretnih vprašanj. Posebna skrb bo morala biti v stroki namenjena vprašanju, kdo bo bolj sistematično skrbel za vključevanje odraslih OPP v vseživljenjsko izobraževanje, kar je njihova neodtujljiva pravica.« Zaključek diskusije je bil, da bi se morali strokovnjaki sami najprej bolj izobraževati o posebnostih učenja in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami in da bi morali bolje spoznati tudi globlje razloge za ustreznost koncepta inkluzivnosti v izobraževalnem sistemu.

    Dogodek se je zaključil z okroglo mizo, ki jo je moderiral dr. Robi Kroflič. V tem zaključnem delu so predavatelji in udeleženci razpravljali o vprašanjih in premislekih, ki so se jim utrnili čez dan, ter s tem zaključili letošnje srečanje.

    Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS

  • Portal Kam po znanje je vse bolj prepoznaven in obiskan (1/17/2023)

    Bliža se čas spomladanskih vpisov v programe IO. Za marsikoga je lahko iskanje primernega izvajalca ali programa izobraževanja oziroma učenja po različnih spletnih brskalnikih poseben izziv. Aktualni podatki o izobraževalni ponudbi, zbrani na portalu Kam po znanje, so lahko pri tem v veliko pomoč.

    Informacije, zbrane na enem mestu, kot pomoč pri iskanju novega znanja

    Vse več posameznikov, željnih novega znanja, portal že redno uporablja za raziskovanje možnosti izobraževanja in učenja. Na enem mestu namreč najdejo informacije različnih ponudnikov tako formalnega kot neformalnega izobraževanja in učenja. Poleg zbranih podatkov dobijo tudi druge informacije o dostopu do znanja in brezplačne svetovalne pomoči, če jo potrebujejo.

    Portal ni namenjen zgolj najširši javnosti. Uporabljajo ga tudi delodajalci in kadrovski delavci, ki iščejo programe usposabljanj in izpopolnjevanj za svoje zaposlene. V zadnjih mesecih je njegova obiskanost še posebno narasla. Kot nacionalni portal o možnostih usposabljanja je bil namreč naveden v javnem povabilu ZRSZ za pridobitev subvencije za zaposlitev mladih Hitrejši vstop mladih na trg dela.

    Zbrane informacije o izobraževanju in učenju na nacionalni ravni so uporabne tudi pri informiranju in svetovanju. Bogato ponudbo programov izpopolnjevanja za strokovni razvoj boste našli tudi izobraževalci odraslih.

    Seznanite odrasle z aktualno ponudbo izobraževanja in učenja

    Najširšo in strokovno javnost lahko ustrezno informiramo o aktualni izobraževalni ponudbi, le če nas o tem redno obveščate. Registrirajte se na portal in vpišite izobraževanja, ki jih načrtujete, ter nagovorite odrasle k vključitvi v programe.

    Spremljajte nas tudi na Facebooku Kam po znanje, kjer promoviramo zanimive učne priložnosti ter dogodke v izobraževanju odraslih. Navežite stik in promovirali bomo tudi vaše programe.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Vstopamo v drugo fazo projekta Finančna pismenost za odrasle (1/17/2023)

    Zaključili smo prvo fazo razvojnega projekta Finančna pismenost za odrasle, v kateri smo se osredotočili na vsebino finančne pismenosti. Ugotovili smo namreč, da gre za novejše področje, kjer definicije še niso poenotene. Analizirali smo pravne in strateške dokumente, ki postavljajo okvire za pripravo in izvajanje izobraževanja. Zbirali smo podatke iz raziskav o finančni pismenosti prebivalcev Slovenije. Tako smo opisali obstoječe stanje in ga, kjer je mogoče, primerjali z drugimi državami. Oblikovali smo lastno delovno definicijo finančne pismenosti, ki nam bo služila za pripravo javnoveljavnih programov.

    Finančna pismenost je sestavni del finančne zmožnosti, ki je ena od pomembnih življenjskih zmožnosti. Razvita finančna pismenost omogoča sprejemanje ustreznih finančnih odločitev in doseganje finančnega blagostanja zase in svoje bližnje. Omogoča finančno vključenost in aktivno udeležbo v vsakdanjem življenju.

    Analiza je pokazala, da je ponudba izobraževanj s področja finančne pismenosti pestra. Večinoma se izvajajo plačljivi programi, ki so še posebej nedostopni ranljivim skupinam. Zelo malo se jih financira iz javnih sredstev. Zaznali smo potrebe po novih kakovostnih izobraževalnih programih za odrasle, ki so jasno definirani in neodvisni od različnih – četudi skrbno prikritih – interesov finančnih institucij. Področje usposabljanja strokovnih delavcev, ki naj izvajajo programe za finančno pismenost, je podhranjeno. Le dva programa, ki sta nastala v sklopu mednarodnih projektov, sta bila namenjena usposabljanju izvajalcev.

    Druga faza projekta predvideva oblikovanje akcijske raziskovalne skupine praktikov in strokovnjakov, ki že imajo izkušnje s področja finančnega izobraževanja. Strokovni ekipi ACS bodo pomagali globlje razumeti potrebe po primernih vsebinah za finančno izobraževanje odraslih.

    Ostanite informirani o poteku, spremljajte spletno stran projekta.

    Dr. Petra Javrh (petra.javrh@acs.si), ACS

  • Povabilo organizacijam k podaljšanju oz. pridobitvi zelenega znaka kakovosti (1/13/2023)

    Organizacije, ki izvajate IO in bi želele podaljšati ali na novo pridobiti pravico do uporabe ZZK, obveščamo, da bomo tudi v letu 2023 izpeljali postopek za podeljevanje in podaljševanje pravice do uporabe znaka. Postopek bo izpeljan v skladu s Pravilnikom o podeljevanju in podaljševanju pravice do uporabe znaka kakovosti.

    31. marca se veljavna pravica do uporabe znaka izteka 18 organizacijam. Vsaka tri leta morajo znova dokazati, da sistematično izpeljujejo procese sprotnega presojanja kakovosti in poglobljene samoevalvacije.

     

    Organizacija mora z vlogo in dokazili pokazati, kako pri njej potekajo procesi presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja odraslih.

    Organizacija, ki v tekočem letu želi oddati vlogo za ZZK, mora o tem predhodno obvestiti ACS. Na tej podlagi ji naša ustanova omogoči dostop do spletne aplikacije za oddajo vloge oz. ji vključi možnost vnosa vloge in dokazil.

    Obdobje, v katerem bodo organizacije v spletni aplikaciji ZZK lahko pripravile in oddale vlogo in jo podkrepile z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju meril, bo trajalo od srede, 1. februarja, do petka, 17. marca.

    Podeljeni zeleni znak kakovosti predstavlja izobraževalno organizacijo, ki sistematično skrbi za svojo kakovost (skrbi za sprotno spremljanje kakovosti in redno izpeljuje tudi poglobljeno samoevalvacijo) in kakovost svojih storitev v IO.

    S podeljevanjem znaka organizacijam, ki izobražujejo odrasle, pomagamo graditi, ohranjati in razvijati njihove notranje sisteme kakovosti. ACS podeljuje znak že od leta 2004.

    Več informacij o ZZK je predstavljenih na spletni strani Kakovost izobraževanja odraslih, naloga Zeleni znak kakovosti.

    Ali vaša organizacija redno in poglobljeno izvaja aktivnosti na področju presojanja in razvijanja kakovosti IO? Dosega opredeljene standarde in merila za zeleni znak? Sodelujte v postopku za pridobitev znaka!

     

    Vsem sodelujočim v letošnjem postopku za znak želimo uspešno pripravo in oddajo vloge!

    Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

  • Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju v obdobju med 2019 in 2021 (12/13/2022)

    Udeležba odraslih v VŽU oziroma formalnem ter neformalnem izobraževanju in usposabljanju je edini mednarodno primerljivi kazalnik v IO. Postavila ga je EK, ki ga že več kot dvajset let preko statističnih baz podatkov EUROSTAT spremlja sistematično in primerljivo za vse države članice EU. Podatek je bil vključen kot krovni kazalnik ReNPIO že od leta 2005, ko je bil sprejet prvi tovrstni nacionalni dokument.

    Po primerjalnih statističnih podatkih je udeležba odraslih v VŽU dosegla najvišjo stopnjo leta 2010, in sicer 16,4 %. Potem pa je stopnja vključenosti latentno padala iz leta v leto in dosegla najnižjo stopnjo, 8,4 %, v letu 2020. Takrat je udeležba odraslih v VŽU v Sloveniji prvič padla tudi pod povprečje držav EU27. Rezultati merjenja udeležbe odraslih v VŽU v letu 2021 pa so bili precejšnje presenečenje za strokovno javnost, saj se je vključenost dvignila na 18,9 % in dosegla peto najvišjo stopnjo v okviru držav EU27.

    Tako je ACS v letu 2022 dobil od MIZŠ nalogo, da opravi celovito analizo in raziskavo na področju udeležbe odraslih v VŽU glede stanja, značilnosti in kavzalnosti (razlogov) za tako veliko nihanje v stopnji udeležbe v zadnjih treh letih.

    Izhodišča so zelo zanimiva, če pogledamo podrobno analizo udeležbe ciljne skupine odraslih med 25 in 64 let. Stopnja udeležbe po starostnih skupinah in stopnji izobrazbe kaže, da se je primerjalno med leti 2020 in 2021 stopnja udeležbe dvignila pri vseh starostnih skupinah, a najizraziteje v starostni skupini 25–34 let (2020: 16,4 %, 2021: 28,2 %) in v starostni skupini 55–64 let (2020: 3,9 %, 2021: 10,3 %). Zanimiva je tudi primerjava udeležbe odraslih po stopnji izobrazbe. Zgodil se je namreč izrazit skok pri udeležbi odraslih s terciarno izobrazbo (ISCED 5–8), saj je bila stopnja udeležbe te skupine v letu 2020 14,8-odstotna, v letu 2021 pa je znašala kar 31,6 %. Medtem pa se je tudi udeležba nizko izobraženih odraslih (ISCED 0–2) zvišala, a bistveno manj. V letu 2020 je znašala 1,7 %, v letu 2021 pa se je dvignila na 3,4 %.

    Prav tako so zanimivi rezultati analize udeležbe odraslih po vrsti izobraževanja in usposabljanja.

    Vir: EUROSTAT

    Zgornji graf pokaže, da je bistveno večja udeležba odraslih v neformalnem kot formalnem izobraževanju v celotnem triletnem obdobju 2019, 2020 in 2021. Je pa izrazit dvig udeležbe odraslih v VŽU prav v letu 2021 zlasti na račun neformalnega izobraževanja.

    V letu 2021 se je pričelo dodatno merjenje znotraj neformalnega izobraževanja in usposabljanja, in sicer razmejitev na splošne programe in programe, vezane na zaposlitev. Podatki kažejo, da je bila udeležba odraslih v neformalnih programih, vezanih na zaposlitev, kar trikrat večja kot v splošnih neformalnih programih.

    Dodatne podrobnejše analize vključenosti aktivnega prebivalstva v Sloveniji, zlasti zaposlenih v gospodarstvu v zadnjem triletnem obdobju, kažejo izrazit porast udeležbe zaposlenih v izobraževanju in usposabljanju. Analiza letnih poročil GZS v obdobju 2019–2021 je zelo zgovorna.

    Preglednica: Podporne storitve v letnih poročilih regionalnih zbornic 2019, 2020 in 2021

     

    Podporna storitev 2019 2020 2021
    Število izobraževanj /usposabljanj 347 720 386
    Število udeležencev 10.746 12.069 49.796
           
    Število strokovnih dogodkov, posvetov, konferenc 196 228 221
    Število udeležencev 9.001 9.618 19.550
           
    Število svetovanj/informiranj 9.705 10.812 11.331
    Število izdanih listin 12.360 16.058 13.747

    Vir: Letna poročila GZS

    Vsi ti rezultati nam narekujejo, da v sklopu celovite raziskave glede udeležbe odraslih v VŽU opravimo tudi analizo politik in ukrepov v obdobju zadnjih treh let, ki jih je zaznamovala tudi pandemija covida-19. Preučili bomo, ali je Slovenija na vladni oziroma ministrski ravni sprejela ukrepe, ki so posredno ali neposredno vplivali na višjo vključenost odraslih v VŽU.

    Mag. Andrej Sotošek (andrej.sotosek@acs.si), ACS

  • Metodološki izzivi projekta Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju: stanje, značilnosti in razlogi (12/13/2022)

    Prispevek temelji na raziskovalni nalogi, v kateri smo preučevali razloge za nizko udeležbo odraslih v formalnem in neformalnem izobraževanju.

    Ko je bil spisan metodološki načrt za izvedbo te raziskave, je bil objavljen podatek, da je udeležba v formalnem in neformalnem izobraževanju odraslih v letu 2021 dosegla rekordnih 18,9 %! Raziskovalno vprašanje se je torej preoblikovalo: kaj je razlog za tolikšen porast udeležbe v IO v letu 2021? Lotili smo se ga kompleksno, tako s kvantitativno kot s kvalitativno metodologijo.

    Medtem ko je leta 2010 dosegla celo 16,4 %, se je v naslednjih letih nižala in v letu 2020 pristala na zgolj 8,4 %, s čimer je padla pod povprečje EU.

    V okviru kvantitativne metodologije smo zaprosili SURS za podatke raziskave ANP za leto 2021, ki vključuje vprašanja o udeležbi v formalnem in neformalnem izobraževanju v zadnjih 4 tednih. Pri tem je bila v letu 2021 dodana še udeležba v formalnem in neformalnem izobraževanju v zadnjih 12 mesecih. S pomočjo statističnih analiz smo ugotavljali lastnosti udeležencev različnih izobraževanj (formalnih, neformalnih) glede na spol, starost, državo rojstva, izobrazbo, regijo, tip naselja, stopnjo urbanizacije, zaposlitveni status, velikost podjetja, v katerem so zaposleni, tip pogodbe o zaposlitvi, večizmensko delo, delo ob sobotah in nedeljah, delo na domu, oceno zdravstvenega stanja. Poleg opisovanja lastnosti udeležencev in neudeležencev različnih vrst izobraževanj s pomočjo bivariatnih analiz (testa hi-kvadrat, t-testa za dva neodvisna vzorca in analize variance) je statistična analiza vključevala tudi multivariatne analize podatkov: linearne regresijske analize, logistične regresijske analize in več metod razvrščanja v skupine.

    Statistična analiza je bila velik izziv, saj baze podatkov nismo prejeli v obdelavo, ampak smo dobili le dostop do nje, in sicer preko statističnih programov SURS, med katerimi ni bilo SPSS. Sam dostop do baze podatkov in urejanje baze za delo na ponujenih programih sta zahtevala svoj čas. Ugotovili smo tudi, da niso bila vsa vprašanja o IO postavljena na celotnem vzorcu: polovica jih je bila postavljena le udeležencem 1. vala. Zato je polovica obdelav potekala na vzorcu n = 39.465, polovica pa na vzorcu n = 18.591. Oba vzorca vključujeta le osebe, stare od 25 do 64 let, ki nas pri tej analizi zanimajo. Po izvedenih enostavnejših in zahtevnejših obdelavah dobivamo jasnejšo sliko o lastnostih udeležencev različnih vrst izobraževanj. Vse to pa nam ne pove veliko o razlogih velikega povečanja IO v letu 2021. Kvantitativna analiza jih običajno ne razkrije, zato smo veliko pozornost v tem projektu namenili kvalitativni metodologiji: evalvaciji politik, programov in ukrepov v letu 2021, fokusni skupini ključnih deležnikov v izobraževanju odraslih in intervjujem na terenu.

    S poglobljenimi intervjuji smo želeli pridobiti uvid v razloge za vključevanje v IO in proti ter razloge za tako veliko spremembo v udeležbi v enem letu. V ta namen smo razmišljali o različnih ranljivih skupinah, ki se izobraževanj praviloma ne udeležujejo: Romi, migranti, druge manjšine, slabo izobraženi, starejši, moški. A vse to so dokaj tipične ranljive skupine, ki jih ACS pogosto obravnava. Ni bilo jasno, ali bi nam te ranljive skupine lahko odgovorile na našo ključno poizvedbo: čemu tolikšno povečanje udeležbe? Za leto 2021 so veljale epidemične razmere, v katerih se je javno življenje skoraj ustavilo. Večina izobraževanj se je prestavila na splet – je morda to ključni razlog za večjo udeležbo?

    Ugotovili smo tudi, da je v času epidemije mnogo zaposlenih izgubilo delo: natakarji, kuharji, frizerji, tudi gradbeniki, čistilke, turistični delavci, delavci v kulturi idr. So se morda izobraževali ljudje, ki so sicer preveč zaposleni? Ciljna populacija naših intervjujev so torej bili posamezniki, ki so v času epidemije – praviloma zaradi zaprtja države – izgubili delo. Z njimi smo se pogovarjali o tem, kako so preživljali ta čas, katerih ukrepov od države in delodajalcev so bili deležni, ali so se v času epidemije izobraževali in če da, na katerem področju.

    Da bi lažje razumeli spremembe v udeležbi odraslih, smo analizirali tudi ukrepe države, ki so podprli udeležbo odraslih v izobraževanju v tem letu. T. i. analiza politik je razkrila vrsto spodbud in ukrepov, ki so bili v letu 2021 novost. Triangulacija (kombiniranje več metod zbiranja podatkov in njihove analize) se je v našem primeru izkazala za dobrodošlo in nujno. Brez nje ne bi pridobili poglobljenega uvida v leto 2021, ki je za IO pomenilo tolikšno spremembo.

    Upamo in želimo si, da bi ta trend udeležbe odraslih v izobraževanju ostal tudi v času po epidemiji. Vsekakor bodo nekatere oblike izobraževanja, npr. izobraževanje na daljavo, ostale tudi v prihodnje in torej v večji meri, kot smo bili tega vajeni pred epidemijo.

    Dr. Mirna Macur (mirna.macur@gmail.com)

  • Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj (12/13/2022)

    V oktobru leta 2021 smo začeli s CRP VŽU preboj. V zadnjih letih je to edini tovrstni projekt za IO. Nosilna organizacija je Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Poleg ACS sodelujejo še Univerza v Ljubljani s Filozofsko fakulteto, Ekonomsko fakulteto in Fakulteto za upravo.

    Cilj projekta je odgovoriti na vprašanje o stanju in dejavnikih VŽU v Sloveniji. ACS je nosilec več delov projekta. Pomemben pregled stanja VŽU v Sloveniji je pripravljen in objavljen v Digitalni bralnici.

    Raziskovalna skupina bo razvila holistični model VŽU. Ta bo upošteval domače in tuje razvojne dosežke, izkušnje iz prakse in rezultate nacionalnih razvojnih projektov ter nove okoliščine, ki jih je prinesla pandemija. Model naj bi namreč učinkovito nagovarjal odrasle k izobraževanju in učenju ter prispeval k cilju zvišati udeležbo odraslih v VŽU. V ospredju  bodo interdisciplinarne povezave za razvoj kompetenc v različnih okoljih: pri delu, v lokalnem okolju, na različnih ravneh: mikro (posamezniki), mezo (podjetja, izobraževalne institucije) in makro (politike VŽU, upravljanje sistema IO).

    Ciljni raziskovalni projekt bo potekal do septembra prihodnje leto. Temeljni cilji in rezultati projekta so naravnani tako, da se bodo lahko prenašali v prakso k različnim končnim uporabnikom na različnih ravneh. Med pomembnejšimi pričakovanimi rezultati velja izpostaviti aplikacijo holističnega modela VŽU v podjetju na osnovi analize podatkov iz terenske raziskave, objavo znanstvene monografije ter diseminacijo raziskovalnih podatkov v znanstveni in strokovni skupnosti.

    Člani projektne skupine

    Prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec, Univerza na Primorskem, vodja projekta; doc. dr. Maja Mezgec, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta; doc. dr. Petra Javrh, Andragoški center Slovenije, mag Estera Možina, Andragoški center Slovenije; izr. prof. dr. Borut Mikulec, Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta; prof. dr. Polona Domadenik, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, prof. dr. Maja Zalaznik, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, prof. dr. Tjaša Redek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta; izr. prof. dr. Valentina Franca, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.

    Partnerstvo v projektu je sestavljeno tako, da omogoča prenos pridobljenih uvidov in spoznanj o dejavnikih šibitve in okrepitve VŽU v prakso izobraževalnega in animacijskega dela z odraslimi, na primer prek svetovalnega dela za krepitev omrežja izvajalcev programov za odrasle v javni mreži, na druga področja izobraževanja odraslih, kot so krepitev kakovosti, vrednotenje neformalno pridobljenih znanj, ozaveščanje v izobraževanju odraslih ter razvoj novih izobraževalnih programov za odrasle.

    Dr. Petra Javrh (petra.javrh@acs.si), ACS

  • Petkovo srečanje v znamenju analiz izvajanja in spremljanja programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja ter otvoritve velike predavalnice ACS (12/9/2022)

    Predzadnje petkovo srečanju v letu 2022 smo organizirali kar v sredo, 9. novembra. Sodelavke iz SKI smo predstavile nekaj ključnih informacij iz analiz izvajanja in spremljanja programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja ACS. Pripravljamo jo že od leta 2010. Na začetku so evalvacijska poročila zajemala le analizo izvedb programov v središču SKI. Od leta 2019, ko smo spletno aplikacijo v podporo izobraževalni dejavnosti ACS (aplikacija IZO ACS) nadgradili z modulom Statistike, pa v analizo vključujemo vse izvedbe usposabljanja in spopolnjevanj na ravni ACS. V analizo so zajeti programi, ki so bili razpisani v aplikaciji IZO ACS.

    V predstavitev smo zajele 3-letno obdobje ter izpostavile nekaj pomembnih podatkov in informacij. Predstavljeni so v primerjalnih grafih ter posameznih letnih analizah.

    S sodelavkami Zdenko, Petro in Karmen smo analize prikazale po vsebinskih sklopih. Začele smo s predstavitvijo metodologije zbiranja podatkov in nadaljevale z analizami podatkov o udeležencih in izpeljanih programih. V članku izpostavljamo le nekaj ključnih podatkov.

    Že vrsto let imamo razvit sistem spremljanja usposabljanja in spopolnjevanja ACS. Podatke o zadovoljstvu udeležencev z izpeljanimi programi pridobivamo iz različnih vprašalnikov in aplikacij:

    • s spletnim orodjem za anketiranje 1KA;
    • v okviru sistema KATIS – Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, s katerim upravlja MIZŠ;
    • podatke o udeležencih zbiramo preko e-prijavnice v spletnem portalu Moj ACS spopolnjevanje (MOJ ACS).

    Spletni portal MOJ ACS smo na ACS razvili, da je mogoče podatke iz e-prijavnice s potrditvijo organizatorja izobraževanja avtomatično prenesti v aplikacijo IZO ACS. S tem se izognemo morebitnim napakam pri prepisovanju podatkov v aplikacijo, udeleženci pa imajo v portalu vedno vpogled v svoje podatke, ki jih hranimo na ACS. Aplikacija IZO ACS omogoča učinkovitejše in racionalnejše načrtovanje, izvajanje ter spremljanje andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja, izdajo in evidenco potrdil ter osnovne statistične izpise o udeležencih v izobraževalnih programih ACS ter izvedenih programih. V okviru modula za statistično spremljanje programov usposabljanja in spopolnjevanja (v nadaljevanju Statistike) pa z nekaj kliki pridobimo anonimizirane podatke o udeležencih, vključenih v programe ACS, ter podatke o izvedbah programov po posameznih letih, viru financiranja, načinu izvedbe idr.

    Kdo so naši udeleženci oz. primerneje – kdo so naše udeleženke?

    Delež udeleženk v naših izobraževalnih programih z leti narašča, v letu 2021 je bil celo najvišji (85 %). V primerjavi z deležem vključenih moških, ki z leti upada, pa je bil ta do sedaj najvišji (27 %) leta 2019 . To lahko pripišemo izvedbam izobraževanj na tržni dejavnosti, v okviru katere smo programe izvajali za podjetja, kjer so zaposleni večinoma moški (kot so Slovenske železnice, NEK, Gasilska zveza Slovenije, Policijska akademija, Institut za varilstvo).

    Vključeni so večinoma zaposleni na LU in ta delež z leti strmo narašča – v letu 2021 je bil 57-odstotni. Čeprav je vključenih iz srednjih šol, šolskih centrov in gimnazij z leti vse manj, še vedno zasedajo drugo mesto. Sledijo udeleženci iz podjetij.

    V skupino Ni podatka štejemo udeležence, ki se na programe prijavijo kot posamezniki in ob tem ne navedejo organizacije, v kateri so zaposleni – mednje štejemo tudi študente, brezposelne in upokojene osebe.

    Evidenco vključenih strokovnih delavcev v programe andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja ACS vodimo od samega začetka delovanja naše ustanove, od leta 1992. Sprva so bili to seznami oz. podpisi na listah prisotnosti, od leta 2016 pa število vključenih spremljamo s pomočjo spletne aplikacije IZO ACS.

    Od začetka delovanja ACS je število vključenih počasi naraščalo, nato pa v določenih obdobjih nekoliko upadlo (npr. ob kurikularni prenovi izobraževalnih programov in zaključkih projektov ESS). Največ izobraževalcev odraslih se je v programe andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja vključilo v letu 2006, skoraj 1.800; takrat so bili programi umeščeni v Katalog stalnega strokovnega spopolnjevanja pri tedanjem MŠŠ, potekali so projekti Program 5.000 in Program 10.000 za brezposelne, številne programe so izpeljali večkrat. V letu 2020 je prišlo do minimalnega porasta števila vključenih zaradi omejitev oz. zapiranja družbe zaradi pandemije covida-19. Takrat smo nekatera izobraževanja odpovedali, nekatera pa prestavili na drugo polovico leta. Ta čas smo izkoristili predvsem za to, da smo se sami usposobili za izvajanje in podporo izobraževanju na daljavo (Zoom, MS Teams, spletne učilnice in druga spletna orodja).

    V analizi 2021 smo prvič predstavili tudi podatke o deležu programov po načinu izvedbe: fizična, kombinirana in online. Skoraj polovico vseh programov smo izpeljali na daljavo v obliki e-izobraževanja.

    Evalvacijsko poročilo za leto 2021 je objavljeno na tem spletnem naslovu.

    Drugi del petkovega srečanja je bil namenjen predstavitvi modula Moj video, ki se nahaja na portalu Moj ACS. Tu objavljamo videoposnetke z internih e-usposabljanj. Dostopen je zaposlenim na ACS.

    Srečanje smo zaključili z demonstracijo in simboličnim odprtjem velike predavalnice ACS. Tukaj je nekaj utrinkov.

    Zahvala gre dr. Tanji Možina, vodji SKI, ki je idejo, navzočo že 4 leta, podpirala od samega začetka. Ko je nastopil primeren čas, je projekt predstavila vodstvu in utemeljila potrebo po njem ter tako pomembno prispevala k njegovi uresničitvi.

    Zahvala gre tudi dr. Nataši Potočnik, direktorici ACS, ki je v ideji prepoznala pomemben prispevek k izboljšanju prostorskih kapacitet in možnosti pri izvajanju usposabljanj in spopolnjevanj na ACS ter bila uspešna pri pridobivanju finančnih sredstev.

    Neda Đorđevič (neda.dordevic@acs.si), ACS

  • V prvi polovici leta 2023 bo v središču za kakovost in izobraževanje prevladovala zelena barva (12/9/2022)

    Pravica do uporabe ZZK bo namreč potekla 18 organizacijam. Trenutno je 39 takih, ki imajo pravico do uporabe znaka.

    Zeleni znak kakovosti predstavlja izobraževalno organizacijo, ki sistematično skrbi za svojo kakovost in kakovost svojih storitev v izobraževanju odraslih. Namenjen je motiviranju izobraževalnih organizacij ter strokovnjakov za načrtnost in sistematičnost pri presojanju in razvijanju kakovosti lastnega dela.

    S podeljevanjem znaka organizacijam, ki izobražujejo odrasle, pomagamo graditi, ohranjati in razvijati njihove notranje sisteme kakovosti. ACS podeljuje ZZK od leta 2004.

    Organizacije bodo vlogo pripravljale in oddajale v mesecu februarju in marcu 2023

    Želimo, da bi število organizacij, ki ima pravico do uporabe ZZK, še naprej raslo. Zato smo v veseli december vstopili s srečanjem 31  predstavnikov organizacij, ki so nosilke znaka in bodo v letu 2023 podaljšale pravico do njegove uporabe.

    Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj in dobrih praks posameznih organizacij za še lažji potek dela pri sestavi in oddaji vloge. Kako poteka priprava vloge na LU Velenje, nam je opisala Lidija Praprotnik.

    Predstavili smo tudi strokovna priporočila glede na dosedanje izkušnje v postopkih za pridobitev in obnavljanje ZZK.

    Vsem želimo uspešno pripravo in oddajo vloge!

    Več informacij o ZZK je predstavljenih na spletni strani Kakovost izobraževanja odraslih.

    Petra Šmalcelj (petra.smalcelj@acs.si), ACS

  • O jesenskem spopolnjevanju svetovalcev za kakovost izobraževanja odraslih (12/8/2022)

    Za svetovalce za kakovost IO smo izpeljali drugo letošnje spopolnjevanje. Srečanje za omrežje, ki šteje trenutno 26 delujočih svetovalcev za kakovost, smo izpeljali v dveh delih na daljavo.

    Prvi del spopolnjevanja 15. novembra smo namenili ustvarjanju interaktivnih učnih vsebin. Temo je na zanimiv in praktičen način predstavila Sanja Jedrinović iz Centra Univerze v Ljubljani za uporabo IKT v pedagoškem procesu. Sprehodili smo se po 15 Mayerjevih načelih, ki jih je priporočljivo upoštevati pri ustvarjanju večpredstavnih učnih gradiv. Svetovalci so novo pridobljeno teoretično znanje preverjali v delovnih skupinah – ogledali so si primere različnih gradiv in presojali, v kolikšni meri ta upoštevajo obravnavana priporočila. V okviru predavanja so svetovalci spoznali spletno okolje H5P za izdelavo interaktivnih učnih gradiv in praktično preizkusili orodji LUMI.

    Eno šolsko uro časa pa smo si vzeli za aktualne informacije ACS s področja kakovosti in pogovor o načrtovanju skupnih aktivnosti omrežja v letu 2023.

    V drugem delu spopolnjevanja, ki ga je 17. novembra vodil mag. Radovan Krajnc, so svetovalci preizkušali orodja za načrtovanje in organizacijo dela. Spopolnjevanje je bilo delavniško obarvano, saj je predavatelj pripravil delavnico o IKT orodjih, ki so primerna za organizacijo nalog, zadolžitev, vodenje projektov, pa tudi orodja za preprečevanje prelaganja opravil in povečanje učinkovitosti. Spoznali smo nekaj primerov resnično uporabnih spletnih orodij: Arnes Planer, Arnes Filesender, Microsoft Planner, OneDrive, Outlook koledar in Pomodoro.

    V evalvacijskem vprašalniku so nam svetovalci za kakovost sporočili, da so bili z izbranimi vsebinami in izpeljavo zelo zadovoljni: »Oba predavatelja sta izbrala uporabne vsebine, s katerimi lahko obogatimo svoje delo, in jih podala na razumljiv način.« In še: »Kot dobro ocenjujem izvedbo usposabljanja na daljavo v dveh delih/dveh dneh. Tako je bilo lažje »absorbirati« številne koristne informacije. In še – pred usposabljanjem ter po njem sem v službi lahko opravila še kakšno nujno delo.«

    Na ACS se bomo pri strokovnem vodenju in koordinaciji nacionalnega omrežja svetovalcev za kakovost še naprej potrudili izbirati aktualne teme za njihovo nadaljnje spopolnjevanje za uspešno delo na področju presojanja in razvijanja kakovosti IO. V letu 2023 se bomo v omrežju svetovalcev s skupno aktivnostjo osredotočili na nove kazalnike kakovosti za IO na daljavo, kombinirano in hibridno izobraževanje.

    Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

  • Umestitev slovenskega znakovnega jezika v šolski sistem – analiza podatkov o vključenosti gluhih in naglušnih odraslih v programih osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (12/2/2022)
    Letos je ACS dobil nalogo raziskati udeležbo gluhih in naglušnih odraslih v programih osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. MIZŠ, ki je nalogo naročilo, ima podrobne podatke o gluhih in naglušnih učencih rednih programov osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, nima pa podatkov o odraslih gluhih in naglušnih osebah, ki se izobražujejo. Teh podatkov tudi ACS nima, zato smo z zanimanjem sprejeli novo nalogo.

    Leta 2021 je bil v slovensko ustavo dodan člen, ki opredeljuje pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika.

    Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluho-slepih ureja zakon.

    Ustava RS, 62. a člen

    To je pomembna prelomnica za gluhe in naglušne, ki naj bi okrepila njihovo vključenost v slovensko družbo in izboljšala njihov položaj. Najprej seveda na področju izobraževanja, še posebno odraslih, ki imajo po navedba dobrega poznavalca te problematike med vsemi skupinami invalidov najnižjo  izobrazbeno raven.

    Naše prve poizvedbe so pokazale, da ne moremo analizirati podatkov o udeležbi  gluhih in naglušnih odraslih v programih osnovnošolskega in srednješolskega programa v specializiranih ustanovah za gluhe in naglušne (ZGNL, Center za sluh in govor Maribor, CKSG), ker odraslih udeležencev v teh ustanovah praktično ni.

    Odrasli gluhi in naglušni so se v mladosti redno izobraževali v omenjenih ustanovah, večina pa jih je obiskovala redne programe v osnovnih in srednjih šolah. V času njihovega izobraževanja jim praviloma ni bila omogočena pomoč tolmača, zato so morali skrbno opazovati predavatelja in razbirati vsebino predavanj iz ust govorečega, zapiske pa so pisali doma, kjer so jih prepisovali od sošolcev. Običajno jih domače okolje ni spodbujalo k doseganju višjih učnih dosežkov; starši so jih usmerjali  v določene poklice (na primer delavec v proizvodnji, šivilja, ključavničar) in redki so dosegli visoko izobrazbo. Danes sta gluhim in naglušnim otrokom in dijakom ponujeni tako pomoč tolmača kot večja podpora okolja za njihove potrebe. A mnogi odrasli gluhi in naglušni imajo nižje izobrazbene aspiracije ravno zaradi svojih izkušenj v času rednega šolanja.

    Za primer tudi naj ponazorim razmišljanja gluhih staršev gluhih otrok. Ne glede na to, da so gluhi otroci bolje opismenjeni, talentirani, visoko inteligentni, jih starši NE bodo spodbujali, naj pridobijo univerzitetno izobrazbo. Natanko namreč vedo, kaj bodo otroci doživljali pri iskanju delovnega mesta in kakšno zaposlitev bodo lahko pridobili. Pogosto je šibka socialna mreža razlog, da se za pomoč pri iskanju zaposlitve obrnejo na Racio, ki jim priskrbi usposabljanje in nato zaposlitev, dohodki pa so temu primerno nizki in nedostojanstveni. Zakaj bi gluhi starši spodbujali otroke, da pridobijo izobrazbo, če bodo delali ali v proizvodnji ali v manjših podjetjih? Družbena miselnost in pritisk sta prevelika.

    ena od intervjuvank

    Naredili smo poizvedbo med srednjimi šolami, ki ponujajo programe za odrasle udeležence, in ljudskimi univerzami o tem, koliko gluhih in naglušnih odraslih se je pri njih izobraževalo v zadnjem letu. 11 srednjih šol nam je sporočilo, da so se pri njih izobraževali gluhi ali naglušni odrasli, in sicer tako v 3-letnih programih poklicnega izobraževanja kot 4-letnih programih strokovnega izobraževanja, 2 udeleženca pa sta obiskovala gimnazijski program. O gluhih in naglušnih udeležencih je poročalo tudi 11 ljudskih univerz: 2 osebi sta bili udeleženi v srednješolskih programih za odrasle, večina pa se je udeleževala programov neformalnega izobraževanja in usposabljanja.

    Zaradi specifike te ranljive skupine, ki za izobraževanje potrebuje tolmača, pogosto društva gluhih in naglušnih sama organizirajo določena predavanja in predstavitve skupaj s tolmačem. Gluhi in naglušni odrasli se lahko udeležijo vseh drugih izobraževanj in usposabljanj, namenjenih odraslim, a za to potrebujejo tolmača, kar gluhi plačajo z vavčerjem. Na leto jim je namreč omogočenih 30 brezplačnih ur tolmačenja, kar uporabijo pri obisku zdravnika, sodišč, upravnih enot in podobno. Za izobraževanje ta vavčer praviloma ne zadostuje.

    Naloga odkriva potrebe te ranljive skupine na terenu s pomočjo intervjujev. Dostopnost do izobraževanj in usposabljanj je danes zagotovo boljša kot v preteklosti, a ta ranljiva skupina potrebuje določene spodbude, tudi dodatne ure tolmačenja, da bi se teh izobraževanj udeležila.

    Dr. Mirna Macur (mirna.macur@gmail.com)

     

     

    Dr. Mirna Macur

  • Letni posvet o izobraževanju odraslih 2022 (11/11/2022)

    Ste se ozaveščali, učili, družili, plesali, smejali … skupaj z nami?

    Če da, potem se gotovo z velikim zadovoljstvom ozirate na naše tradicionalno stanovsko srečanje, tokrat izpeljano 25. in 26. oktobra v sončnem Portorožu. Dvodnevno dogajanje je potrdilo uvodno napoved, da si ga bomo zapomnili po več stvareh, drugačnih od tradicije. Najprej po dejstvu, da smo se po treh letih in dveh virtualnih posvetih, ki jima je botroval covid-19, sestali v živo ter glasno ali zgolj pri sebi častili osebni stik. Organizatorji smo namenoma zrahljali program, da je bilo (ob bok dragocenim strokovnim vsebinam) več časa za neformalne izmenjave in druženje.

    Direktorica z ministrom in vodjo sektorja za IO

    Z velikim ponosom smo zagotovili promocijsko steno ACS, ki je sicer namenjena obeležitvi naše 30-letnice, hkrati pa opozarja, da prav toliko desetletij z večino vas in vaših ustanov utiramo pot razvoju izobraževanja odraslih. Veseli in hvaležni smo, da ste jo vzeli tudi za svojo.

    Topli pozdravi in prešerni nasmehi na obrazih udeležencev letnega posveta so potrjevali, da smo si srečanja v živo po daljšem obdobju vsi želeli. Pozitivni odzivi so bili tudi na aktualnost teme tokratnega posveta. Odlični strokovnjaki so nas opomnili, kako pomembno je skrbeti za zdravje, prodornost in prožnost nas samih in tudi ljudi, s katerimi sodelujemo. Zato poskrbimo, da ostane prešeren nasmeh na naših obrazih, saj je, kot pravijo, smeh pol zdravja. Z zadovoljstvom pa prideta tudi prodornost in prožnost.

    Erika Brenk, ACS

    V iskanju psihofizičnega zdravja, prodornosti  in prožnosti

    Nadvse nas je navdušila osrednja tema (predvsem prvega dne), poosebljena s sloganom Zdravi. Prodorni. Prožni. Organizatorji smo že v času snovanja dogodka, še bolj pa ob dogovarjanju z nastopajočimi, čutili, da nastaja nekaj pomembnega, kar nas zadeva po osebni in strokovni plati – celostno. Sama izvedba pa je pri vseh nas vzbujala vneto kimanje, nasmehe, pritrditve, zamisli, sklepe o spremembi načina življenja, ponos ob predstavitvi primera iz svoje prakse, občudovanje in namero po zgledovanju …

    Plenarni govorci prvega dne

    Razpoloženje je bilo odlično in z veseljem se spominjamo mimohodov udeležencev v odmorih, ko ste potrdili naša prizadevanja. No, morda se kdo ne strinja. Sicer pa, izrazite svoje mnenje v anketi – veseli ga bomo!

    Ljudje za ljudi – prepričljivi, predani, zanosni

    Zavzetima uvodnima nagovoroma ministra dr. Igorja Papiča ter direktorice ACS dr. Nataše Potočnik so sledili plenarni prispevki. Dr. Tanja Rupnik Vec je s svojim razmišljanjem o racionalnosti kot dejavniku pozitivnega duševnega zdravja (well-beinga) začrtala polje, ki so ga drugi govorci dopolnjevali vsak s svojega vidika.

    Optimističen pogled na svet je temelj dobrega duševnega in telesnega zdravja. Duševno zdravje je sestavljeno iz čustvenega, psihološkega in socialnega ugodja, kot je povedala dr. Tanja Vec Rupnik. Vsega trojega je bilo na Letnem posvetu v izobilju. V vsakdanjem življenju pa se moramo zanje potruditi sami. Se splača.

    Ana Peklenik, ACS

    Prof. dr. Gregor Jurak nas je s svojim dinamičnim nastopom navdušil nad vseživljenjskim zagotavljanjem telesnega zdravja. Prof. dr. Vesna Švab nam je zavzeto odstirala dileme o duševnem zdravju in nakazala pomen učečih se skupnosti, kjer pridobivata na pomenu samopomoč in laično zdravljenje.

    Zdravje je naše in vsak si ga išče na svoj način. Povezovanje in izobraževanje v skupnosti naj poteka z vključevanjem ljudi z izkušnjami, kako si pomagati. Pri vzpostavljanju podporne mreže je treba stopiti skupaj, delati timsko, saj povezujemo specifična znanja. Ključno je horizontalno povezovanje. Močno se strinjam s pronicljivo govorko dr. Vesno Švab, da se vse začne s spoštovanjem človeka v hudi stiski.

    Mateja Pečar, ACS

    Na trenutke neprijetno ‘zgodbo’ o možganih nam je na izjemno prijeten način približal prof. dr. Zvezdan Pirtošek – na trenutke nas je malce osupnil ali dregnil, na koncu pa opomnil, da je najpomembnejše, da (vz)ljubimo svoje življenje, svojo usodo.

    Vsebine letošnjega posveta so bile zame res zanimive. Če se samo omejim na predavanje Zvezdana Pirtoška … Potrdil je moje prepričanje, da je pomembneje brati ‘debele’ knjige kot pa se nenehno odzivati na hipne dražljaje s socialnih omrežij. Ko je postavil ločnice med znaki staranja in demence, me je odrešil zaskrbljenosti. Opomnil me je, da je zelo malo stvari, ki so vredne kroničnega stresa, in kako odločilno v življenju je ljubeče sprejemanje svoje usode, karkoli si že predstavljamo kot usodo.

    Nevenka Kocijančič, ACS

    Nekateri primeri dobrih praks

    Posvet si bomo zapomnili tudi po zbirki odličnih primerov iz prakse IO. Prvič v zgodovini LPoIO smo povabili izvajalce IO, da širokopotezno soustvarjate posvet s svojimi primeri. To se je zgodilo  v treh skupinah, ki so zadevale prizadevanja za zdrave in prodorne kolektive v IO, skrb za udeležence ter vlogo učečih se skupnosti za zdravje posameznikov in njihov razvoj.

    Ples z mag. Jasno Vukovič

    Tako je nastajal mozaik naše psihofizične dobrobiti (dobrožitja?), ki je daleč od popolnega. Povabljeni smo, da dodajamo svoje delčke – vsak zase in kot člani različnih skupnosti.

    Soočanja z izzivi v izobraževanju odraslih

    Drugi dan je bil naravnan na ožje strokovne teme. Začeli smo slavnostno – s proslavitvijo 100-letnice ljudskih univerz ter 30-letnice ACS. Nato nam je prof. dr. Katarina Popović približala nova priporočila za IO na svetovni ravni, oblikovana na letošnji mednarodni konferenci CONFINTEA VII. Še več, zaupala nam je svoja pronicljiva opažanja o (ponovni) ogroženosti IO kot enakopravnega strokovnega področja na svetovni ravni in v širokem družbeno-ekonomskem smislu. In to v času, ko vse kliče po IO in vseživljenjskem učenju!

    Plenarni govorci drugega dne
    Ta razvoj bo zagotovo vplival tudi na delo v naši državi, če že ni tako. Zato je še toliko pomembneje, da stopimo skupaj, saj smo z združenimi in usklajenimi močmi prodornejši in prožnejši. To je bil zaključek panela s predstavniki asociacij in ustanov v IO. Na trenutke je bil dobrodošlo razburkan, končal pa se je s sklepom, da s snovanjem zavezništva pričnemo takoj. Priložnost za uspeh ves čas ponuja tudi mednarodno sodelovanje v programu Erasmus+ in platformi EPALE. Za oboje sta nas navdušili Ana Stanovnik Perčič iz CMEPIUS in Sabina Tori Selan iz CIK Trebnje, slednja s primerom iz prakse.

    K zdravju smo se posredno vrnili že z odlično premišljenim prispevkom dr. Tanje Možina o standardih kakovosti za izobraževanje na daljavo, kombinirano in hibridno izobraževanje. Delovanje v virtualnem svetu nam je namreč vsilil covid, zdaj pa je treba iti naprej, vzeti, kar je nastalo dobrega, ter slednje spraviti v red, povezati ter zagotoviti kakovost.

    Izzivi v izobraževanju odraslih – pogledi nosilcev prakse in politike

    O zdravju svojih kolektivov so se pogovarjali tudi najvišji predstavniki javnih zavodov – eni z več, drugi z manj dosežki, vsi pa s končno namero, da temu v prihodnje posvetijo več pozornosti in virov.

    Izzivi v izobraževanju odraslih – pogledi javnih zavodov

    Mag. Jasna Vukovič nas je oba dni za kratek hip razgibala in spomnila, kako zelo radi plešemo. Zakaj ne bi vsak dan? Standup komik Aleš Novak pa nas je ob koncu nasmejal in nam dal odlično popotnico za varen povratek domov. Tudi po tem dvojem nam bo letošnji posvet ostal v svetlem spominu!

    Letošnji posvet mi ostaja v spominu kot drugačen in svež, ne glede na to, da so od zadnjega srečanja v živo minila že tri leta. Odlična organizacija, moderiranje, prenovljena grafična podoba ilustratorja Mitje Bokuna ter tudi vsebinsko razgiban program z gibanjem in plesom med odmori so prinesli svežino in igrivost, ki nam ob resnih temah marsikdaj umanjkata. Tehnični izziv za podporo tako velikega dogodka je bil spet izjemen, a zadovoljstvo po opravljenem delu je še toliko večje. Spet smo se veliko naučili, tako z vidika predstavljenih vsebin kot organizacije dogodka. Vidimo se ob letu osorej, do takrat pa: naredimo nekaj zase in za svoje zdravje: gibajmo se!

    Franci Lajovic, ACS

    Če žal niste bili z nami …

    Zagotovo vas opisano dogajanje zanima, zato se lotite gradiv, ki smo jih objavili na spletni strani.

    Predstavniki PIS na ACS

    Omogočamo vam, da si pogledate posnetka celotnega dogajanja obeh dni ali posameznih predavanj ter se poglobite v PowerPoint predstavitve. Prav vsi prispevki, pa tudi vezivo med njimi, so vredni vaše pozornosti, saj prinašajo prepričljiva sporočila. Fotografije pa govorijo same zase.

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

  • Projekt EPUO v polnem zagonu (11/11/2022)

    Vas naziv Uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih pritegne?

    Najbrž ne, ker zveni suhoparno. Gre pa le za daljše ime procesa, ki v Sloveniji (in drugih državah članicah EU) živahno teče že več kot deset let. Pri nas na ACS verjamemo, da s projektom EPUO uspešno prestopamo ustaljene vsebine, izpostavljamo dogajanja in dosežke v IO ter sklepamo prodorna zavezništva z modrimi deležniki. Saj veste: Parada učenja – dan učečih se skupnosti, številni videoposnetki povezanih primerov odličnih praks, strokovni dogodki na lokalni in nacionalni ravni, doma in v tujini, dejavna vloga pri snovanju nEPUO, forumi EPUO … Vse najbolje ponazarja video o našem desetletnem ustvarjalnem delu.

    Forumi EPUO so prave zakladnice modrosti, informacij in prakse

    Prvič smo se jih lotili v letu 2021 z željo, da vlogo in prihodnost IO osvetlimo z vidika ključnih družbeno-ekonomskih izzivov in trendov. Tako je v sodelovanju z dragocenimi posamezniki in ustanovami nastalo šest forumov EPUO o migracijah in izzivih večkulturnosti, zeleni in digitalni preobrazbi družbe, vključenosti in državljanstvu, starajoči se družbi in medgeneracijskem povezovanju, prihodnosti dela in spretnosti. Opozarjamo tudi na pripadajoče manifeste, v katerih so zbrana nekatera priporočila za soočanje s posameznim izzivom. Posneti prispevki in druga gradiva so še vedno, če ne še bolj, aktualni in vredni vaše pozornosti. Do njih lahko dostopate tukaj.

    Logotipi vseh 6 forumov

    Osvetljujemo in ubiramo poti do spretnosti za življenje

    Na forumih EPUO 2021 smo morda nekoliko več pozornosti namenili politični, teoretični ter strokovni ravni, čeprav konkretni primeri niso izostali. Zdaj se želimo še bolj približati dejanski praksi in življenju slehernika. Ustrezno smo zasnovali prijavo za uresničevanje EPUO v obdobju 2022–2023, ko smo med drugim napovedali forume o spretnostih za življenje.

    Prvega na temo Zelene spretnosti za življenje in učeče se skupnosti smo izpeljali 18. oktobra. Spletna razprava EPALE, ki je tekla v drugem delu dogodka, je bila slovenski prispevek h konferenci skupnosti EPALE (EPALE Community Conference 2022 – Imagine). Več o obeh povezanih dogodkih lahko preberete v Špelinem članku. Na tem mestu pa vas še enkrat vabimo na spletno stran, ki smo jo kasneje obogatili še z Zgodbo o sožitju in obilju – videom z ddr. Ano Vovk, ki je v naših glavah in srcih sprožila željo po korenitih trajnostnih spremembah. Pa ne le ona, prav vsi govorci so bili prepričljivi in navdušujoči. Preverite!

    Zelene spretnosti, 18. 10.

    Drugi (oziroma osmi zaporedni) forum EPUO zadeva Spretnosti za zdravo življenje. Organiziran bo 15. novembra po spletu. Saj se strinjate: krepitev in ohranjanje psihofizičnega zdravja sta tako naša vseživljenjska pravica kot odgovornost. Ne moremo ju uresničevati, ne da bi se nenehno ozaveščali in učili o tem, kaj je za nas dobro in kaj ne. Včasih se je treba česa tudi odučiti, saj nas sodobno življenje na vseh področjih oddaljuje od naših korenin, starodavnih modrosti in povezanosti z lokalnim.

    Spretnosti za zdravje, 15. 11.

    Na tem forumu EPUO bomo spoznali celosten pogled na zdravje ter se seznanili z načini za pridobitev spretnosti, ki nam omogočajo kakovostno življenje. Prisluhnili bomo izkušenim, dejavnim posameznicam in posamezniku, ki bodo z nami delili svoje izkušnje, poglede, rezultate svojega dela. Nakazali nam bodo morda neznane priložnosti ter v nas prebudili  zavedanje o silnih potencialih samozdravljenja ter zdravljenja drug z drugim, v skupnostih.

    V letošnjem letu napovedujemo še forum o digitalnih spretnostih za življenje (22. novembra) ter spretnostih za kulturno življenje (6. decembra); oba bosta potekala po spletu – za lažji dostop in trajnost povedanega. Spremljajte nas!

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

  • Vabilo na spopolnjevanje za mentorje študijskih krožkov – kritično mišljenje kot element vizije (11/10/2022)

    V sredo, 14. decembra, vabimo mentorje študijskih krožkov na spopolnjevanja z naslovom Kritično mišljenje kot element vizije.

    Dr. Tanja Rupnik Vec, psihologinja, specialistka supervizije, ki se že vrsto let ukvarja s spodbujanjem razvoja kritičnega mišljenja v različnih starostnih obdobjih, nam bo med drugim predstavila raznolikost pojmovanj kritičnega mišljenja, metode in tehnike spodbujanja razvoja kritičnega mišljenja in njihovo uporabo v študijskih krožkih.

    Predavateljica je avtorica ali soavtorica različnih publikacij o tem, kaj kritično mišljenje je ter kako ga razvijati pri sebi oz. spodbujati pri drugih. Več o tem si lahko preberete v knjigah Kritično mišljenje v šoli: strategije poučevanja veščin kritičnega mišljenja (2006) ter Izzivi poučevanja: spodbujanje razvoja kritičnega mišljenja (2011) in člankih, npr. Razvojni elektronski listovnik v funkciji formativnega spremljanja kritičnega mišljenja (2015), Veščine kritičnega mišljenja – večni izziv učenja in poučevanja (2017).

    Program in e-prijavnico najdete na portalu Moj ACS.

    Mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si), ACS

  • Študijski krožki ponovno na Karavani! (11/7/2022)

    Septembra so se po petih letih spet srečali udeleženci in mentorji slovenskih ŠK. Tokrat je srečanje potekalo pod okriljem projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju. Sicer tradicionalna Karavana študijskih krožkov si je tokrat nadela ime Podnebna karavana.

    Foto: Špela Jambriško

    Tematika varovanja okolja v tovrstnih skupinah ni naključna. ŠK si pogosto izberejo zelene učne izzive. Posledično zaživijo lokalne iniciative, kot so zelemenjava, opazovanje ogroženih vrst, ohranjanje starega izročila o samooskrbi. Skupine so vpete v lokalno okolje (tudi naravno) in poznajo njegove izzive, zato so odličen prostor za okoljsko izobraževanje.

    Letošnja Karavana je bila torej podnebno obarvana. Gostila jo je LU Ormož, ki je z energetsko obnovljenimi prostori tudi svetel zgled skrbi za okolje na institucionalni ravni.

    Foto: Špela Jambriško

    Obiskovalce so posebej navdušili dopoldanski obiski predstavnikov iniciativ iz lokalnega okolja. Med primeri dobrih praks trajnostnih ravnanj so spoznali, kako v Ormožu s črpanjem vode iz reke Drave prilagajajo oskrbo z vodo (bogatenje podtalnice) in zelenjavo (namakanje). Ena od skupin si je ogledala tudi območje bivše tovarne sladkorja, kjer so vzpostavili naravni rezervat Ormoške lagune. Ta je postal pomembna opazovalna točka slovenskega DOPPS.

    Foto: Špela Jambriško

    Ogledom dobrih praks je sledilo predavanje Renata Bertalaniča z ARSO o podnebnih spremembah. Sledili so nagovori direktorice LU Ormož Viki Ivanuša, koordinatorke slovenskih ŠK dr. Nevenke Bogataj, dolgoletne mentorice bralnih študijskih krožkov Viktorije Dabič ter podžupanje občine Ormož Irme Murad. Na stojnicah so svoje izdelke in dejavnosti predstavile različne organizacije, za ples in smeh pa je s svojim nastopom poskrbela folklorna skupina ZIK Črnomelj.

    Foto: Špela Jambriško

    V popoldanskem delu so udeleženci prisluhnili kratki okrogli mizi z gostjami Jano Turk Šulc, Viki Ivanuša ter Heleno Furlan. Beseda je tekla o pripravi in izvedbi programov IO z okoljsko tematiko. Po okrogli mizi je sledila še predstavitev inovativnih izobraževalnih metod, ki jih lahko povežemo s trajnostnimi kompetencami.

    Bogat in vsebinsko kakovosten program Podnebne karavane bo gotovo odzvanjal v prihodnjih projektih ŠK. Upajmo, da na naslednjo Karavano ne bomo čakali tako dolgo kot na letošnjo.

    Ema Meden (ema.meden@acs.si), ACS

  • Projekt Finančna pismenost za odrasle 2022–2024 (10/28/2022)

    Na ACS smo v okviru mehanizma NOO, ki ga financira MIZŠ, vstopili v projekt FPO 2022–2024. Gre za dveletni projekt, ki se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast.

    Logotipi projekta

    Temeljni cilj projekta je doprinesti k strateškemu razvoju finančne pismenosti na področjih, kot so obvladovanje osebnih in družinskih financ in zadolževanja; osebno in družinsko finančno načrtovanje ter varčevanje za prihodnost; poznavanje nevarnosti ter preventivno ravnanje pred zlorabami in prevarami. Vsa so pomembna za doseganje in ohranjanje blagostanja posameznika. Dva nova javnoveljavna programa, ki ju bomo v sklopu projekta razvili, bosta prispevala k dvigu finančne pismenost odraslih in opolnomočenju strokovnih delavcev za oblikovanje po meri ukrojenih programov v institucijah.

    Načrtujemo, da bomo do konca tega koledarskega leta pripravili poročilo o analizi stanja in potreb na področju finančne pismenosti. Tako bomo lahko začeli snovati strokovne smernice za razvoj programov. O rezultatih vas bomo sproti obveščali, spremljajte nas. V okviru projekta bomo oblikovali delovno skupino strokovnjakov s področja financ in izobraževanja odraslih. Imate praktične izkušnje pri pripravi ali izvajanju programov finančne pismenosti za odrasle? Oglasite se po e-pošti: e-pošti ali telefonu na številko 01 5842 589.

    Mag. Estera Možina (ester.mozina@acs.si) in dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS

  • Naše psihofizično zdravje v središču letošnjega osrednjega stanovskega druženja (10/14/2022)

    Ste se že prijavili na letošnji LPoIO? Osrednje stanovsko srečanje izobraževalcev odraslih smo zasnovali nekoliko drugače. Vodilo nas je zavedanje, da je le celostno krepak posameznik dovolj dober, celo najboljši – zase in za druge! Govorili bomo torej o zdravju telesa in duha, blagostanju, ki si ga je dolžan vsak zagotavljati po svoji meri.

    Z nami bodo izvrstni gostje.

    Prof. dr. Igor Papič

    Doktor elektrotehnike in v prejšnjem mandatu rektor Univerze v Ljubljani je bil junija imenovan za ministra za izobraževanje, znanost in šport. Kot nosilec številnih domačih in mednarodnih razvojno-raziskovalnih projektov je zaželen predavatelj tudi v tujini. Zavzema stališče, da je prenos znanja iz akademskega okolja v vsakdanje življenje temelj uspešnega razvoja Slovenije.

    Dr. Nataša Potočnik

    Direktorica ACS je doktorirala na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Sama in v sodelovanju z drugimi strokovnjaki je avtorica številnih poljudnih, strokovnih in znanstvenih gradiv o pismenosti. Izobraževanje vidi kot odgovor na sodobna družbena vprašanja v najširšem smislu. Verjame v transformativno vlogo učenja in moč sodelovanja vseh deležnikov na področju IO za boljši jutri.

    Dr. Tanja Rupnik Vec

    Vodi središče za raziskave in razvoj na ACS. Doktorica psihologije, specialistka supervizije, se v svojem razvojnem in raziskovalnem delu ukvarja predvsem s spodbujanjem razvoja kritičnega mišljenja tako pri učečih se kot učiteljih. O tem je objavila številne znanstvene in poljudne članke, knjige in druga gradiva.

    Prof. dr. Gregor Jurak

    Eden od avtorjev Nacionalnega programa športa je na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani nosilec področja menedžment v športu. Vodi raziskovalno skupino SLOfit, ki se ukvarja z gibalno dejavnostjo otrok, njihovim telesnim in gibalnim razvojem, didaktiko športne vzgoje.

    Prof. dr. Vesna Švab

    Specialistka psihiatrije večinoma dela na področju psihiatrične rehabilitacije. Je soustanoviteljica ter predsednica največje tovrstne nevladne organizacije pri nas. Vodi program Skupnostne psihiatrije v RS. Objavila je številna vrhunska znanstvena dela. V zadnjem času javnost ozavešča o vplivu pandemije na duševno zdravje prebivalstva.

    Prof. dr. Zvezdan Pirtošek

    Nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je prejemnik državnega odlikovanja red za zasluge za izjemno prodorno, visoko strokovno in človekoljubno delovanje na področju demence. Poudarja pomen razlogov in posledic kakovostnega staranja.

    Mag. Bojan Hajdinjak

    Direktor Javnega zavoda Cene Štupar in predsednik Zveze ljudskih univerz Slovenije si prizadeva omogočiti dostop do kakovostnega učenja in izobraževanja čim širšemu krogu odraslih. Zaveda se pomena tržne dejavnosti ustanov za izobraževanje odraslih in pomena vključevanja preteklih spoznanj v sodobno življenje.

    Prof. dr. Katarina Popović

    Generalna sekretarka Mednarodnega sveta za izobraževanje odraslih (ICAE) deluje na Univerzi v Beogradu (Srbija) kot profesorica andragogike, na številnih tujih univerzah pa gostujoča predavateljica. Je vidna članica domačih in mednarodnih združenj za izobraževanje odraslih. Sprejeta je v Mednarodno dvorano slavnih s področja izobraževanja odraslih in nadaljnjega izobraževanja.

    Dr. Tanja Možina

    Na ACS vodi Središče za kakovost in izobraževanje. S področjem kakovosti v izobraževanju se ukvarja tako z raziskovalnega kot razvojnega vidika. Je predavateljica v programih usposabljanja in spopolnjevanja izobraževalcev odraslih. Svoje znanje s področja kakovosti stalno spopolnjuje s sodelovanjem v številnih mednarodnih povezavah.

    Ana Stanovnik Perčič

    Na Centru Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) vodi področje izobraževanja odraslih. Koordinira delo sodelavcev s področja izobraževanja odraslih v okviru programa Erasmus+ in vodi Nacionalno podporno točko Spletne platforme za učenje odraslih (EPALE) v Sloveniji.

    Sabina Tori Selan

    Pri svojem delu na Centru za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje se ukvarja z razvojem izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja v lokalnem okolju. Na zavodu koordinira pripravo in vodenje različnih evropskih in nacionalnih projektov s področja izobraževanja, športa, socialne vključenosti, aktivnega državljanstva in razvoja podeželja.

    Aleš Novak

    Kemijski inženir, ki je zaposlitev na Inštitutu Jožef Stefan po kratki podjetniški karieri zamenjal za komedijantski oder. Voditelj oddaje Štartaj Slovenija se je podpisal tudi pod šale za nekaj slovenskih nadaljevank. Kot standup komik nastopa po različnih slovenskih krajih.

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik bo posvet povezovala.

    Na ACS deluje na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti. Je nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih. Zanimajo jo prodorni promocijski prijemi ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja deležnikov v izobraževanju odraslih.

    Delili bomo tudi izkušnje na področju zdravja v izobraževanju odraslih. Poskrbljeno bo za petje in ples. Pridružite se nam v Portorožu 25. in 26. oktobra.

    Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

  • Na Dnevih svetovanja za znanje odkrivali skrito znanje in poti do spretnosti za prihodnost (10/14/2022)

    18. Dnevi svetovanja za znanje (21.–23. septembra) so uspešno za nami. Vseh 35 središč ISIO in SSU je izpeljalo okrog 180 dogodkov na različnih javnih mestih, kjer so bile informacije o možnostih izobraževanja dostopne čim več odraslim. Z dogodki smo želeli povečati prepoznavnost središč ISIO in SSU v lokalnem okolju in odraslim omogočiti ter nuditi informacije in svetovanje o različnih možnostih učenja, izobraževanja, načrtovanju in razvoju kariere, vrednotenju predhodno pridobljenega znanja, samostojnem učenju.

    Dan za skrito znanje

    En dan je bil namenjen promociji ugotavljanja in dokumentiranja. Poimenovali smo ga Dan za skrito znanje. Tega dne so bile z različnimi aktivnostmi in dogodki predstavljene možnosti ugotavljanja, dokumentiranja in vrednotenja predhodno pridobljenega znanja.

    Sodelavke ACS smo si z zanimanjem ogledale aktivnosti po Sloveniji in v živo občutile zavzetost izkušenih svetovalk in svetovalcev ter živahen lokalni utrip na stojnicah znanja, svetovalnih kotičkih, delavnicah, dnevih odprtih vrat in posvetih.

    Mag. Tanja Vilič Klenovšek je obiskala Stojnice znanja v Qlandii Novo mesto, ki jih je organiziral RIC Novo mesto v sodelovanju s tremi višjimi strokovnimi šolami

    Všeč mi je bilo, da so se partnerji dobro povezali in na stojnicah polni elana predstavljali pestre izobraževalne možnosti, ki jih ponujajo odraslim v svojem okolju. Pomembno je, da so vsi sodelujoči potrdili, da je sodelovanje višjih strokovnih šol na Dnevih svetovanja za znanje dobrodošla dodana vrednost. Tako se širi informiranost odraslih o možnostih formalnega,  praktično naravnanega izobraževanja na višješolski ravni, kar marsikomu z dodano eno stopnjo izobrazbe več prinaša nove priložnosti za karierni razvoj.

    Mag. Tanja Vilič Klenovšek

    V okviru Dnevov svetovanja za znanje sem obiskala dve ljudski univerzi, LU Ravne na Koroškem ter Javni zavod Cene Štupar. Zaradi razvojno-strokovnega dela na področju vrednotenja sem se odločila, da jih obiščem ob njihovih dogodkih v okviru dneva za skrito znanje. Na Ravnah na Koroškem so odrasli skozi zanimivo igro – hranili so prijazno in vedoželjno pošast LURKO s skritim znanjem – in pri tem odkrivali svoja znanja, pridobljena izven šolskih klopi. Na Javnem zavodu Cene Štupar pa so moje navdušenje izzvali starejši odrasli, ki so se udeležili vrednotenja digitalne kompetence.
    Vera Mlinar

    Med številnimi ponujenimi dogodki v okviru Dnevov svetovanja sem izbrala dve stojnici znanja. Prva z naslovom Mobilno svetovanje – Več znaš, več veljaš se je odvijala pred blagovnico v Slovenskih Konjicah. Druga stojnica, v organizaciji Svetovalnega središča Ormož, je bila postavljena pred Grajsko pristavo v Ormožu, kjer se je odvijala tudi Podnebna Karavana Študijskih krožkov. Obe sta privabili obiskovalce iz različnih skupin odraslih in tako dosegli namen Dnevov, to je informiranje o možnostih svetovanja ter o različnih možnostih izobraževanja in učenja.

    Mag. Andreja Dobrovoljc

    Letos sem obiskala tri središča za samostojno učenje. Ta se na Dnevih svetovanja za znanje predstavljajo šele drugič. Gostoljubno so me sprejeli v središčih na LU Slovenska Bistrica, LU Koper in CDI Univerzum, kjer so organizirali t. i. dneve odprtih vrat SSU. Svojo dejavnost in aktivnosti so na ta način želeli predstaviti čim širši javnosti, tudi ob podpori informacijskih stojnic pred sedeži organizacij in z različnimi promocijskimi plakati in napisi.

    Urška Pavlič

    Na stojnici znanja pred Poslovno upravnim centrom Zalog v Ljubljani so svetovalke Svetovalnega središča osrednjeslovenske regije, ki deluje na Cene Štuparju v Ljubljani, za posamezne ciljne skupine predstavile storitve znotraj svetovalnega središča za podjetja. Z zanimanjem sem opazovala, kako so z različnimi pristopi mimoidoče seznanile možnostmi brezplačnega individualnega svetovanja in brezplačnih delavnic v organizacijah ter brezplačnih izobraževanj za zaposlene.

    Mateja Pečar

    Širimo glas o središčih ISIO in SSU

    Dneve je zaznamovala intenzivna promocijska aktivnost vseh organizacij, ki sodelujejo v središčih ISIO in SSU. Še posebej se je to odražalo na družbenih omrežjih (#svetujemoZAznanje22 in #svetujemozaznanje). Dnevi so bili predstavljeni tudi v nacionalnih medijih, tako tiskanih kot na televiziji, največ pa je bilo tako kot vsako leto objav v lokalnih in regijskih medijih.

     

    ACS je na svoj razstavni prostor na 21. F3ŽO k predstavitvi ponovno povabil središča ISIO in SSU. Mnogo starejših je zanimalo, kje, kako in kdaj se lahko izobražujejo. Koristne nasvete so prejeli v našem svetovalnem kotičku, v katerem so sodelovala dve središči ISIO in SSU iz Ljubljane, eno iz Novega mesta in eno iz Kranja. Svetovalci so učenje in izobraževanje še bolj približali različnim skupinam odraslih in jih motivirali za vključevanje v različne oblike neformalnega učenja in izobraževanja za osebni razvoj. Obiskovalce so najbolj zanimale vsebine, kot so zdravje, vrtnarjenje, učenje tujih jezikov za hobi, računalništvo za vsakdan in podobno.

    Za uspešen doprinos k širjenju informacij o svetovalni dejavnosti v njihovem lokalnem okolju in drugje ter na družbenih omrežjih se središčem ISIO in SSU na tem mestu prav lepo zahvaljujemo. Prepričani smo, da so marsikateremu obiskovalcu z uporabnimi informacijami in koristnimi nasveti o izobraževanju pomagala osvetliti pot do cilja. Skupaj ustvarjamo dobre zgodbe o boljšem življenju.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Na F3ŽO gradimo most med generacijami (10/14/2022)

    Letošnji F3ŽO je med 27. in 29. septembrom spet potekal v pisanem vzdušju. Več kot 80 kulturnih točk, 30 predavanj in okroglih miz v strokovnem in izobraževalnem programu in bogata sejemska razstava so privabili več kot 13.600 obiskovalcev.

    Prvega dne smo se udeležili slavnostnega odprtja v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ki se je pričelo s slovensko in evropsko himno v izvedbi Kvarteta klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. Podeljena so bila priznanja za soustvarjanje festivala in skrb za starejše, ki so jih prejeli Dnevni centri aktivnosti za starejše, dr. Drago Rudel in Sindikat upokojencev Slovenije. Naziv Častni ambasador F3ŽO je prejel župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.

    Že desetič zapovrstjo je bil ACSpartnerji del te uspešne zgodbe. Predstavili smo naše dejavnosti in izdelke, povezane z aktivnim staranjem in medgeneracijskim sodelovanjem. S pogovori in predstavljenimi primeri dobrih praks so predstavniki LU Jesenice, KD Sejalec umetnosti iz Medvod, LU Rogaška Slatina in UTŽO iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah obiskovalce vseh generacij spodbujali k učenju, ki traja vse življenje.

    Življenje res spiše barvite zgodbe. Sonja Porenta iz KUD Jarem, Spodnje Pirniče, je s svojo izjemno knjigo Tončika v svečani preobleki navdušila tudi novinarko revije Vzajemnost, ki bo knjigo predstavila v novembrski številki. Knjiga je zanimiva za vse. Tisti, ki že vezejo, lahko dobijo spodbudo za svoje delo, drugi pa se bodo prvič srečali z informacijami o ohranjanju oblačilne dediščine. Izposodite si jo lahko tudi v knjižnici ACS.

    Ljuba Fišer iz UTŽO na LU Ormož, Marija Metlika, Viktorija Dabič, Darja Smrkolj, Manca Košir in CUDV Draga z Metko Novak so dobitniki Priznanj za promocijo učenja in znanja odraslih, ki se sami nenehno učijo. So navdih drugim in hkrati zgled, da učenje spreminja življenje. V vlogi učečih se so s svojimi zgodbami o navdušenju nad uporabo novega znanja, pisanju knjig, medgeneracijskem učenju, vključevanju v različna usposabljanja, ohranjanju naravne in kulturne dediščine v mimoidočih budili željo po učenju in delovanju. Marija Metlika je ozaveščala o demenci in priporočala tako učenje jezikov kot gibanje, da bi ljudje ostali čim dlje zdravi in samostojni. Ravno Marija je bila magnet za obiskovalce, tudi zaradi številnih poznanstev.

    Notranjo moč, ki nas je presenetila pri nekaterih sogovornikih, ljudje črpajo ravno iz radovednosti, učenja, spoznavanja novega, očaranosti nad nenehnim spreminjanjem. Hkrati jo najdejo v sprejemanju tega, česar se ne da spremeniti … Tako smo doživeli tudi Manco Košir. Pa še koga, ki je obstal ob naši stojnici in spregovoril o vsem mogočem, tudi o sebi: Aksinjo Kermauner, Natalijo Spark, Natalijo Planinc, Nives Ličen, Božo Bolčina, Edito Mlakar, Darjo Brezovar. Obenem smo snemali intervjuje udeleženk (Darja in Marija), sodelavk (Majda iz LU Jesenice, Dragica iz JZ Cene Štupar) ter druge razstavljavce, ki se ukvarjajo s trajnostjo (dva ekološka pridelovalca in društvo za trajnostni razvoj Duh časa).

    Obiskovalci so večinoma povpraševali po brezplačnih možnostih neformalnega učenja in izobraževanja, tako da je bilo živahno tudi v našem svetovalnem kotičku. Z nekaterimi je bilo prav prijetno poklepetati. Najbolj so jih zanimale vsebine, kot so zdravje, vrtnarjenje, učenje tujih jezikov za hobi, računalništvo za vsakdan in osebnostna rast. Koristne nasvete so prejeli od svetovalcev iz štirih središč ISIO in SSU iz Novega mesta, Ljubljane in Kranja. Na nadaljnje svetovanje smo jih usmerili na LU, UTŽO in knjižnice ter jim predstavili povezavo do portala Kam po znanjeizobraževalne ponudbe ACS in drugih projektov ACS ter ePlatforme za izobraževanje odraslih v Evropi – EPALE. Obiskovalci so bili veseli tudi balonov, papirnih kock in razglednic TVU.

    F3ŽO je poleg sejemskega dela ponudil tudi strokovni in izobraževalni program z aktualnimi vsebinami.

    S partnerji smo utrinke s festivalskega dogajanja delili tudi na Facebooku; #f3zo.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Študijski obisk Ustanove za IO Dante, Reka (10/13/2022)

    Zadnjega dne septembra smo se zaposleni ACS v zgodnjih jutranjih urah odpravili na študijski obisk organizacije za izobraževanje odraslih Dante na Reki (Hrvaška). To je bil tretji študijski obisk v organizaciji Sindikata SVIZ ACS in vodstva ACS – do sedaj smo že obiskali kolege v IO v Italiji in Avstriji.

    Na Reko smo se pripeljali dva dni po močnem neurju. Razen po nekaj potopljenih čolnih in naraslih ter motnih vodah ni bilo videti, da je bilo vreme tako silovito, da so imeli celo smrtno žrtev. Na cilju nas je pričakala nasmejana ekipa sodelavcev ustanove Dante. Po ogledu prostorov so nam predstavili svoje delo v projektih EU in druge izzive. Zanimiv se nam zdi vavčerski sistem za brezplačno vključitev odraslih v izobraževanje. V diskusiji o tem so kolegi iz organizacije Dante predstavili tudi dileme in ovire, s katerimi se pri tem srečujejo. Velik zalogaj je zanje opredelitev zelenih delovnih mest, za katera morajo v okviru sistema izpeljevati izobraževanje. Dotaknili smo se tudi konflikta interesov izvajalcev izobraževanja znotraj tega sistema.

    Naši gostitelji so bili navdušeni nad slovenskim pristopom k svetovanju v izobraževanju odraslih. Pokazali smo jim tudi videoposnetek dogajanja v projektu EPUO. Drugi del našega obiska pa je bil izpeljan v obliki delavnice, saj smo se preizkusili pri uporabi VR očal za učenje angleškega jezika.

    Popoldanski čas je bil namenjen vodenemu ogledu Reke in Opatije. Odlična vodička je postregla s številnimi zanimivostmi. Izvedeli smo, da je mama znanega Al Caponeja iz teh krajev. Presenetljiv podatek je tudi, da v pomorskem muzeju na Reki hranijo enega od petih rešilnih jopičev, ki so bili uporabljeni v reševalni akciji potnikov s Titanika in so se ohranili. Strokovno in turistično bogat dan se je zaključil s sproščujočim ogledom botaničnega parka v Opatiji.

    Vera Mlinar (vera.mlinar@acs.si), ACS

  • Kakovost zraka v pisarni na ACS (10/13/2022)

    Kakovost zraka vpliva na zdravje in počutje človeka. V notranjih prostorih preživimo približno 90 % našega časa. Ali ste vedeli, da je kakovost zraka v zaprtih prostorih lahko mnogokrat slabša od tistega, ki ga dihate zunaj?

    Onesnaženost zraka v zaprtih prostorih se nenehno spreminja. Nanj vplivajo onesnažila, ki so v zunanjem zraku in z mehansko ali ročno ventilacijo pridejo noter, hlapne organske snovi v zaprtih prostorih ter aktivnosti, ki jih izvajajo ljudje. Slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih zmanjšuje učinkovitost dela in negativno prispeva h kratkoročnim in dolgoročnim vplivom na zdravje.

    Se sprašujete, kdo ima pregled nad kakovostjo zraka v notranjih prostorih; doma, v službi, na opravkih ipd.? Zunanji zrak regulira zakonodaja in merjenje poteka na ravni mest s pomočjo velikih in dragih merilnih naprav. Obstaja tudi individualni način merjenja zraka s pomočjo nizkocenovnih osebnih merilnih naprav. Te pomagajo razumeti prav osebno izpostavljenost onesnaženemu zraku. Nekatere tovrstne naprave so na voljo v prodaji (primer uHoo ali Netatmo), druge so v fazi razvijanja in uporabljene za raziskovalne namene, na primer v ljubiteljski znanosti. V času svojega magistrskega in doktorskega študija sem spoznala oboje.

    V tem prispevku predstavljam svoje ugotovitve o meritvah kakovosti zraka v naši pisarni v času delovnika. Svoje nekdanje sodelavce na IJS sem namreč prosila za merilno napravo, ki meri temperaturo in vlažnost zraka, tlak ter različna onesnažila zraka: prašne delce (PM22.5), ogljikov dioksid (CO2), ogljikov monoksid (CO), dušikov dioksid (NO2), ozon (O3) ter hlapne organske snovi (TVOC).

    Oznaka PM22.5 pomeni, da gre za delce z aerodinamičnim premerom pod 2.5 μm, to je približno dvajsetkrat manj od debeline človeškega lasu.

    Vlada Republike Slovenije je 8. 7. 2022 sprejela sklep o učinkoviti rabi energije. Hlajenje s pomočjo zunanjega zraka je omenjeno kot eden od ukrepov. »Med najpomembnejšimi je ukrep, da organi državne uprave, ki so upravljavci ali uporabniki stavb v lasti ali uporabi Republike Slovenije, zagotovijo, da se v stavbah in njihovih prostorih, ki imajo vgrajen klimatski sistem, prostori ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je +25 °C ob pogoju, da relativna vlažnost dovedenega zraka ni višja od 60 %, razen kjer to zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ni mogoče.«

    Napravo sem postavila v svojo pisarno na višino glave. Beležila sem število ljudi v pisarni (sama ali skupaj s sodelavko) in ali je bilo okno odprto. Prezračevanje lahko znatno vpliva na kakovost zraka v prostoru, tako pozitivno (z vnosom »svežega« zraka) kot negativno (zunanja onesnažila). Vrata v pisarno so bila odprta. Po enem tednu spremljanja podatkov se mi je zdelo pomembno raziskati tudi vrednosti, če bi bila vrata in okna zaprta. Imela sem dostop do vizualnih prikazov podatkov na spletu ter na aplikaciji na pametnem telefonu. Žal surovi podatki niso dostopni. Zato podrobnejša analiza ni možna.

    Idejo za prispevek sem dobila v času, ko je bilo zunaj vroče in sem tehtala med odpiranjem oken in uporabo klime. Odločila sem se za odpiranje okna v jutranjih urah, vendar nisem bila prepričana, kdaj je pravi čas, da ga zaprem. Spomnila sem se, da bi s pomočjo teh naprav to lahko ugotovila. Povezala sem se z IJS, odsekom za znanosti o okolju, in se dogovorila za uporabo ene od nizkocenovnih naprav, kakršno s(m)o uporabili v projektih ljubiteljske znanosti.

    Temperatura

    Na spodnjem grafu lahko vidimo dnevno nihanje temperature ter učinek odpiranja oken. Ob koncu tedna (11. in 12. 9.) jih nismo odpirali in posledično ni nenadnega padca temperature. Optimalni razpon temperature v zaprtih prostorih je med 19 in 24 stopinj. Dosegali smo jo le, ko je bilo okno odprto.

    Vlažnost

    Nasprotno od temperature se je količina vlage dvigala z odpiranjem oken (gl. nenadne dvige temperature vsako jutro). Optimalen razpon za vlago v zaprtih prostorih je 40–60 %.

    Vlaga v zraku

    Prašni delci

    Vrednosti novih smernic SZO za kakovost zunanjega in notranjega zraka določajo 24-urno povprečje za PM2,5 pri 15 μg/m3. Naprava ima v nastavitvah priporočeno mejno vrednost manj kot 15 μg/m3. Kot vidimo, smo bili vedno pod tem pragom. Lahko pa tudi opazimo, da naša prisotnost v službi sama dviguje prah.

    Prašni delci

    Hlapne organske snovi

    Hlapne organske spojine (VOCs) hlapijo iz barv, tesnil, čistilnih sredstev, pohištva idr. TVOC se nanaša na skupno vsoto koncentracij hlapnih organskih spojin. Na ACS imamo talne preproge, ki morda vplivajo na te rezultate. Z rednim jutranjim odpiranjem oken se koncentracije hlapnih organskih spojin drastično zmanjšujejo. Najvišje merjene koncentracije so še vedno znotraj sprejemljive ravni (manj kot 400 ppb).

    Prašni delci

    Ozon

    Ozon je zanimiv onesnaževalec, ki nastane, ko ultravijolična svetloba sonca razgradi molekulo kisika na dva posamezna atoma kisika. Vsak se hitro veže na drugo molekulo kisika. Drastičnih sprememb ne vidimo, smo znotraj zaželenih vrednosti (manj kot 30 ppb).

    Ozon

    Dušikov dioksid in ogljikov oksid

    Koncentracija dušikovega dioksida je načeloma zelo nizka (naprava pokaže večinoma številki 1 ali 0). Izjeme so lahko, če odpremo okna v času, ko je velika gostota prometa. NO2 se namreč tvori ob izpuhih motornih vozil ter drugih procesih izgorevanja. Spodaj je primer dneva, ko je bilo okno očitno dlje časa odprto v popoldanskem času. Še vedno je bila koncentracija NO2 nižja od priporočene.

    Podobno kot pri NO2 so bile koncentracije CO najverjetneje pod pragom zaznavanja, vsaj v času merjenja naprava ni pokazala drugega kot 0.

    Dušikov dioksid in ogljikov oksid

    Ogljikov dioksid

    Eden od ključnih indikatorjev kakovosti zraka v zaprtih prostorih je ogljikov dioksid, ki ga izdihamo. Koncentracija CO2 se zelo hitro dviguje, če prostora ne zračimo. V prvem tednu sem bila v pisarni sama z odprtimi vrati. Z vsakodnevnim odpiranjem oken sem učinkovito znižala koncentracijo CO2 v pisarni. Samo v popoldanskem času se je dvignila nad prag 800 ppm.

    Ogljikov dioksid

    Takoj ko sva bili dve, čeprav so bila zjutraj in tudi večkrat kasneje odprta tako vrata kot okna, so se koncentracije CO2 zelo hitro nakopičile in prečkale prag 800 ppm.

    Ogljikov dioksid

    Z eksperimentiranjem sem nadaljevala in ugotovila, da so bile koncentracije višje od 2500 ppm, ko sva imeli nekaj dni zaprta vrata in okna.

    Ogljikov dioksid ob navzočnosti dveh

    Zaključki

    V tem prispevku sem pokazala samo preliminarne ugotovitve na poljuden način. Ker gre za nizkocenovno napravo, podatki niso preverjeni in imajo svoje slabosti. V vsakem primeru lahko sklepamo, da je notranji zrak s polutanti, ki jih je merila naprava, onesnažen pod vrednostmi, ki so dopustne, razen za CO2, kadar sva dve v pisarni. Odprta vrata ter okno so ključnega pomena za znižanje koncentracije CO2. Videti je, da v poletnem času, ko je zunaj vroče, kljub odpiranju oken redko dosežemo optimalno temperaturo (19–23 °C). Nikoli pa nisem čutila, da mi bi bilo prevroče, niti me ni zeblo.

    Razumevanje, kaj dihamo in v kakšnem okolju živimo, je pomembno. Ne samo z vidika zdravja, ampak tudi klimatskih sprememb. Sklep, ki ga je vlada sprejela dne 8. 7. 2022, je povezan z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov z gospodarno uporabo prostorov. To zahteva vedenjske spremembe vsakega od nas. V projektu Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju spodbujamo raziskovanje svojega okolja in primerne vedenjske spremembe. Spodbujena z izkušnjo ljubiteljske znanosti ter omenjenim projektom sem z opazovanjem svojega delovnega okolja s pomočjo merilnih instrumentov morda prispevala k izboljšavam v naši ustanovi ter navdušila druge, ki so spremljali moj poskus.

    Obstaja določena mera individualne izbire in nadzora nad tem, kako preživimo čas v svojih pisarnah. Dobro je poznati zdravstveno tveganje zaradi onesnaženosti v zaprtih prostorih, da ga lahko poskušamo zmanjšati, ter učinke svojih dejavnosti, ki vplivajo na energetsko učinkovito rabo prostorov.

    Predlagam odpiranje oken, ko je to smiselno. Torej ko nam zunanji zrak lahko ponudi osvežitev in zniža temperaturo, ko je to zaželeno, in hkrati ne dviguje tveganj z višjimi koncentracijami drugih onesnaževalcev.

    Ali ste že kdaj merili zrak v svoji pisarni ali doma? Preverite, če na IJS teče kakšen zanimiv projekt: http://www.environment.si ali pišite na naslov: env.infoO2@ijs.si.

    Dr. Johanna Robinson (johanna.robinson@acs.si), ACS

  • Alpska šola, kaj je to? (10/12/2022)

    V sredo, 5. oktobra, smo andragogi iz vse Slovenije lovili sonce na Gorenjskem.

    Udeležili smo se seminarja Danes za jutri – podnebne spremembe in model alpske šole za andragoge v organizaciji Slovenskih predstavnikov Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA).

    Že prihod na lokacijo je bil bolj trajnosten, kot smo vajeni sicer. Z organiziranim avtobusnim prevozom se nas je večina peljala vsaj del poti. Že to je odličen primer dobre prakse ob organizaciji izobraževanj in drugih dogodkov.

    V prostorih Planinskega muzeja v Mojstrani nas je čakal bogat program. Z dr. Mojco Ilc Klun smo razmišljali o vključevanju podnebja v formalno izobraževanje. Dr. Matej Ogrin nam je slikovito predstavil dejstva o podnebnih spremembah ter opozoril, da je skrb za okolje skrb za podnebje. Težko namreč ločimo podnebne ukrepe od siceršnjega varovanja okolja. Model alpske šole in z njim povezane pristope nam je predstavila dr. Tatjana Planinc. Urška Kleč je z nami delila primere uporabe modela alpske šole pri pouku naravovarstva, kjer so z dijaki razmišljali o povezavi podnebnih sprememb s hrano.

    Po jesensko obarvanem kosilu z jurčki in jabolki nas je čakal terenski del. V Planici smo razmišljali o vrednotah, ki jih predstavlja okolje (morda tudi človeški posegi vanj). V vasi Podkoren smo se čudili Savi Dolinki, ki je tam le potok. Na sprehodu v Kranjsko Goro smo slišali še mnoge primere aktualnih problemov lokalnega okolja, od problematičnih zastojev na Vršiču do zaščite znamenitega divjega petelina.

    Vračali smo se ob spremljavi sončnega zahoda. Iskrile so se nove ideje o tem, kako pridobljeno znanje vključiti v svoje delo. Skupni zaključki so bili jasni: povezovanje, interdisciplinarni pristop ter učenje v naravi so poudarki alpske šole, ki si jih želimo tudi v izobraževanju odraslih.

    Ema Meden (ema.meden@acs.si), ACS

  • Zaključna konferenca ESS projekta Razvoj kompetenc odraslih 2016–2022 (10/11/2022)

    V četrtek, 15. septembra, smo se v Radisson Blu Plaza hotelu nad BTC-jem družili na zaključni konferenci z naslovom Kakovosten razvoj kompetenc za spodbujanje učenja odraslih in večjo socialno pravičnost. Tako smo obeležili več let trajajoče delo v projektu Strokovna podpora področju temeljnih kompetenc odraslih 2016–2022 ter zaokrožili razvoj inovativnih orodij in programov, začet v projektu Razvoj pismenosti 2011–2014. Aktivnosti razvojnega projekta so bile utemeljene in usmerjene v podporo dela strokovnih delavcev in izobraževalcev odraslih pri vključevanju ranljivih skupin odraslih v izobraževanje in usposabljanje za razvoj temeljnih kompetenc ter zagotavljanju kakovosti pri načrtovanju in izvajanju izobraževalnih procesov. Razvojni projekt sta omogočila MIZŠ ter ESS.

    V pozdravnem nagovoru je Jasna Rojc, vršilka dolžnosti direktorja Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih, povedala, da se na MIZŠ zavedajo pomena spretnosti in podpirajo razvoj kompetenc posameznika: »V razviti družbi mora imeti vsak posameznik priložnost, da se opremi z znanjem.« Dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, je postavila dve ključni retorični vprašanji: kdo si ne bi želel biti bolje opremljen za sprejemanje boljših odločitev in ali vsi vedo, da lahko sprejemamo boljše odločitve, če imamo bolje razvite temeljne zmožnosti? Poudarila je , da smo se v projektu trudili narediti čim več za razvoj temeljnih zmožnosti in pismenosti odraslih ter s tem prispevati k večji vključenosti v vseživljenjskem učenju. Vodja projekta, mag. Estera Možina, je potrdila nujno potrebo po krepitvi in razvoju spretnosti pri ranljivih skupinah, saj brez tega ni mogoče pričakovati povečanje udeležbe v izobraževanju.

    Rezultati projekta so naložba v kakovosten razvoj kompetenc odraslih v prihodnjem desetletju.

    mag. Estera Možina

    ACS

    Povabljena osrednja govornica, zasl. prof. dr. Mirjana Ule s FDV Univerze v Ljubljani, se nas je s svojim predavanjem o izvorih ranljivosti odraslih zelo dotaknila. Spodbudila nas je k refleksiji o socialni ranljivosti in družbeni neenakosti.

    Bistvo socialne ranljivosti je stopnjevanje težav in kopičenje nerešenih problemov, kar zmanjšuje obrambne sposobnosti za uspešno soočenje in predelavo teh težav.

    zasl. prof. dr. Mirjana Ule

    FDV

    Doc. dr. Petra Javrh, ACS, se je na povedano navezala s trditvijo, da je razvoj kompetenc nujen, če želimo priti do pravega praga pravične družbe.

    Kompetence so po definiciji razvite takrat, ko delovanje odraslih lahko poteka učinkovito, kakovostno, svobodno, prosto dogem, političnih manipulacij …

    doc. dr. Petra Javrh

    ACS

    V duhu tega, da je dostopnost do izobraževanja pomemben kazalnik izobraževalnega sistema, je plenarni del s svojim prispevkom o razvoj kakovosti za pravično in vključujoče izobraževanje odraslih zaključila dr. Tanja Možina, prav tako z ACS.

    V družbi, kjer znanje predstavlja pozicijsko dobrino, je dostop do znanja/izobrazbe eden ključnih dejavnikov družbene mobilnosti, hkrati pa je tudi kazalnik pravičnosti vzgojno-izobraževalnega sistema.

    dr. Tanja Možina

    ACS

    Zaradi nepredvidenih okoliščin predstavitvi Uporaba zbirk opisnikov in izobraževalnih filmov v izobraževalne namene na univerzitetni ravni in povezava z vseživljenjskim učenjem prof. dr. Jurke Lepičnik Vodopivec s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem nismo mogli prisluhniti. Predavateljico smo posneli in prispevek si lahko skupaj z drugimi ogledate na spletni strani zaključne konference.

    Tam so na voljo tudi posnetki predstavitev rezultatov projekta, ki so potekale na poseben način – v obliki vrtiljaka. Udeleženci konference so se s pomočjo ob registraciji prejetih vrečk v različnih barvah razdelili na štiri skupine in se v štirih sklopih, trajajočih po 20 minut, zavrteli skozi vse štiri prostore, namenjene tem predstavitvam.

    Želeli smo osvetliti nekatere ključne dosežke posameznih podaktivnosti krovnega projekta – tako so udeleženci spoznali inštrument SVOS, serijo izobraževalnih filmov, zbirko opisnikov ter portal Mozaik kakovosti izobraževanja odraslih. Predstavitve so vodile štiri sodelavke ACS, sodelovali pa so tudi naši zunanji sodelavci – praktiki. V delovni skupini Osebna zgodba za razvoj ključne kompetence je predvajanemu napovedniku za filme o navdihujočih osebnih zgodbah ljudi, ki so se odločili korenito spremeniti svoje življenje, sledil pogovor z junakinjo oz. junakom enega od filmov in strokovno delavko iz ljudske univerze, ki je pomagala izbrati protagonista in snemati video. V skupini Gradniki življenjske uspešnosti je uvodu o nastanku opisnikov temeljnih zmožnosti sledil pogovor s strokovnimi sodelavci iz ljudskih univerz, ki so sodelovali v ciklu akcijskega raziskovanja pri pripravi opisnikov. Ti uporabljajo pripadajoče didaktične pripomočke pri svojem delu z ranljivimi skupinami odraslih. V skupini SVOS so predstavitev inštrumenta in njegove implementacije v prakso dopolnjevali videoposnetki z mnenji izvajalcev in udeležencev o vprašalniku. V skupini Mozaik kakovosti izobraževanja odraslih pa smo rezultate projekta za razvoj kakovosti osvetljevali v vodenem pogovoru. Dve izobraževalki odraslih sta z udeleženci delili svoje izkušnje iz prakse – z uporabo portala Mozaik kakovosti in njegovih vsebin ter v vlogi svetovalke za kakovost na ljudski univerzi.

    Ob zaključku vsakokratne predstavitve so imeli udeleženci priložnost zastaviti vprašanja ali komentirati rezultate. Z njihovimi odzivi smo zadovoljni, saj dokazujejo, da je bila izbrana metoda za predstavitev rezultatov projekta učinkovita.

    Skozi program nas je uspešno vodila mag. Zvonka Pangerc Pahernik z ACS. Dogodek smo zaključili s pogledom v prihodnost. Teja Dolgan, vodja sektorja za izobraževanje odraslih na MIZŠ, je kot ključne dejavnike izpostavila izboljšanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti, razvoj programov, e-gradiv in razvoj kakovosti.

    Treba je odpreti ciljne skupine, izobraževanje mora biti za vse, še posebno pomembno pa je poskrbeti za opolnomočenje tistih, ki to najbolj potrebujejo. Prenos izvajanja javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle v javno službo bo omogočil stalen dostop do izobraževanja za vse.

    Teja Dolgan

    MIZŠ

    Da smo domov odšli dobre volje, sta s kulturnim programom poskrbeli Minca in Olga (Mira Madronič in Bernarda Frankovič) iz Poljanske doline ob Kolpi, ki že dvajset let izvajata avtorske skeče v narečju.

    Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si) in Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

  • Vabilo na usposabljanje: Gluhe in naglušne osebe v izobraževanju odraslih (10/10/2022)

    Želite ozaveščati in z znanjem pripomoči k bolj vključujoči družbi? Vključite se v delavnico z naslovom Gluhe in naglušne osebe v izobraževanju odraslih, ki jo bo vodila naša zunanja sodelavka Veronika Ciglar, profesorica slovenščine. Gluhe in težko naglušne osebe zaradi ovir pri komunikaciji pogosto ostajajo neinformirane in izključene iz družbenega dogajanja. Težko se sporazumevajo, dostopajo do informacij in se vključujejo v socialno okolje. Posledično so prikrajšane tudi pri pridobivanju izobrazbe in vključevanju na trg dela.

    Spoznajte specifičnost izobraževanja oseb z okvaro sluha in prispevajte k večji kakovosti njihovega življenja. 20. oktobra se udeležite 8-urne delavnice na ACS. Prijavite se na portalu Moj ACS. Več informacij dobite po telefonu 01/5842 571 ali e-pošti.

    Mag. Zdenka Birman Forjanič (zdenka.birman.forjanic@acs.si), ACS

  • Letni posvet o izobraževanju odraslih 2022 (9/14/2022)

    Naše stanovsko srečanje bo letos drugačno.

    Po dveh letih se spet sestanemo v živo – brez omejitev, če nam bodo le zdravstvene okoliščine to dopuščale. Prav slednjim bomo 25. in 26. oktobra v Portorožu posvetili največ osebne in strokovne pozornosti. Poskrbeli bomo zase, posredno pa za naše udeležence. Saj veste, kdor je celostno krepak, je dober, celo najboljši – zase in za druge. Takšno zdravje, ki zajema telo in duha in še kaj, je pravzaprav naša odgovornost. A o tem se vse premalo pogovarjamo, tega se vse premalo učimo.

    Seveda se poskušamo – vsak na svoj način pa tudi v skupinah – ohranjati nad valovi zasebnih in službenih pritiskov. Če si le vzamemo dovolj časa, s tekom, zdravo prehrano in še čim krepimo svoje telesno zdravje. Zatekamo se k različnim oblikam preventive, beremo, pozitivno razmišljamo, v teoriji in/ali na lastni koži preučujemo duhovne zakonitosti, se lotimo joge, meditacije, pilatesa, aerobike … Po tiho pa upamo ali celo verjamemo, da smo malodane nepremagljivi … Če obležimo, smo nekoliko manj modri, saj se zdi, da večina pripadnikov naše skupnosti sploh ne obleži zares. Če pa, se vse prehitro poberemo in podamo nazaj v prej omenjene valove. Čemu?

    Covid-19 nam je – med drugim – dal priložnost, da o teh rečeh, predvsem o svoji ranljivosti, razmislimo. Da se zavemo svoje majhnosti, obenem pa poiščemo tisto, kar nas zares krepi in nam zagotavlja psihofizično blagostanje. Dolgoročno, z učinki na mnogih področjih, individualno in v skupnostih, ki nas opredeljujejo. Smo uspešni?

    V iskanju naše (nove?) identitete nas bodo podprli strokovnjaki.

    Na posvetu bomo prisluhnili izvrstnim govorcem, delili pa si bomo tudi izkušnje. Teh ni malo, saj mnogi že prizadevno delujete v nakazanih smereh. Izmenjali si bomo načrte, se pogovorili o izzivih in našem skupnem ali samotnem soočanju z njimi. Izobraževanje odraslih bomo tokrat odeli v prav posebno, zanosno energijo. Pospremila nas bosta ples in smeh. Morda bo malo manj prostora za specifične in globoke strokovne razprave. Če boste te pogrešali, verjemite, da bo zanje še veliko priložnosti.

    Skratka, pripravljavci tega dvodnevnega dogodka verjamemo, da bomo šli domov okrepljeni, vedri, opremljeni s spoznanji in odličnimi zamislimi. Zagotovo bo zahtevno obdobje, ki je pred nami, lažje, če bomo vsestransko zdravi in močno povezani.

    Podrobnejše informacije o LPoIO 2022 že zdaj najdete na spletni strani https://web.acs.si/lp2022 ter v kasnejših izdajah e-Novičk. Spremljajte nas tudi na spletni strani in družbenih omrežjih ACS.

    Prijavite se in pridite – veseli vas bomo!

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

  • Svetujemo za znanje (9/14/2022)
    Izkoristite priložnost za nasvet o izobraževanju in pridite na 18. Dneve svetovanja za znanje, ki bodo letos po vsej Sloveniji med 21. in 23. septembrom. Organizirajo jih središča ISIO in SSU ter ACS.

    Z dogodki v teh treh dneh želimo povečati prepoznavnost središč v lokalnem okolju in odrasle informirati o možnostih svetovanja ter dostopu informacij o:

    • možnostih vpisa v formalne in neformalne izobraževalne programe ter druge oblike izobraževanja;
    • možnostih ugotavljanja in dokumentiranja predhodno pridobljenega znanja;
    • možnostih svetovanja za načrtovanje in razvoj kariere;
    • možnostih samostojnega učenja;
    • možnostih sofinanciranja izobraževanja/usposabljanja.

    V času Dnevov bo vseh 35 središč ISIO in SSU skupaj s partnerskimi organizacijami izpeljalo okrog 180 brezplačnih dogodkov na različnih javnih mestih, kjer so informacije dostopne čim več odraslim (npr. stojnice znanja na mestnih trgih, v nakupovalnih centrih, dnevi odprtih vrat). Organizirali bodo tudi veliko število brezplačnih delavnic, predavanj.

    En dan bo namenjen promociji ugotavljanja in dokumentiranja. Poimenovali smo ga Dan za skrito znanje. Z različnimi aktivnostmi, dogodki bodo predstavljene možnosti ugotavljanja, dokumentiranja in vrednotenja predhodno pridobljenega znanja. Več o tem preberite v prispevku Vere Mlinar.

    V iskalniku dogodkov 2022 izberite dogodek v vam najbližjem kraju in naredite korak naprej!

    Središča ISIO in SSU ter njihove partnerske organizacije dogodke oglašujejo tudi na svojih spletnih straneh, družbenih omrežjih pod ključnikom #svetujemoZAznanje22.

    V okviru Dnevov smo pripravili časopis INFO – Svetujemo za znanje 2022/23.

    Leto 2022 je posebej slovesno za tri središča ISIO, ki praznujejo 20-letnico svojega delovanja. Svoja vrata odraslim so središča Jesenice, Postojna in Zasavje odprla v letu 2002. V teh središčih bodo obletnici posvetili posebno pozornost.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • F3ŽO povezuje in navdihuje (9/14/2022)

    ACS in partnerji bomo na letošnjem F3ŽO sodelovali že desetič zapovrstjo. Med 27. in 29. septembrom obiščite naš razstavni prostor v prvem preddverju Cankarjevega doma. Predstavili bomo dejavnosti našega centra in izdelke, povezane z aktivnim staranjem in medgeneracijskim sodelovanjem. Spodbujali bomo k vseživljenjskemu učenju.

    Ob tem bo potekalo srečanje z učečimi se, kjer bodo nekateri dobitniki Priznanj ACS za promocijo učenja in znanja odraslih z obiskovalci delili svoje izkušnje in navdušenje nad vseživljenjskim učenjem. Obljubljamo, da zanimivih zgodb ne bo zmanjkalo!

    V sodelovanju s svetovalnimi središči (središči ISIO) in središči za samostojno učenje (SSU) bo obiskovalcem tudi letos na voljo svetovalni kotiček, kjer bodo svetovalci učenje in izobraževanje še bolj približali različnim skupinam odraslih ter jih motivirali za vključevanje tako v formalne kot v neformalne izobraževalne programe.

    Okrogla miza
    Digitalizacija za vse

    F3ŽO tudi letos ponuja zanimive izobraževalne dogodkepolemične strokovne razprave in številne delavnice ter fotografski natečaj za vse generacije. Ne manjkata niti bogat kulturni program na različnih prizoriščih niti dobrodelna akcija. Rdeča nit tokratnega dogodka, predvsem strokovnega programa Festivala, bo digitalizacija za vse generacije.

    Vse obiskovalce festivala, ki so željni znanja, vabimo, da nas obiščete.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Priložnosti za učenje in s tem osebnostno rast je veliko (9/14/2022)

    Pridobivanje novega znanja, spretnosti in veščin v vseh starostnih obdobjih prinaša številne koristi za življenje. Prispeva k osebnostni rasti, ohranjanju zdravja, večji ustvarjalnosti, doseganju interesov in ciljev ter novim poznanstvom in večji socialni vključenosti. Z učenjem lahko ustvarjalno preživimo svoj prosti čas.

    Kje se lahko naučite česa novega, kje lahko pridobite izobrazbo, dokončate izobraževanje, okrepite digitalna znanja, se naučite tujega jezika, se vključite v kreativne delavnice ali pridobite nove spretnosti in veščine za opravljanje poklica?

    Na ACS smo tudi letos pripravili obsežen pregled različnih možnosti za učenje in izobraževanja, ki so na voljo odraslim po Sloveniji. Ponudbo različnih izvajalcev smo objavili na spletnem portalu Kam po znanje. Programe, ki vas zanimajo, lahko poiščete po različnih kriterijih (kraju, regiji, vsebinah, ciljnih skupinah, terminih izvedbe ipd.). Na portalu se lahko seznanite tudi z možnostmi izobraževanja in usposabljanja, spremljate aktualne novice in obvestila o dogajanju v IO, si ogledate videopredstavitve ustanov in izobraževalnih programov ali prisluhnete navdihujočim zgodbam učečih se odraslih, ki so nam zaupali svoje poglede in izkušnje z vključitvijo v izobraževanje.

    Izobraževalna ponudba je res obsežna. Na portalu je več sto ustanov objavilo več tisoč programov za učenje in izobraževanje, objave pa redno dopolnjujemo. Preverite, katera izobraževanja ponujajo ljudske univerze, srednje šole, ki izobražujejo tudi odrasle, zasebne ustanove in šole, društva, zavodi, združenja, univerze za tretje življenjsko obdobje, višje in visoke strokovne šole ter številni drugi izvajalci. Kje se lahko vključite v izobraževalne programe in pridobite višjo formalno izobrazbo? Kje se lahko potegujete za dodatno kvalifikacijo, prekvalifikacijo ali pa se vpišete v številne brezplačne tečaje, delavnice, predavanja, seminarje in druga neformalna izobraževanja in usposabljanja?

    Priložnosti za učenje in s tem osebnostno rast je zares veliko. Obiščite spletni portal Kam po znanje in poiščite izobraževanje po svoji meri!

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Vabilo na zaključno konferenco ESS projekta Razvoj kompetenc odraslih 2016–2022 (8/23/2022)

    Ponovno vas prijazno vabimo k udeležbi na zaključni konferenci projekta ESS Strokovna podpora na področju pridobivanja temeljnih kompetenc 2016–2022. Dogodek smo napovedali v junijskih e-Novičkah, poimenovali pa smo ga Kakovosten razvoj kompetenc za spodbujanje učenja odraslih in večjo socialno pravičnost. 15. septembra se bomo družili med 8. in 13. uro v Radisson Blu Plaza Hotelu na Bratislavski cesti v Ljubljani.

    V plenarnem delu se bomo posvetili razmišljanju, kako sta neformalno učenje in socialna pravičnost povezana z razvojem kompetenc, v drugem delu pa bomo s pomočjo metode vrtiljak v več skupinah spoznavali dosežke projekta. V zaključku bomo svoj pogled usmerili v prihodnost razvoja kompetenc odraslih.

    Na voljo je že tudi spletna stran zaključne konference, na kateri najdete podroben program in prijavni obrazec. Vabljeni, da ta dan preživite z nami!

    Logotipi projekta

    Projekt Razvoj kompetenc odraslih 2016–2022 je obsegal štiri krovne aktivnosti:

    1. aktivnost: Razvoj strokovnih gradiv in programov ter pristopov v inovativnih učnih okoljih;
    2. aktivnost: Razvoj novih pristopov in strokovna podpora izvajalcem;
    3. aktivnost: Izvajanje novih oblik promocije različnim javnostim v sodelovanju z izvajalci;
    4. aktivnost: Sistemsko umeščanje in nadaljnji razvoj samoevalvacije v izobraževanju odraslih.

    Tokrat nekaj več pozornosti namenjamo omembi projektne podaktivnosti Sistemsko umeščanje in nadaljnji razvoj samoevalvacije v IO (v nadaljevanju: Kakovost), v okviru katere smo v preteklih šestih letih, kolikor je trajal projekt, lahko razvili mnogo stvari. Omenimo le ključne: spletni portal Mozaik kakovosti z vsemi njegovimi strokovnimi vsebinami, praktičnimi pripomočki, izobraževalnimi videi in primeri dobre prakse; promocijski video Mozaik kakovosti IO in 11 izobraževalnih videov o kakovosti IO, program temeljnega usposabljanja za vzpostavitev in nadgradnjo notranjega sistema kakovosti Mozaik kakovosti, publikacija O mojem delu svetovalke za kakovost, tisk publikacije Zgodbe učiteljev o razvoju kakovosti IO. Vsi ti dosežki in rezultati podaktivnosti Kakovost predstavljajo nadgradnjo dosedanjih dosežkov pri uveljavljanju samoevalvacije v IO.

    Mozaik kakovosti

    Spletna zbirka Mozaik kakovosti, ki je eden od najvidnejših dosežkov podaktivnosti Kakovost, je praktično zasnovana in povzema dosežke razvojnega dela na področju kakovosti IO. Priporočila so oblikovana tako, da jih lahko uporabljajo izobraževalne organizacije, ki imajo svoje notranje sisteme kakovosti že dobro razvite, pa tudi tiste, ki so na začetku te poti in jih šele vzpostavljajo.

    Zaključna konferenca bo razgrnila dosežke in učinke celotnega projekta  Strokovna podpora na področju pridobivanja temeljnih kompetenc 2016–2022. K sodelovanju na dogodku smo povabili vidne domače strokovnjake in izvajalce, učitelje, praktike IO in druge, ki so v različnih vlogah sodelovali v projektu.

    Uspehe in dosežke projekta bi radi predstavili in proslavili tudi z vami, zato vas vabimo, da se nam 15. septembra pridružite!

    Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

  • Kulturnovzgojno v jesen (8/22/2022)

    MIZŠ, MK in ZRSŠ vsako leto ob koncu šolskega leta pripravijo napoved različnih nacionalnih dogodkov in projektov ter strokovnih usposabljanj na področju KUV za strokovne sodelavce v ViZ od vrtcev do srednjih šol.

    V svojem zadnjem sporočilu opozarjajo predvsem na portal Kulturni bazar, ki služi kot nacionalno stičišče KUV. Na njem najdete informacije o aktualnem dogajanju na področju KUV, napovedi strokovnih usposabljanj, predstavitve projektov in programov ter koledar dogodkov z vseh področij KUV. Vključuje tudi e-Katalog ponudbe KUV, na njem pa najdete tudi različna strokovna gradiva. Še vse do 25. avgusta si lahko na portalu ogledate tudi izbor dogodkov s Kulturnega bazarja 2022, ki je bil 31. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani.

    Za koordinatorje in koordinatorke KUV ter tudi drugo zainteresirano javnost na MIZŠ, MK, ZRSŠ in drugih ustanovah v prihajajočem šolskem letu pripravljajo številne dogodke in izobraževanja.

    Vsi koordinatorji in koordinatorke KUV iz VIZ, kulturnih ustanov in lokalnih skupnosti ste med drugim vabljeni 29. avgusta v Mestno knjižnico Kranj na brezplačno strokovno usposabljanje Tkemo mrežo ustvarjalnosti 2022, kjer se boste spoznavali, se povezovali, izmenjevali dobre prakse in razmisleke o novostih na področju KUV.

    S plakatno akcijo Beremo skupaj vstopamo v NMSB 2022

    Začeli ga bomo z nacionalnim posvetom Vizualno pripovedovanje. Od slikanice do stripa,  ki bo 9. septembra na Filozofski fakulteti  v Ljubljani. Predavatelji bodo likovno tematiko in besedila osvetlili s teoretičnih vidikov, skozi prizmo ustvarjanja, s pomočjo kritiških odmevov in skozi pogled likovnega urednika. Končali pa ga bomo z nacionalnim medresorskim programom #športajmoinberimo, v katerem že tradicionalno v okviru Evropskega tedna športa, ne le v duhu tokratnega NMSB, svoje moči združijo kultura, vzgoja in izobraževanje ter šport. Več o letošnjem dogajanju si lahko preberete v prispevku.

    Med dogodki, namenjenimi poklicnim in strokovnim srednjim šolam, pa naj omenim nacionalni posvet Dvig kulturnega kapitala dijakov poklicnih in strokovnih šol, ki bo 10. oktobra v Slovenski kinoteki v Ljubljani. Na prvem medresorskem strokovnem posvetu o KUV v poklicnih in strokovnih šolah bomo spregovorili o pomenu kulturnega kapitala za karierni in osebni razvoj dijakov v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Vključevanje kulture in umetnosti v izobraževanje dijakom omogoča drugačne izkušnje, širi obzorje njihove ustvarjalnosti, odpira celo paleto kariernih poti in ustvarja povezave z novimi svetovi ter tako vpliva na razvoj kompetenc za poklice prihodnosti. Predstavili bomo nekaj primerov dobrih praks vključevanja kulture in umetnosti v učni proces ter udeležencem pokazali možnosti partnerskega sodelovanja med šolo in kulturno ustanovo oz. učiteljem in umetnikom. Strokovni delavci bodo na posvetu tudi sami doživeli avtentično kulturno izkušnjo in se tako prepričali o dodani vrednosti tovrstnih pristopov. Program posveta in prijavnica bosta septembra objavljena na spletnih straneh Centra za poklicno izobraževanje in Kulturnega bazarja.

    Več informacij o dogodkih s področja KUV v šolskem letu 2022/23 najdete v okrožnici.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

  • Nacionalni mesec skupnega branja 2022 povezuje branje in gibanje (8/19/2022)

    Tudi letos bodo v okviru NMSB 2022 od 8. septembra (mednarodnega dneva pismenosti) do 9. oktobra (zadnjega dne v Tednu otroka®) številne dejavnosti in dogodki pripomogli k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni.

    Za izhodišče smo vzeli misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela (1672–1729) »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo,« s katerim želimo poudariti povezanost med branjem in gibanjem, umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem.

    Branje in gibanje želimo povezati s:

    • spodbujanjem/oblikovanjem zdravega življenjskega sloga, spretnosti in razvoja nasploh,
    • vlogo kakovostnega preživljanja prostega časa in sprostitvijo,
    • oblikovanjem ustvarjalne osebnosti in pozitivnega odnosa tako do branja kot gibanja,
    • vseživljenjskim razvijanjem in bogatenjem sposobnosti na področju branja in gibanja, kot sta vitalnost in dobro počutje,
    • gibanjem, prilagojenim ljudem z različnimi omejitvami, interesi, potrebami … ter
    • rehabilitacijskim/terapevtskim vidikom branja in gibanja.
    Erik Contreras Mencingar, ALUO, fotografija

    Povezovanje kulture branja in gibanja vidimo zelo široko, zato bomo v tem letu posebno pozornosti namenili:

    NMSB 2022 bomo začeli s posvetom Vizualno pripovedovanje. Od ilustracije do stripa, ki ga 9. septembra organizira BDS v sodelovanju z ZRSŠ. Vizualna pismenost je namreč ključna pri razumevanju branja kot vrednote, obenem pa pomembna za razvijanje drugih specifičnih ter dandanes nujno potrebnih pismenosti, kot sta na primer medijska in digitalna.

    Med osrednje dogodke NMSB 2022 uvrščamo tudi nacionalni projekt Rastem s knjigo, praznovanje ob dnevu zlatih knjig, začetku branja za bralno značko in jesenska izobraževanja, katerih nosilec je Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS), projekt #športajmoinberimo ter posvet ABC bralne pismenosti IV, ki ga med 3. in 7. oktobrom pripravlja Mariborska knjižnica.

    Hana Hirnig, ALUO, grafično oblikovanje

    Vabimo vas, da se tudi vi s svojimi dejavnostmi pridružite NMSB 2022 in v dogodkovnik vpišete svoje z branjem povezane dogodke, ki jih boste organizirali ne samo v času NMSB 2022 temveč tudi v drugih mesecih, saj je dogodkovnik odprt vse leto!  Poleg dogodkov v živo lahko vnesete tudi aktualne virtualne vsebine: branja v vseh oblikah, dogodke, organizirane v spletnih učilnicah, pogovore/druženja po spletu, virtualne knjižne sejme, prodajne akcije v spletnih knjigarnah ipd.

    Celoten koledar dogodkov najdete na spletni strani NMSB 2022 Dostop do njega omogočamo tudi prek spletnih strani Družinska pismenost in pismen.si. Nanje pa opozarjamo na FB Beremo skupaj.

    Tako kot doslej bo NMSB 2022 spremljala nacionalna komunikacijska akcija Beremo skupaj (vodi jo Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS). V sklopu projekta Beremo skupaj so likovno podobo NMSB 2022 soustvarili študenti in študentke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje – Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij (smeri: Fotografija, Grafično oblikovanje in Ilustracija). Tako se z NMSB 2022 pridružujemo evropskemu letu mladih, že tradicionalno pa je povezan s TVU, ki jih koordinira ACS.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

  • 21. Festival za tretje življenjsko obdobje (8/18/2022)

    F3ŽO v Ljubljani je največja prireditev za starejše v Evropi. Predstavlja in uveljavlja prepričanje, da ima starejša generacija Slovenije velik ustvarjalni in delovni potencial. S festivalom želijo pokazati, kaj ta generacija zmore in kakšne so poti do njenega enakopravnega vključevanja v družbene tokove, in promovirati programe, ki jo bodo obravnavale kot enakopraven del družbe.

    Festival je ustvarjalno okolje. Ponuja priložnosti za srečanja, vzpostavitev sodelovanja in povezovanja med vsemi generacijami, predstavitev državnih politik, programov, usmeritev ter strokovnih pogledov na življenje in delo starejših. Hkrati predstavlja veliko priložnost za promocijo programov, izdelkov in storitev, namenjenih starejšim. Tako je festivalsko dogajanje, poleg širše družbene naravnanosti, tudi poslovna priložnost za vse, ki iskreno verjamejo v sposobnosti starejših in jih cenijo.

    F3ŽO bo potekal že enaindvajseto leto. Vrata kulturnega hrama – Cankarjevega doma v Ljubljani – bodo brezplačno odprta tri dni, od 27. do 29. septembra.

    F3ŽO tudi letos ponuja zanimive izobraževalne dogodke,  polemične strokovne razprave in številne delavnice ter natečaje za vse generacije. Rdeča nit dogodkov, predvsem strokovnega programa Festivala, bo digitalizacija. Na ogled bo tudi bogat kulturni program na različnih prizoriščih.

    Na festivalu se deseto leto zapored predstavlja tudi ACS s partnerji.

    Več o njem najdete na spletni strani in Facebooku.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Dnevi svetovanja za znanje odkrivajo pot do novega znanja (8/18/2022)

    Izkoristite priložnost za nasvet o izobraževanju med 18. Dnevi svetovanja za znanje, ki bodo letos po vsej Sloveniji potekali med 21. in 23. septembrom.

    Središča ISIO in SSU bodo pripravila dogodke z vseh treh področij svetovalne dejavnosti v IO:

    • svetovanje pri vključevanju in nadaljevanju izobraževanja;
    • svetovanje pri ugotavljanju in dokumentiranju;
    • svetovanje pri samostojnem učenju.

    Glavni namen vseh dogodkov je odrasle informirati o možnostih svetovanja ter dobiti informacije o:

    • možnostih vpisa v formalne in neformalne izobraževalne programe ter druge oblike izobraževanja;
    • možnostih ugotavljanja in dokumentiranja predhodno pridobljenega znanja;
    • možnostih svetovanja za načrtovanje in razvoj kariere;
    • možnostih samostojnega učenja;
    • možnostih sofinanciranja izobraževanja/usposabljanja.

     

    Letos bo pri informiranju o možnostih vpisa v formalne programe poudarek na možnostih vpisa v višje strokovne šole. V dogodke bodo vključeni tudi predstavniki teh ustanov iz lokalnega okolja.

    Z dogodki v teh treh dneh želimo povečati prepoznavnost središč ISIO in SSU v lokalnem okolju in odraslim predstaviti, kakšne možnosti svetovanja in podpore središča ponujajo pri iskanju novih poti do znanja.

    V času Dnevov bodo vsa središča izpeljala različne predstavitve in promocijske stojnice na javnih mestih (mestni trgi, ulice, sejmi, trgovski centri, knjižnice, muzeji ipd.), kjer so informacije dosegljive čim več odraslim. Pripravila bodo dneve odprtih vrat, delavnice in predavanja.

    En dan bo namenjen promociji ugotavljanja in dokumentiranja. Poimenovali smo ga Dan za skrito znanje. Z različnimi aktivnostmi, dogodki bodo predstavljene možnosti ugotavljanja, dokumentiranja in vrednotenja predhodno pridobljenega znanja.

    Ob koncu septembra se bo pet središč ISIO in SSU predstavilo na 21. Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predstavitev bo potekala v svetovalnem kotičku na razstavnem prostoru ACS in partnerji.

    Leto 2022 je posebej slovesno za tri središča ISIO, ki praznujejo 20-letnico svojega delovanja. Svoja vrata odraslim so središča Jesenice, Postojna in Zasavje odprla v letu 2002.

    Spremljate spletno stran ISIO, kjer bodo novice sproti objavljene, v sredini septembra pa bo objavljen spletni koledar vseh dogodkov, ki jih središča ISIO in SSU v Dnevih pripravljajo za odrasle.

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • Letošnji postopek za zeleni znak kakovosti je zaključen (7/15/2022)

    Na letošnji razpis za ZZK se je prijavilo šest organizacij, ki izobražujejo odrasle. Pravico do uporabe znaka smo podaljšali trem, dve sta ga po enoletnem premoru ponovno pridobili. Ena organizacija pa je ZZK uspešno pridobila prvič in se tako pridružila mreži ustanov, ki s pomočjo te zunanje spodbude ACS načrtno in sistematično skrbijo za kakovost IO.

    Ali ste vedeli?

    Organizacije z vlogo (vsebinsko gre za samooceno organizacije, ali dosega vse zahtevane standarde kakovosti po 18 pripadajočih merilih) dokazujejo, da je za področje izobraževanja odraslih vzpostavljen notranji sistem presojanja in razvijanja kakovosti.

    Organizacija mora za ohranitev znaka vsaka tri leta znova dokazati, da sistematično izpeljuje procese sprotnega presojanja kakovosti in poglobljene samoevalvacije.

    Organizacije vloge in dokazila oddajo s pomočjo spletne aplikacije, ki jih vodi skozi opredeljene standarde in merila.

    Letošnji razpis je bil v skladu s Pravilnikom o podeljevanju in podaljševanju pravice do uporabe ZZK januarja 2022 objavljen v e-Novičkah, na spletnih straneh ACS  in Kakovost izobraževanja odraslih, na FB ACS. Izvajalce, ki izvajajo javno službo v izobraževanju odraslih, pa smo o razpisu obvestili tudi po e-pošti.

    Komisija ACS za ZZK doseganje standardov kakovosti presoja s pomočjo Meril za podeljevanje in podaljševanje pravice do uporabe ZZK. Organizacije, ki uspešno pridobijo ali podaljšajo pravico do znaka, dosegajo vseh osem standardov kakovosti:

    1. imajo notranje procese kakovosti IO umeščene v temeljne strateške dokumente,
    2. obravnavajo vprašanja kakovosti IO na andragoških zborih ali drugih enakovrednih organih izobraževalcev v organizaciji,
    3. imajo delujočo komisijo/skupino za kakovost,
    4. uporabljajo različne načine notranjega presojanja kakovosti IO,
    5. spremljajo in presojajo različne dejavnike kakovosti IO,
    6. v rednih samoevalvacijskih ciklih sistematično in načrtno izpeljujejo poglobljeno samoevalvacijo,
    7. v rednih samoevalvacijskih ciklih pripravijo pisni akcijski načrt za razvoj kakovosti IO,
    8. v rednih samoevalvacijskih ciklih vpeljujejo izboljšave.

    Članice komisije za ZZK smo štiri sodelavke središča za kakovost in izobraževanje na ACS. Vloge smo najprej individualno ovrednotile. Osemkrat smo se sestale na daljavo v okolju Teams. Obravnavale in presojale smo doseganje posameznih meril in standardov v vseh šestih prejetih vlogah. O sprejemu končnih odločitev pa je potekala tudi pisna korespondenca. Dve organizaciji smo pozvali k dopolnitvi vlog.

    Po zaključenem postopku se tako v letu 2022 z ZZK ponaša 39 organizacij, ki izobražujejo odrasle: 29 LU, 6 zasebnih organizacij, 2 srednji šoli in 2 ŠC. Na spletni strani razvoj kakovosti skrbimo za ažuren pregled nosilcev zelenega znaka kakovosti.

    Iz letošnjih vlog in dokazil smo lahko razbrali, da so izvajalskim organizacijam pri pripravi vloge za znak lahko zelo v pomoč vsebinske povratne informacije, ki jih prejmejo skupaj s sklepom o pridobitvi znaka. T. i. točkovalnik, ki ga komisija posreduje vsaki organizaciji, namreč vsebuje pregled izpolnjevanja posameznih meril, doseganja opredeljenih standardov, doseženih točk. V rubriki Obrazložitev pa so pri večini meril navedene vsebinske obrazložitve ovrednotenja, pogosto tudi priporočila. Ob koncu dokumenta je zapisan splošen komentar, ki vključuje pregled ugotovljenih dobrih točk notranjega sistema organizacije in predloge za izboljšave.

    Iz letošnjih dokazil organizacij smo izluščili tudi nekaj primerov dobre prakse, ki so (po predhodni odobritvi) že objavljeni na portalu Mozaik kakovosti. Organizacijam, ki si pri izgradnji notranjega sistema kakovosti pomagajo s portalom, so lahko v pomoč.

    ZZK podeljujemo od leta 2004 – prejele so ga vse organizacije, ki so bile vključene v projekt POKI. Ta je trajal do leta 2013. Po prvi prenovi Pravilnika o podeljevanju in podaljševanju pravice do uporabe ZZK ga od leta 2017 dalje lahko pridobijo vse organizacije, ki kot eno od osnovnih dejavnosti izvajajo IO in dokažejo, da načrtno in redno presojajo in razvijajo kakovost na tem področju.

    Z instrumentom ZZK izobraževalne organizacije spodbujamo, da presojanje in razvijanje kakovosti ne ostaja zgolj na ravni projektov, pač pa postane del njihove redne dejavnosti.

    Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

  • Ljubiteljska znanost kot sredstvo za učenje posameznika in skupnosti (7/1/2022)

    Ali ste kdaj imeli frustrirajoče občutke glede uporabe nove tehnologije? Niste vedeli, kako deluje (kaj moram pritisniti?), ali ste opravili dejavnost, vendar pozneje podvomili, ali je sploh opravljena (ali je poslano?)? Ali ima katera od vaših aplikacij na pametnem telefonu priročnik za uporabnike (zakaj bi?)? Ali veste, kako prisilno ustaviti telefonsko aplikacijo, če zamrzne ali se zruši? Ali ste vložili veliko truda v opravljanje dejavnosti in pozneje ugotovili, da je bil ves vaš trud izgubljen zaradi tehničnih težav (ali lahko zaupam, da je nova tehnologija zanesljiva ali naj naredim rezervno kopijo na stari način)?

    Če ste na katero koli od zgornjih vprašanj odgovorili pritrdilno, bi se zlahka vživeli v izkušnjo prostovoljcev. Njihovo ravnanje sem preučevala in ubesedila v svoji doktorski disertaciji.

    Pred kratkim sem imela zagovor doktorata z naslovom Ocena uporabniške izkušnje prostovoljcev v okoljsko-zdravstvenih študijah pri uporabi senzorskih tehnologij za spremljanje kakovosti zraka. Med študijem na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in zaposlitvijo na Oddelku za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan sem bila vključena v različne projekte ljubiteljske znanosti (citizen science) o kakovosti zraka, okoljskem zdravju in izpostavljenosti tovrstnim škodljivim vplivom.

    Ljubiteljska znanost omogoča ljudem sodelovati v procesih znanstvenih raziskav. Ima edinstven položaj, da podpira in širi znanstveno pismenost udeležencev, na primer s pomočjo praktičnih izkušenj. Ker se odvija v resničnem kontekstu, ponuja priložnost motivirati za učenje na podlagi ustreznosti in osebnega interesa ali skrbi. V tem smislu ljubiteljska znanosti prispeva k  demokratizaciji znanosti. Svoja vrata odpira širši družbi in omogoča dostop do znanja iz javno financiranih raziskav.

    V doktorski disertaciji sem izpostavila izzive, povezane z uporabnostjo novih tehnologij za zaznavanje kakovosti zraka s pomočjo etnografske uporabniške raziskave. Čeprav tehnologija še ni zrela, kot sem naslovila enega od objavljenih člankov, je proces sodelovanja v projektih ljubiteljske znanosti sredstvo za podpiranje učenja posameznika in skupnosti, saj omogoča praktično, aktivno eksperimentiranje in učenje.

    Poleg uporabniške izkušnje udeležencev sem preučevala tudi njihovo motivacijo, pričakovanja, zaznavanje tveganja in vedenjske spremembe. Vse skupaj je pomagalo razumeti, katera orodja so sprejemljiva in primerna za namene v okoljih državljanske znanosti. To na primer vključuje, da je treba orodja razviti tako, da se ujemajo z motivacijo in pričakovanji udeležencev. To pomeni, da jim omogočijo, da z uporabo orodja naredijo tisto, kar so nameravali doseči. V naših kampanjah je to običajno pomenilo spoznavanje stopnje onesnaženosti zraka v njihovem vsakdanjem okolju, da bi zmanjšali svojo izpostavljenost. Hkrati je pomembno priznati, da je treba informacije, ki jih posredujemo udeležencem, prilagoditi njihovim potrebam. V obeh primerih to pomeni, da je treba udeležence vključiti v oblikovanje produktov in informacijsko zasnovo. Produkti naj bodo usmerjeni na človeka in naj mu koristijo pri doseganju ciljev, sicer bodo rezultat zgoraj opisane frustracije. Oblikovati jih je treba za in z ljudmi, ki jih dejansko uporabljajo, in ne siliti ljudi, da se prilagajajo slabo zasnovani tehnologiji. Ta naj bo prilagojena uporabnikom.

    Udeleženci so bili med drugim motivirani, da so se naučili nekaj novega o svojem vsakdanjem okolju, npr. se seznanijo z ravnijo onesnaženosti zraka v svojih domovih, na delovnih mestih in dnevnih poteh, ter načinih za zmanjšanje njihovi izpostavljenosti. Vendar so bili pogosto razočarani, ko jim tehnologija ni zagotovila vrste informacij, ki so jih želeli, in bi jih v določenem časovnem okviru potrebovali, da bi se lahko takoj učili in prilagodili svoja dejanja.

    Ugotovitve kažejo, da ima učenje v neformalnem okolju, na primer v okviru projekta ljubiteljske znanosti, potencial, da opolnomoči ljudi, da spremenijo svoje vedenje. Več kot polovica udeležencev je poročala o vedenjski spremembi. Vendar jim moramo zagotoviti orodja, primerna za želeni namen, da jih ne bi razočarali. To je še posebej pomembno, kadar želimo spodbuditi njihovo sodelovanje.

    V zadnjih osmih letih sem bila priča integraciji in uporabnosti ljubiteljske znanosti na različnih ravneh. V prvi vrsti sem se vključevala v lokalne kampanje, povezane s kakovostjo zraka. V šolskih okoljih sem sodelovala pri naravoslovnih dnevih in specializiranih tehničnih dnevih ipd. Delovala sem v velikih projektnih konzorcijih po vsej Evropi pa tudi v različnih strokovnih skupinah in nalogah, povezanih z ljubiteljsko znanostjo.

    Čeprav je vključevanje ljubiteljske znanosti v šole postalo trend po vsem svetu, sodelujejo večinoma ljudje srednjih let ali upokojenci. Zato je tudi obračanje pozornosti k izobraževanju odraslih naravni korak naprej v moji karieri. Hkrati pa ostajam v lokalnem slovenskem raziskovalnem prostoru.

    Veselim se našega novega projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju. Vzpostavili smo manjši projekt o opazovanju opraševalcev sončnic v stilu ljubiteljske znanosti. Projekt je manj tehnološko naravnan od tistih, v katere sem bila vključena v preteklosti. Tokrat imajo udeleženci vlogo in odgovornost, da poskrbijo, da se podatki zbirajo. Lahko naredijo lastna predhodna opažanja iz podatkov, ki jih zbirajo s staromodnim svinčnikom in papirjem. To na srečo ne predstavlja enakega tveganja neuspeha pri zagotavljanje podatkov.

    Z vključitvijo skupnosti, kot so različni učno-izobraževalni centri in inštituti ter majhna združenja in skupine, lahko oblikujemo drugačno vrsto ljubiteljske znanosti – skupnostno znanost. Zdi se, da odnos do ljudskega izobraževanja izpodbija samo definicijo obeh, ljudskega izobraževanja in ljubiteljske znanosti. Kolektivno znanje in uveljavljeni kanali so naša prednost pri povečanju pismenosti skupnosti in ustvarjanju skupnostnih ukrepov, ki jih je težje doseči, če samo posamezniki sodelujejo v projektih ljubiteljske znanosti. Veselim se združevanja kolektivnega znanja v učečo se organizacijo v okviru projekta.

    Z ljubiteljskim znanstvenim pristopom k tovrstnemu učenju v skupnosti lahko podpiramo aktivno in odgovorno državljanstvo v odnosu do podnebnih sprememb in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Hkrati prispevamo k doseganju Ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Veselim se, da bom izvedela več o možnostih za transformativno učenje in izobraževanje odraslih v okviru ACS, krovne ustanove za izobraževanje odraslih v Sloveniji.

    Dr. Johanna Robinson (johanna.robinson@acs.si), ACS

  • Andragoški kolokvij 2022 (tudi) o izobraževanju za svet, ki se rojeva (6/14/2022)

    30 let ACS smo 7. junija počastili z Andragoškim kolokvijem. Gre za strokovni dogodek, ki ga tradicionalno, letos je bil že 26., priredimo v TVU. V dvorani Radisson Blue Plaza hotela v Ljubljani se je zbralo med 80 in 90, za zasloni pa med 40 in 50 strokovnih sodelavcev in prijateljev naše ustanove.

    Dogodek se je skozi ubesedeno refleksijo direktorice ACS dr. Nataše Potočnik o delovanju in poslanstvu osrednje nacionalne ustanove za raziskovanje, razvoj in promocijo IO posvetil globalnim in lokalnim vprašanjem, ki si jih zastavlja ali bi si jih moral zastaviti slehernik, saj zadevajo kakovost njegovega življenja.

    Odprtje ACS, januar 1992

    V prvem delu, ki smo ga naslovili Izobraževanje za svet, ki se rojeva, je prof. dr. Ana Krajnc osvetlila delček te »prihodnosti«, ki je danes preteklost. Iz njenega pripovedovanja, ki se je dotaknilo tudi ustanavljanja ACS, je razvidno, da gre za splet bolj ali manj ugodnih razmer (npr. splošnega vitalizma ob osamosvojitvi Slovenije), predvsem pa za kleno misel, ki se slej ko prej udejanji. Potrebni so bili čas, iznajdljivost in pogum predvsem pa pristno zavzemanje, da je tisto, kar je strokovna javnost že precej prej opredelila in utemeljila, lahko postalo resnično.

    »Slovenski izobraževalci odraslih so bili v 90. letih edini v regiji, ki so se zavedali pomena tega področja za razvoj družbe tudi v prihodnosti,« je svojemu voščilu dodala dr. Katarina Popović, generalna sekretarka Mednarodnega sveta za IO (ICAE). Oglasila se je tudi v živo iz Maroka, kjer se je pripravljala na 7. Mednarodno konferenco o izobraževanju odraslih CONFINTEA VII.

    Kot je rekla dr. Nevenka Bogataj, razpravljavka v prvem panelu, danes živimo prihodnost tisti, ki s(m)o se o vprašanjih prihodnosti izobraževanja odraslih spraševali pred tridesetimi ali več leti. In kako se v nepredvidljive prihajajoče čase vključuje delo ACS? Mag. Zvonka Pangerc Pahernik je predstavila novo kulturo sožitja. Besedna zveza izhaja iz spoznanj forumov, izpeljanih v letu 2021 v projektu EPUO. S strokovnjaki različnih področij smo naslavljali različne teme in utemeljevali pomen učenja za kakovostno življenje. Živahna razprava se je odprla ob razmišljanju prof. dr. Polone Domadenik Muren o izobraževanju v podjetjih. V obdobju zdravstvene krize se je delež zaposlenih v izobraževanju zvišal; nespremenjeno pa je ostalo razmerje med udeleženostjo manj in bolj izobraženih zaposlenih. Pokazalo se je, da razloge za to izobraževalci odraslih vidimo drugače kot kadrovski strokovnjaki, delodajalci in sindikati.

    Dr. Zoran Jelenc, Teja Dolgan in dr. Ana Krajnc

    Podobno, le še nekoliko bolj skozi konkretne podatke, je razmišljal v drugem delu kolokvija tudi prvi direktor ACS dr. Zoran Jelenc. Misli o nadaljnjem razvoju področja je strnil v 10 točk.

    V panelu, ki ga je vodila mag. Tanja Vilič Klenovšek, so sodelovali Teja Dolgan, Sonja Klemenčič, dr. Tanja Možina, mag. Nada Žagar in dr. Andrej Kohont. Ozrli so se na začetke (so)delovanja v izobraževanju odraslih in osvetlili nekatere prihajajoče izzive. Med njimi so načrtno kakovostno raziskovanje in razvijanje IO ter skrb za karierni razvoj izobraževalcev odraslih.

    Nekaterih vprašanj in problemov v preteklosti tudi še nismo mislili tako intenzivno kot danes. Morda smo jih slutili in jih bolj kot ne nezavedno vpenjali v svoja dejanja in načrte, povsem jasne predstave o njihovi razsežnosti pa takrat gotovo še nismo imeli. Prav zato je IO tako zelo pomembno, saj vseh izzivov, ki se porajajo z razvojem in zahtevajo izobraževanje, ni mogoče predvideti. Predvsem pa jih ni mogoče rešiti s šolskim kurikulumom, ki izhaja iz preteklosti, prihodnosti pa ne more jasno opredeliti. Jasno pa je tudi, da je razvoj šolskega kurikuluma dolgotrajen proces, kar se posledično kaže v zastarelosti programov že v trenutku, ko so potrjeni. Nasprotno temu je, kot je poudarila vodja sektorja za IO pri MIZŠ Teja Dolgan, IO zelo dinamično in ima kot tako pomemben delež ne le pri prenosu, ampak ali predvsem pri ustvarjanju znanja. Učenje je življenje in življenje je učenje! Zagotovo je to povezano z razvojem tehnologije – umetno inteligenco in problemi digitalizacije, pa tudi z različnimi krizami, kot so (bile) pandemija, kriza, vojne, migracije. To je neločljivo prepleteno z okoljem – lahko bi rekli kar z našim življenjskim prostorom in načinom življenja. O tem je v plenarnem predavanju z naslovom Izobraževanje odraslih – dobro življenje za učeči se planet razmišljal dr. Timothy D. Ireland.

    Recital

    Pretežni del slovenske andragogike temelji na pogledih Paula Freireja in Karla Ozvalda. Oba velikana andragoške misli sta skozi odlično interpretacijo dr. Blažke Müller, ki je Freirejevo Pedagogiko zatiranih prva tudi prevedla v slovenščino, dobila svojo besedo v slovesnem delu, s katerim smo sklenili Andragoški kolokvij. Čudovito vzdušje je ustvarila tudi glasbena skupina Anbot. Direktorica dr. Nataša Potočnik se je s cvetjem zahvalila nekdanjim direktoricam in direktorjem ACS, nekdanjim in sedanjim zaposlenim ter drugim posebej pomembnim sodelavcem.

    Posebej počaščeni in veseli smo bili tudi obiska novega državnega sekretarja na MIZŠ prof. dr. Darja Felde. Razumeli smo ga kot znak naklonjenosti in razumevanja zelo kompleksnega področja vseživljenjskega učenja. To ne more biti učinkovito, če v njem ni prostora za IO.

    Po končanem dogodku smo med drugim dobili tudi tale odziv: »Zelo dobro načrtovan in kakovosten program, ki je bil odlično in profesionalno izpeljan.« Rezultati ankete pa kažejo, da smo na AK 2022 odprli številne teme, ki jih bomo obravnavali na naših prihodnjih dogodkih. Ste srečanje zamudili ali bi si radi prispevke ogledali znova? Posnetek je objavljen na spletni strani AK.

    Natalija Žalec, MAEd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS

  • Prenovljeni portal Kam po znanje vabi k promoviranju programov izobraževanja in učenja (6/13/2022)

    Izvajalci izobraževanja odraslih z različnimi programi izobraževanja in učenja prispevate h krepitvi znanja in spretnosti odraslih, s tem pa tudi k njihovi večji zaposljivosti in osebnemu razvoju.

    Pomembno je, da o bogati in raznovrstni ponudbi IO, ki zrcali priložnosti za formalno ter neformalno izobraževanje in učenje, redno ozaveščamo čim širšo javnost. Prav pomanjkanje informacij o možnostih za krepitev znanja in spretnosti je dokazano eden od vzrokov za manjšo udeležbo odraslih v izobraževanju.

    Na ACS  si prizadevamo, da bi z informacijami, zbranimi na spletnem portalu Kam po znanje, odrasle redno ozaveščali in informirali o možnostih za izobraževanje in učenje, ki so jim na voljo, ter jih spodbudili k vključitvi. Pri tem smo lahko uspešni le v sodelovanju z vami!

    Naj vas to povabilo nagovori, da na portalu objavite tudi svojo ponudbo izobraževanja in učenja ter številnim olajšate iskanje ustreznega izvajalca in programa. S tem boste povečali svojo prepoznavnost ter se pridružili najbolj izpostavljenim izobraževalcem odraslih v Sloveniji.

    Kreirajte vsebine na portalu skupaj z nami. Vaše objave izobraževanj pričakujemo že junija. Da bodo učečim se resnično v pomoč, jih vse leto redno dopolnjujte in posodabljajte. Objava vaših podatkov je brezplačna, saj portal sofinancira MIZŠ z namenom, da podpre dejavnosti, ki vodijo v večjo vključenost odraslih v IO.

    Posodobljena podoba portala je preglednejša, zato je navdušila že mnoge. Opremite se z informacijami na Kam po znanje, spremljajte pa nas tudi na Facebooku, kjer v dogovoru z vami promoviramo posamezne programe.

    Za dodatne informacije nam lahko pišete na elektronski naslov kampoznanje@acs.si ali nas pokličete na telefonski številki 01 5842 570 ali 01 5842 560.

    Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  • Dan za kakovost Andragoškega centra Slovenije (6/10/2022)

    Že tradicionalno se je ACS tudi letos pridružil vseslovenski promocijski akciji Dan za kakovost v okviru TVU. Preživeli smo ga v Velenju, kjer so nam naši gostitelji, direktorica Brigita Kropušek Ranzinger s sodelavci LU Velenje, omogočili ogled Vzorčnega mesta. Prisrčno in gostoljubno nas je na vesoljskem zajtrku (ime pritiče res posebnemu prostoru) pričakala polna bera dobrot.

    Na programu je bila predstavitev Vzorčnega mesta in inovativnih metod izobraževanja. Erik in Miha sta nam predstavila idejo, postavitev ter številne zaključene aktivnosti, razstave in druge dosežke tega sodobnega ekosistema za neformalno izobraževanje. Navdušeni smo bili nad najnovejšimi metodami in pristopi, ki jih vključujejo v svoje dejavnosti, medpredmetnim povezovanjem, pristopom »naredi sam« in učenjem skozi igro, okoljem za eksperimentiranje, prototipiranje in inovacije.

    Po zaključku predstavitev in krajšem ogledu posameznih postavitev v Vzorčnem mestu smo izpeljali skupen pogovor o izkušnji z vidika procesov digitalizacije, ki ga je vodila direktorica ACS, dr. Nataša Potočnik.

    Del programa Dneva za kakovost ACS je bil namenjen tudi pogovoru o poslanstvu ACS. Že lani smo namreč načeli pogovore o naših temeljnih strateških usmeritvah kot pomembnem vidiku kakovosti našega dela.

    Dr. Tanja Možina, svetovalka za kakovost na ACS, je zaposlenim uvodoma podala kratko povratno informacijo na anketo o poslanstvu ACS, ki smo jo zaposleni v tednih pred izvedbo Dneva za kakovost izpolnjevali v posebni spletni učilnici. S pomočjo teh predhodnih premislekov o trenutnem zapisu poslanstva ACS so se nato zaposleni v štirih delovnih skupinah pogovorili o konkretnih predlogih zapisov za posodobljeno poslanstvo ACS. Pred nami je še priprava skupne različice, ki jo bomo na enem od petkovih srečanj ponovno obravnavali in sprejeli vsi zaposleni.

    Sodelavcem LU Velenje se najlepše zahvaljujemo za njihovo gostoljubje ter odlično priložnost za učenje. ACS-ovci smo v Velenju preživeli čudovit dan!

    Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

  • Izjemna rast števila odraslih, vključenih v izobraževanje in učenje (6/1/2022)

    27. aprila je EUROSTAT objavil najnovejše podatke o vključenosti odrasle populacije v evropskih državah, med njimi tudi Slovenije. Upoštevani so podatki za leto 2021. Rezultati so presenetljivi.

    Vključenost odraslih oziroma stopnja udeležbe odraslih v VŽU je tudi krovni kazalnik, opredeljen v novi ReNPIO za obdobje 2022–2030. Slednja opredeljuje tri krovne kazalnike na področju udeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju. Analizirali smo prvega, saj je bilo njegovo doseganje v prejšnjem nacionalnem programu ReNPIO 2013–2020 najslabše.

    Ta krovni kazalnik, ki je kot prvi opredeljen v novi ReNPIO 2022–2030, se glasi: Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo z 8,4 % v letu 2020 povečala na 19 % v letu 2030. Kazalnik se meri vsako leto, in sicer za obdobje štirih tednov pred merjenjem po raziskavi Aktivno in neaktivno prebivalstvo.

    Rezultati za Slovenijo so v letu 2021 primerjalno z letom 2020 izjemni, saj Slovenija beleži največji dvig vključenosti odraslih v starosti med 25 in 64 let v VŽU med državami EU27. V letu 2021 smo namreč v naši državi dosegli kar 18,9-odstotno vključenost. To pomeni, da smo peta država po stopnji vključenosti med državami EU27. Pred nami so le Švedska, Finska, Nizozemska, in Danska. Ti rezultati so vidni v grafu na sliki.

    Primerjava stanja med letoma 2020 in 2021 kaže veliki skok Slovenije v stopnji udeležbe odraslih v VŽU v lanskem letu.

    Za strokovnjake in raziskovalce v izobraževanju odraslih je to velik izziv. Odgovoriti morajo na ključna vprašanja in poiskati vzroke za tako izjemen dvig števila vključenih odraslih. Šele rezultati dodatnih raziskav bodo pokazali, kateri ukrepi, strategije in aktivnosti so pripomogli k takemu izidu ter kako nadaljevati razvoj in politiko področja.

    Nadaljnje raziskovanje je pokazalo, da se v izobraževanje in učenje v večji meri še vedno vključujejo odrasli, ki imajo v izhodišču višjo izobrazbo. Stopnja udeležbe se je zvišala v vseh starostnih skupinah. Visoka je v starostnih skupinah do 50 let, najvišja pa v starostni skupini 25–34 let, kar 28-odstotna. Vendar je dvig stopnje udeležbe v tej ciljni skupini najmanj izrazit (41 %), kar je posledica visoke stopnje udeležbe že v letu 2020. Izrazit, nad 60-odstotni dvig stopnje udeležbe med leti 2020 in 2021 je zaznati v starostnih skupinah nad 35 let. Najizrazitejši dvig udeležbe pa je v starostni skupini 45–54 let, in sicer kar 64-odstotni. Pomemben je tudi dvig udeležbe v starostnih skupinah 50–64 let (62 %) in 55–64 let (62 %). Tako lahko sklepamo, da že bolje dosegamo starejše ciljne skupine odraslih in vanje več vlagamo. Razkorak med udeležbo starejših ciljnih skupin v primerjavi z mlajšimi je ostal velik.

    To je le manjši del analize in prikaza najnovejših statističnih podatkov, ki jih prinaša EUROSTAT. Baza podatkov je še bistveno bogatejša. Nudi dodatne analize in križanja podatkov, tako da bomo lahko pridobili dobre temelje za nadaljnje načrtovanje in razvoj strategij, ukrepov in aktivnosti na področju razvoja izobraževanja odraslih v Sloveniji. Podrobnejša analiza je objavljena v rubriki Info-Mozaik.

    Mag. Andrej Sotošek (andrej.sotosek@acs.si), ACS

  • Delodajalci pozabljajo na pomen razvoja temeljnih spretnosti zaposlenih (6/1/2022)

    V Laškem je 19. in 20. maja potekala dvodnevna konferenca Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije z naslovom »Znanje. Priložnosti. Razvoj. Z vseživljenjskim učenjem spreminjamo prihodnost«. Naslovila in z različnih zornih kotov je osvetlila izzive, ki nas čakajo na področju razvoja kadrov. Ob tem so bili predstavljeni dosežki evropskih programov ASI, KOC, SPIN in drugih ter dobre prakse sodelujočih podjetij.

    Konferenca je bila tudi priložnost za izmenjavo strokovnih mnenj o tem, kje smo na področju razvoja kadrov v Sloveniji danes, pa tudi kaj nas čaka ob prehodu v četrto industrijsko revolucijo. Večkrat je bilo poudarjeno, da bo s pametno specializacijo izgubilo zaposlitev 25 ali celo več odstotkov zaposlenih, saj bodo izginili poklici, ki jih opravljajo. Pojavili pa se bodo novi poklici, ki jih danes še ne poznamo ali so še v povojih, pa sploh nimamo kadra, ki bi lahko ta delovna mesta zasedel. Tako so bili že gostje uvodne okrogle mize enotnega mnenja, da je vlaganje v dodatno izobraževanje kadra danes ključno, če želimo konkurirati tako na globalni ravni kot v luči vedno bolj poudarjenega demografskega upada v Sloveniji. Poudarili so tudi pomen zavedanja in nujnost ravnanja za doseganje sprememb v miselnosti ter namenjanja več sredstev v vlaganje v dodatno izobraževanje kadrov. V nasprotnem primeru bomo le še bolj zaostajali za vodilnimi državami na tem področju, kot so Finska, Danska, Švedska in Belgija.

    Na zaključnem dogodku programov KOC in ASI, ki so ga poimenovali Skupaj v prihodnost – skrb za kadre kot temelj uspešnosti podjetij, je potekala okrogla miza. Poleg Gorazda Jenka iz SVRK, Tomaža Kordiša iz Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine ter dr. Simone Šarotar Žižek z Ekonomske fakultete Univerze v Mariboru je na njej sodelovala tudi Darija Premk z ACS. Odstirali so različne poglede na to, kaj prinaša prihodnost na področju razvoja kadrov. Poudarili so vseživljenjsko učenje in razvoj potrebnih kompetenc za uspešno vpeljavo modela krožnega gospodarstva in digitalizacije.

    Stojnica ACS in avditorij

    Izpostavili so, da se je potreba po vseživljenjskem učenju že zasidrala v našo zavest in postala stalnica v razmišljanjih predvsem vodstvenega kadra. Kljub temu imamo še veliko možnosti táko razmišljanje prenesti na vse zaposlene. Današnja hitro spreminjajoča se družba zahteva veliko prilagajanja in samo s krepitvijo poklicnih in organizacijsko specifičnih kompetenc zaposlenih bodo podjetja težko sledila razvoju. Zato se morajo posvečati tudi in predvsem temeljnim spretnostim odraslih, tudi tistih najnižje izobraženih. Predvsem je treba okrepiti zavedanje zaposlenih, da se morajo usposabljati za to, da bodo ostali konkurenčni, zaposljivi, zadovoljni sami s seboj. Poleg tega je treba okrepiti miselnost, da nam mehke veščine in poklicne ter organizacijsko specifične kompetence ne bodo prav nič koristile, če ne bomo imeli razvitih temeljnih spretnosti. To je temelj, na katerem začnemo graditi vse druge spretnosti in veščine, ki jih potrebujemo v življenju.

    Darija Premk je poudarila, da se velik delež osipnikov iz osnovne in srednje šole, ki imajo po raziskavi PIAAC nižje temeljne spretnosti, tako v zasebnem kot poklicnem življenju nauči uspešno izogibati obveznosti, za katere nimajo kompetenc. Poskrbijo, da namesto njih te dejavnosti opravijo drugi. Ne izkoristijo pa priložnosti, da bi jih razvili sami in tako postali pri delu samostojnejši in učinkovitejši.

    Gostje okrogle mize so se med drugim spraševali tudi, kako motivirati k povezovanju in aktivnemu vseživljenjskemu učenju tudi prihajajoče generacije zaposlenih, ki imajo drugačne vrednote kot tisti, ki so že nekaj časa na trgu delovne sile. Predvsem so poudarili, da za to potrebujemo delujoč sistem, vlaganje v spretnosti, da pa brez spodbujanja znanosti in konkurenčnosti, ki bosta znanje zaposlenega naredila uporabnega in zanj smiselnega, ne bomo naredili ničesar. Predvsem je pomembno, da vodstva podjetij prenehajo razmišljati o vlaganju v razvoj kadra kot stroških dela, temveč da v tem vidijo priložnost za dvig dodane vrednosti podjetja in investicijo v ljudi. Tako bodo svojo vlogo osmislili tudi zaposleni. Podjetja pa se pri tem lahko močno oprejo na razvejano mrežo ljudskih univerz po vsej Sloveniji. Te ponujajo v okviru svoje javne službe brezplačno strokovno svetovanje na področju nadaljnjega oz. nadaljevalnega – formalnega in neformalnega – izobraževanja odraslih, pa tudi specializirane in podjetjem prilagojene programe izobraževanja, ki bodo v skladu z njihovo politiko razvoja kadrov.

    Konferenca je bila tudi priložnost, da smo udeležencem predstavili dejavnosti ACS na področju razvoja temeljnih spretnosti odraslih in dejavnosti, ki potekajo v okviru TVU. Udeleženci so izrazili predvsem zanimanje za ocenjevanje temeljnih spretnosti z vprašalnikom SVOS pa tudi za knjižice z opisniki.

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

  • Pridružite se nam na zaključni konferenci projekta Razvoj kompetenc odraslih (5/30/2022)

    Razvoj kompetenc odraslih za učenje in socialno pravičnost

    Svet in družba se bliskovito spreminjata. Hiter digitalni razvoj, izzivi starajoče se družbe, ekološki problemi, gospodarske krize, spreminjanje delovnih mest in poklicev vodijo v čedalje večjo negotovost in povečujejo socialno-ekonomske razlike med družbenimi skupinami. Z nenehnim učenjem, pridobivanjem novega znanja in spretnosti je mogoče ublažiti odrinjenost številnih skupin odraslih z obrobja družbe. Posledično krepitev znanja in spretnosti prebivalstva prispeva tako k ekonomski učinkovitosti posameznika kot države in tako opolnomoči posameznike za dostopanje do družbenih dobrin.

    Izobraževalci odraslih zato vedno znova razčlenjujemo in opredeljujemo potrebe po učenju ter razvoju spretnosti odraslih. Ugotavljanje in tudi razumevanje potreb po učenju in pridobivanju spretnosti pri najranljivejšem delu odraslega prebivalstva v teh negotovih časih je še posebno zahtevna naloga. Pri tem se izobraževalci srečujemo s številnimi ovirami, kot so nizka raven temeljnih spretnosti, šibko zanimanje odraslih iz teh skupin za udeležbo v izobraževanju odraslih, pomanjkanje kakovostnih izobraževalnih programov in tudi administrativne ovire za vključevanje posameznih skupin odraslih v izobraževanje.

    S tem védenjem smo leta 2016 na ACS na pobudo Sektorja za izobraževanje odraslih pri MIZŠ začeli z razvojnim projektom Strokovna podpora na področju pridobivanja temeljnih kompetenc 2016–2022.

    Projekt obsega pripravo strokovnih gradiv ter razvoj orodij, programov in pristopov tako za razvoj temeljnih kompetenc odraslih kot vpeljevanje in sistemsko umeščanje kakovosti v izobraževanju odraslih. Aktivnosti razvojnega projekta so bile utemeljene in usmerjene v podporo dela strokovnih delavcev in izobraževalcev odraslih pri vključevanju ranljivih skupin odraslih v izobraževanje in usposabljanje za razvoj temeljnih kompetenc ter pri zagotavljanju kakovosti pri načrtovanju in izvajanju izobraževalnih procesov.

    Veseli nas, da lahko še pred koncem septembra 2022, ko se bo projekt zaključil, pred vami razgrnemo dosežke in učinke, ki jih je prinesel.

    Razvili smo strokovne podlage za razvoj temeljnih zmožnosti in pismenosti odraslih, razširili nabor strokovnih in učnih gradiv, posodobili javnoveljavne izobraževalne programe ter razvijali inovativne pristope v promociji temeljnih zmožnosti tako med strokovno kot splošno javnostjo. Skozi projekt se je pokazala potreba po celostni obravnavi  posameznikovih učnih in izobraževalnih potreb, zato smo vpeljali novo, standardizirano orodje za preverjanje spretnosti odraslih – vprašalnik SVOS. Omogočili smo, da je brezplačno na voljo vsem prebivalcem Slovenije, ne glede na to, kje živijo.

    Na področju kakovosti pa smo razvili portal oz. spletno zbirko priporočil, pripomočkov in dobrih praks o samoevalvaciji v izobraževalni organizaciji – Mozaik kakovosti, ki omogoča nadaljnjo strokovno podporo izobraževalnim organizacijam pri vzpostavitvi in nadgradnji notranjih sistemov kakovosti.

    Uspehe in dosežke projekta bi radi proslavili tudi z vami, dragi sodelavci, izvajalci in deležniki, ki ste sodelovali v projektu ali nas kakorkoli podpirali v naših prizadevanjih na področju razvoja temeljnih zmožnosti in pismenosti odraslih.

    Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni konferenci, ki bo v četrtek, 15. septembra, v Ljubljani. Rezervirajte si datum še danes!

    Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

  • Ministrica dr. Simona Kustec na obisku na ACS (4/13/2022)
    23. marca smo na ACS gostili ministrico dr. Simono Kustec. V seminarski sobi je nagovorila udeležence usposabljanja strokovnih delavcev, ki izvajajo program osnovne šole za odrasle. Na hodniku si je ogledala razstavo panojev o aktivnostih ACS, v pogovorih z zaposlenimi spoznavala njihovo delo ter obiskala Knjižnico ACS. Delovni obisk je zaključila s pogovorom z direktorico dr. Natašo Potočnik in vodji središč. Predstavile so ji delovanje ACS, naše dosežke in izzive, ministrica pa je izpostavila pomen IO in VŽU ter poudarila vlogo, ki jo ima pri tem ACS v sodelovanju z mrežo.
    Spoštovanim sodelavkam in sodelavcem ACS v zahvalo za sodelovanje in vaše neprecenljive delovne rezultate v turbulentnih časih neznanega, a odlično vodenega dela.
    prof. dr. Simona Kustec,

    ministrica

    Tako je zapisala na sladko presenečenje, ki nas je pričakalo v tajništvu. 

    Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  • MEDNARODNO

    • Za ohranitev in razvoj EPUO (6/9/2020)

      EAEA si prizadeva za nadaljevanje in prenovo EPUO

      Evropski program za učenje odraslih – EPUO (European Agenda for Adult Learning – EAAL) doživljam kot simbol IO, saj je edini dokument na evropski ravni, ki področje razume in obravnava holistično.
      Uwe Gartenschlaeger,

      predsednik EAEA

      Na nedavnem online srečanju z nekaterimi članicami združenja je poudaril, da te strategije, ki se letos izteka, nikakor ne smemo izgubiti. V zadnjem času smo namreč iz pristojne enote pri EK dobivali sporočila, da se ne dogaja nič v zvezi s prenovo obstoječega dokumenta (2011), ki sicer temelji na programu Izobraževanje in usposabljanje 2020 (2009). Obnovi slednjega pa je bilo namenjenih precej posvetovalnih procesov že lani, zato se prenovljene različice najbrž lahko nadejamo kmalu. EK je prav tako že lani potrdila, da se bodo nadaljevala prizadevanja v okviru Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle, in nekateri so mnenja, da je s tem za IO poskrbljeno. Pozabljajo pa, da je ta iniciativa ožje narave in je namenjena predvsem pridobivanju temeljnih in poklicnih spretnosti.

      Obsežna zagovorniška akcija mora temeljiti na partnerstvu

      Več o stališčih in predlogih EAEA, ki zadevajo nadaljevanje EPUO, si lahko preberete na njihovi spletni strani. Predvsem zagovarjajo potrebo po novi, močni strategiji, ki bi temeljila na prepoznanju izobraževanja odraslih kot samostojnega sektorja v sistemu izobraževanja in usposabljanja. Dokument naj bi še naprej pokrival vse vidike izobraževanja in učenja odraslih, s posebnim poudarkom na neformalnem izobraževanju in skupnostnem učenju. Že z dvema izdajama Manifesta o IO v Evropi (2016 in 2019; opozarjamo na slovenski izdaji, opremljeni z našimi zgodbami) smo namreč člani EAEA opozarjali, da je IO veliko več kot pridobivanje temeljnih in poklicnih spretnosti za delo. Vpliva na zdravje in življenje nasploh, dejavno državljanstvo, osebnostni razvoj in še marsikaj. Skratka, krepi in radosti!

      Pri EAEA se zavedajo, in to je potrdil tudi omenjeni spletni sestanek, da brez usklajene akcije ‘od spodaj navzgor’, s pritiskom in vsebinskimi utemeljitvami držav članic, ne bodo dovolj prodorni. Pripravili so vzorčno pismo in komunikacijsko orodje za ozaveščanje različnih javnosti o pomenu EPUO. Na nas pa je, da vse to uporabimo in na ta način izrazimo, da nam je mar.

      EPUO je prinesel veliko dobrega

      Izboljšanje struktur izobraževanja odraslih in večja vključenost v IO sta po mnenju EAEA ključni pridobitvi, opozarjajo pa na neenako stopnjo implementacije v državah EU. Do neke mere o učinkih EPUO pričajo letna poročila EAEA ‘Adult Education in Europe 2019 – A Civil Society View‘, še posebej zadnji dve. EK je lani izdala publikacijo Achievements under the Renewed European Agenda on Adult Learning, ki so jo za obdobje 2011–2018 pripravili skupaj z delovno skupino za IO. Zanimiva vsebina dokazuje, da je izobraževanje odraslih v teh letih postalo bolj prepoznavno, pridobilo je večjo pozornost odločevalcev, sistemi IO pa so se prožneje prilagajali nacionalnim in evropskim izzivom. Še konkretnejši so rezultati projektov nacionalnih koordinatorjev EPUO, ki so vsa ta leta prilagojeni nacionalnim izzivom in zato dejansko prispevajo k prelivanju evropske strategije v prakso IO držav članic – vse do posameznika. O slovenskih izvedbah projekta EPUO in njegovih rezultatih vas redno obveščamo, v marsikaj ste bili morda tudi sami vključeni. Nedavne objave v e-Novičkah (februar in marec 2020) ter spletnem dnevniku EPALE še vedno vabijo.

      Nam nikakor ni vseeno, ali bo IO ohranilo svojo strategijo na evropski ravni ali ne. Zato podpiramo zagovorniško kampanjo EAEA in jo pomagamo udejanjati na različne načine. Prepričani smo, da nam bo uspelo!

      Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

    PROJEKTI ESS

    NOVI KORONAVIRUS IN MI

    • Svetovanje v času korone (6/9/2020)

      Koronačas

      Zame osebno se je koncept časa v obdobju korone spremenil. Rečem mu kar koronačas. O novem koronavirusu in delu od doma je bilo že veliko povedanega. Posamezniki in podjetja so se soočanja z novo realnostjo lotili na različne načine. Danes bom pisala o tem, kako smo se svetovanja v koronačasu lotili pri nas in kako sem se sama kot svetovalka znašla v novi realnosti.

      Kako smo začeli?

      V prvem tednu lovljenja v novi realnosti in »hitrostne krepitve« kompetence IKT smo našim svetovancem in podjetjem »dali mir«. V timu svetovalcev smo se odločili, da je prav, da damo podjetjem možnost zaplavati v novo realnost. Medtem smo ugotavljali, kako se bomo lotili dela v prihodnjih dneh, tednih. V drugem tednu prisilne samoizolacije smo vsem podjetjem, s katerimi sodelujemo, poslali elektronsko sporočilo. Nanje nismo želeli pritiskati glede že prej dogovorjenih aktivnosti. Namen sporočila je bil en sam: dati jim vedeti, da smo tu zanje in njihove zaposlene, da jim nudimo oporo.

      Koronavodnik

      V prvem tednu dela od doma smo svetovalci začeli pisati t. i. Koronavodnik. Želeli smo biti v oporo podjetjem, zato smo na enem mestu zbirali vse potencialno uporabne podatke: zanimive članke in videoposnetke o zdravju, psihičnem počutju, informacije o brezplačnih telefonskih številkah ob potencialni duševni stiski. Seveda v Koronavodniku niso smeli manjkati tudi naši kontakti. Kadrovske službe in vodstva so si lahko ogledali in prebrali veliko člankov ter povabil na spletne seminarje o delu od doma ter ravnanju s kadri v koronačasu. Vodnik smo posodabljali in redno objavljali v tedenskih novičkah.

      Svetovanje in sestankovanje na daljavo

      Svetovalci smo se zelo hitro začeli aktivno ukvarjati s promocijo projekta in s tem tudi svetovanja. Pomembno se nam je zdelo, da ne pretrgamo komunikacijske niti z javnostjo in potencialno ciljno skupino. V tedenskih novičkah smo objavljali možnost brezplačnega svetovanja z uporabo našega orodja Motivator. Tako so se nam javili prvi ljudje, preko katerih pa smo prišli še do dodatnih svetovancev. Ugotovili smo, da je svetovanje popolnoma izvedljivo tudi na daljavo iz varnih kotičkov naših spalnic in kuhinj.

      »Motilci«

       Priznam, da me je sprva skrbelo, kako bo videti, če sredi svetovanja prileti v kader otrok, a smo tudi preko tovrstnih zadreg krmilili uspešno in s ščepcem humorja. Sčasoma sem se navadila, da ob začetku svetovanja ali sestanka s podjetjem omenim, da sem sama doma in obstaja možnost »nenapovedanega obiska«. Slednjih ni bilo veliko, če pa se je vseeno zgodil, sem bila vedno deležna razumevanja druge strani. Vendarle smo vsi ljudje, kajne?

      Poleg svetovanja smo na daljavo imeli tudi precej sestankov s podjetji, s katerimi smo se pogovarjali o počutju njihovih zaposlenih ter potencialnih aktivnostih.

      Svetovanje na daljavo je časovno prilagodljivo, izkazalo se je za ekonomično, gotovo pa se strinjamo, da ne more nadomestiti osebnega stika in procesov, ki se pri tem vzpostavijo.

      Proaktivnost je ključ

      Brez česa ne bi šlo? Verjamem, da so bili redni sestanki, redna podpora, ki smo si jo svetovalci nudili, odločilni, da smo tudi v koronačasu uspeli ohranjati svoje osnovno poslanstvo. S sodelavkami in sodelavcem sem bila v stalnem stiku preko aplikacije Teams in telefona. Ko je bilo potrebno, sem dobila vzpodbudo in podporo in ko je bila slednja potrebna drugim, sem jo nudila. Trdno verjamem, da smo tudi zaradi tega obdobja bolj povezani kot tim, bolj kompetentni svetovalci in bogatejši za nova spoznanja. Za vsem tem pa stoji veliko dela, pisanja velike količine novičk, tekstov, prispevkov na LinkedInu, blogov.

      In jaz?

      Koronačas je v moje življenje prinesel zmedo, meja med službenim in zasebnim se je zabrisala, moje sidro se je malce zamajalo. Motivacija za delo je dobila druge oblike in vzvode. Nekatere stvari so doma nastajale boljše, nekatere ne, gotovo pa je bil to odličen trening fleksibilnosti. Obdobje korone je hitro minilo, iz njega sem prišla zrelejša za nova spoznanja, gotovo bolj  IKT-usposobljena, vesela osebnega stika s svetovanci in sodelavci. V prihodnje se bo svetovanje na daljavo gotovo pojavilo na mojem meniju, ne bo pa nadomestilo osebnega stika.

      Maja Rotar (maja.rotar@cene-stupar.si), Cene Štupar – CILJ

    • Kateri vavčer izbrati (6/9/2020)

      Obožujem hribe. Čedalje bolj. No, v resnici obožujem osvajanje hribov. Če gre za novo osvojenega, toliko bolje. Stati na vrhu – ta občutek obožujem. Dihati svež zrak, uživati v razgledu in občudovati lepote stvarstva.

      In sedaj, ko tole pišem sredi ljubljanske betonske džungle, si v domači kuhinji (ki se je v zadnjem obdobju prelevila v pisarno) poskušam vizualizirati prejšnji osvojeni vrh in že kujem načrte za naslednjega. Uf, kako sem pred nekaj tedni zavidal tistim, ki so bili ujeti v občine z vsaj enim več kot 700-metrskim hribčkom.

      Izziv: osvojen vrh in/ali dobro narejen selfi?

      Morda mi osvojen vrh predstavlja izziv in dokaz, da zmorem. Osvojiti nekaj, česar še nikoli nisem, ali nekaj, za kar mislim, da ne bi zmogel, je zame izziv. Pridem na vrh in tam uživam, to je moje sidro. Za nekoga drugega je izziv priti na vrh in tam posneti selfi z najboljšega zornega kota. Različne izzive imamo in to je odlično. Različnost nas bogati.

      Digitalizacija kot skupni izziv

      Kljub različnosti je pred nami, tako posamezniki kot podjetji, skupen izziv. Če kdaj, je sedaj postalo jasno, da je industrija IKT  postala nujna podlaga za skoraj vse dejavnosti v 21. stoletju. Tudi v našem zavodu smo po nekaj tednih lovljenja in iskanja primernih IKT-rešitev ugotovili, da je veliko stvari mogoče opraviti na daljavo, številne naše aktivnosti se bodo verjetno trajno spremenile. Korona nas je prisilila, da smo se tudi mi digitalizirali.

      77 % podjetij ima problem

      Ste vedeli, da 77 % podjetij ocenjuje, da je pomanjkanje digitalnih kompetenc zaposlenih ključna ovira za digitalizacijo podjetja? Uporaba digitalnih tehnologij ni več samo stvar IT-oddelka v podjetju, temveč celotne organizacije, in posega v vse dimenzije poslovanja. To pa od podjetja zahteva dvig digitalnih kompetenc vseh zaposlenih. Če se je bilo pred desetimi leti treba naučiti uporabljati e-pošto, je danes nujno, da učinkovito krmarimo med desetinami drugih aplikacij, ki nam omogočajo to in ono.

      Strma in vijugasta pot

      Da bodo zaposleni uspešno premagovali izzive in delovne naloge, jim omogočimo pot k potrebnim znanjem in spretnostim. To je ključno, ni pa enostavno, pravzaprav je zelo težko in kompleksno. Podobno kot pri vzpenjanju v hribe je pred nami strma in vijugasta pot. Od zaposlenih najprej zahteva analizo kondicije in prilagoditev »ture«, nato pa veliko mero vztrajnosti in potrpežljivosti. Gotovo bo tudi veliko pomislekov, morda celo negodovanja: »zakaj bi rinil tja gor«, »to ni zame«, »ne bom zmogel«, »kaj je meni tega treba« ipd.

      A verjemite mi, vztrajnost je vedno nagrajena. Z lepim razgledom ali dodatnimi znanji. Oboje pa nam prinaša pogled z nove perspektive.

      Že imate svoj vavčer?

      Vavčerji. V zadnjih dneh kar naprej poslušamo o njih. Vesel sem, da bom lahko spoznaval nove kotičke naše domovine. Slovenija je čudovita dežela. V mojem primeru bo prva izbira verjetno ena od planinskih koč.

      A vavčerji niso »od včeraj«. Verjetno marsikdo ne ve, da EU preko svojih skladov že vrsto leto omogoča neke vrste vavčerje za krepitev novih znanj in spretnosti. Namenjeni pa so vsem starejšim od 45 let, ki so še aktivni na trgu dela. Podjetja lahko na ta način svoje zaposlene brezplačno usposobijo s pomočjo enega od izvajalcev, pri katerem je mogoče te »vavčerje« unovčiti.

      Pri nas se zavedamo resnosti problema in iščemo rešitve za izzive, ki so pred nami. Pripravili smo številne možnosti digitalnega izobraževanja.

      Drsaj tja, kamor plošček gre, ne tja, kjer je sedaj.

      Wayne Gretzky,

      vrhunski hokejist v NHL

      Koronakriza je pokazala, kam gredo ploščki. Možno je, da se nam bo epidemija še večkrat ponovila in takrat moramo biti kot podjetje in kot posamezniki pripravljeni. Digitalna preobrazba ni več izbira, ampak je nuja.

      Če želite koristiti »izobraževalni« vavčer zase ali za vaše zaposlene v podjetju, mi pišite. Lahko pa mi pošljete tudi namig za kakšen ne preveč obljuden, a hkrati osvojljiv vrh.  Če ne marate gneče … 🙂

      Rok Trdan (rok.trdan@cene-stupar.si), Cene Štupar – CILJ

    • Bo izobraževanje odraslih po epidemiji covid-19 še reševalo svet? (6/8/2020)

      Kaj nenadni globalni prehod na učenje na daljavo v času epidemije novega koronavirusa pomeni za prihodnost IO? So učitelji usposobljeni in kompetentni za izvajanje online učenja? Kdo je izključen iz teh oblik učenja, tako na strani udeležencev kot izvajalcev – kako to zaznati in jih motivirati?

      Razmislek o teh in podobnih vprašanjih, povezanih z nenadnim, a globalnim zaprtjem šol v času epidemije novega koronavirusa, je objavljen v rubriki Covid-19 na spletni strani Oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske FF. Avtor prispevka dr. Borut Mikulec kot vodilno organizacijo, ki je v tej krizi prevzela pobudo, navaja UNESCO. Pod sloganom Learning never stops namreč objavljajo zanimivosti in rešitve za izobraževanje in učenje na daljavo.

      Študije o izobraževanju na daljavo dokazujejo, da je slednje učinkovito le, če je podpora osebnemu stiku med učiteljem in učečim se. Vloga obeh je pri tovrstnem pridobivanju znanja spremenjena, učitelj se mora potruditi, da dobi kakovostno povratno informacijo. Oblike samostojnega učenja na daljavo niso primerne za vse. Uspešnejši so posamezniki z visoko motivacijo in naprednim znanjem IKT. Zato je najbolje, če gre za kombinacijo online in tradicionalnih stikov vseh vključenih v proces pridobivanja znanja. Za učenje na daljavo je treba usposobiti tudi učitelje.

      Avtor prispevka opozarja, da se tehnološka podjetja, mednarodne korporacije in globalna izobraževalna industrija nikakor ne smejo zadovoljiti s kratkoročno postavljenimi cilji, razmišljati morajo daleč naprej. Kako naj bi bili torej izobraževalni sistemi globalno organizirani po koncu trenutne krize?

      Interes, da s ponujenimi »zastonjskimi« platformami za izobraževanje na daljavo pridobivamo masovne podatke o študentih za namene osebnega sledenja, pripravo personaliziranega in na podatkih temelječega izobraževanja, preoblikovanje javnega izobraževanja po meri »rešitev« privatnih tehnoloških podjetij, testiranja zdravstvenega stanja, identificiranja potrošniških interesov itn.?

      Dr. Borut Mikulec

      Izobraževanje odraslih v času pandemije COVID-19

      Odgovora še ni, izpostavljena pa sta dva pomisleka. Obstaja resna bojazen, da se bo zmanjševalo število kontaktnih ur poučevanja na račun cenejšega izobraževanja na daljavo. To lahko med drugim vodi tudi v izgubo dela učiteljev, ki so pogosto zunanji izvajalci. Druga težava je zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov. Brezplačne platforme, dosegljive na spletu, pomenijo oddajanje cele gore osebnih podatkov. Gremo v smer, ko bo izobraževanje postalo del po meri izdelane potrošniške ponudbe? Kaj to pomeni za javno šolstvo? Bodo analize osebnih podatkov vodile v strojno izdelane osebne izobraževalne načrte?  

      Ob vsem tem seveda ne gre pozabiti, da izobraževanje na daljavo še bolj od klasičnega stika med šolo in udeležencem ob robu pušča večino ranljivih, ki se jim v zadnjih letih trudimo približati. Pomanjkanje izobraževalnih možnosti jih lahko vodi v socialno izključenost in izolacijo.

      V branje pa priporočamo tudi ostala razmišljanja na podstrani covid-19. Predstavljamo jih v posebnem članku.

      Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

    • KKK – kreativno knjigosnedstvo iz koronakrize (6/5/2020)

      Niz rednih štirinajstdnevnih srečanj škofjeloškega BŠK je bil v marcu in aprilu 2020 onemogočen. Vzrok – koronavirusna karantena, seveda!

      V začetku februarju smo svoje delovanje še uspele obeležiti s fotografsko razstavo, imenovano 15 let Knjigosnedk. Ob izbruhu virusa v marcu pa sodelovanja nismo prekinile, le naredile smo tisto, kar ŠK-jevke znamo – prilagodile smo se. Ker se nismo smele redno družiti za mizo s prebranimi knjigami, smo prav za kratko otrpnile, potem pa iztisnile iz sebe še več, kot smo celo same v začetku pričakovale. V več kot 100  viber-, sms- in elektronskih sporočilih smo si izmenjevale napotke, občutja, vtise, podobe, naslove knjig, šale …, kar je našo povezanost še utrdilo. Solz ni manjkalo, a največkrat zaradi krohotanja ob resnicah v zapisanih ali posnetih šalah. Kruhopeka – odkritje na slovenskih kuhinjskih mizah – se je v naših kuhinjah kosala s knjigosnedstvom; tako imenujemo čas za urejanje knjižnih spominov in polic, pisno razširjanje pomembnih razmišljanj o življenju, pa obveščanje o metodah za dostop do prostih knjig, tudi fotografiranje vtisov iz sveta … Kar ni šlo skozi usta v ušesa vsakih štirinajst dni v krožku, je pač našlo nov komunikacijski kanal – skozi oči v oči in naprej v bralske duše.

      Krožkarica, odlična fotografinja Olga Lipič, je vsebine sporočil povzela v hudomušni fotoreportaži, ki resnično poudari moči knjigosnedstva.

      Ste si zapomnili, kdo smo me? Kreativne Knjigosnedke iz koronakrize, na kratko 3 × K.

      Mar nismo knjigosnedke in knjigosnedci na nek način tudi številni članice in člani iz aktivne mreže drugih bralnih ali klasičnih krožkov?

      Nataša Škofic Kranjc (natasa.jerebika@t-2.net), ŠK Knjigosnedke

    • Ljubezen v času kuge, kolere in slepote (5/26/2020)

      V naslovu uporabljeni pojem ‘ljubezen’ razumem zelo široko – kot povezanost med ljudmi brez romantičnega in erotičnega podtona. Razmišljam o treh romanih treh nobelovcev (Camus 1957, Marquez 1982, Saramago 1998). Motivi, teme in vsebinska podlaga neobhodno temeljijo v neki resničnosti, vendar gre za izmišljene zgodbe iz treh različnih časov in okolij. Razmere in odnose med ljudmi v času epidemij opisujejo vsak po svoje. Zgodovinarji se menda posmehnejo izjavi, da je zgodovina naša učiteljica in kaže, da imajo prav. Nobena od prebranih knjig ne opisuje tako vseobsežne bolezni, kot je epidemija novega koronavirusa, so pa kuga, kolera in slepota povzročile večji kaos in za seboj pustile večje razdejanje.

      Albert Camus dogajanje v Kugi (1947) postavi v izmišljeno mesto Oran. Prikazano je kot manjši kraj, kjer se ljudje poznajo med seboj, imajo svoje ustaljene navade in poznanstva. Mrtve podgane jih vržejo iz tira, šele ko se uresniči zdravnikov strah, da gre za bolezen. Živijo naprej, še naprej trgujejo, delajo se, da si jih ne tiče … Dokler ne postane zares njihova stvar. Osebe, vsaka s svojo zgodbo, se nanjo odzivajo različno. Čeprav vse muči ista nadloga, niso vse v istem košu. Nikoli nismo.

      Kadar izbruhne vojna, ljudje govorijo: ‘To ne bo dolgo trajalo, je preneumno.’ Čisto jasno je, da je vojna preneumna stvar, a to ji ne brani, da ne bi dolgo trajala. Neumnost zmeraj dolgo traja, to bi ljudje že zdavnaj zapazili, če ne bi mislili le nase.
      Albert Camus

      Kuga

      Bolezen v Oranu izzveni. Ljudi je zaznamovala, spremenila njihov vsakdan. Počasi se v mesto začne vračati veselje. Pripovedovalec, kronist, kot se imenuje sam, pa se zaveda, da kuga nikoli zares ne odide …

      Saramagov Esej o slepoti (1995) je stvarnejši zapis. Si predstavljate hišo Velikega brata brez kamer, telefona, zgolj z zvočnikom, ki laja navodila? Vsi stanovalci so slepi. Obroke jim vozijo vojaki, ki se ne želijo okužiti, zato zaboje s hrano puščajo v predprostoru … Taka karantena je čakala okužene z nenavadno belo slepoto neznanega izvora.

      Portugalski pisatelj svojo pripoved postavi v urbano okolje, kjer posamezniki hrepenijo po neki svoji osebni sreči in se pri tem ne ozirajo na druge. Junaki nimajo imen, prepoznamo jih po načinu, kako so vstopili v zgodbo (prvi slepec, zdravnikova žena …). Kljub temu se med njimi precej dobro znajdemo, ko se navadimo na nenavadno pripoved, v kateri je zelo malo odstavkov, premega govora pa sploh ni. V neizogibnem konfliktu med dobrim in slabim zmaga dobro. V nesreči spoznaš prijatelja in dobro se z dobrim vrača … Kar so doživljali, je zame nepredstavljivo.

      Na srečo pa, kakor je pokazala človeška zgodovina, ni redkost, da slaba stvar prinese s seboj tudi nekaj dobrega, manj je govora o slabih stvareh, ki jih prinesejo s seboj dobre, tako je z nasprotji v našem svetu, ena so vredna več pozornost kot druga …
      Jose Saramago

      Esej o slepoti

      Po romanu je bil posnet film The Blindness (2008).

      Ljubezen v času kolere (1985) ima precej zapleten pripovedni lok s številnimi zastranitvami. Spoznavamo veliko različnih oseb, ki so tako ali drugače prepletene z življenjem osrednjih junakov. Upam si reči, da sem pričakovala drugačen zaplet; v središču romana je namreč ljubezen in ne bolezen. Precej se moram potruditi, da ostanem zvesta zapisu iz uvoda – da pišem o človeškem doživljanju epidemij. Podobe kolere so v Marquezovem romanu pretresljive, vendar pripovedovalcu ob koncu romana bolezen postane pripomoček, s katerim lahko junakinji uresniči željo in prihrani sramoto.

      Dovolj sta preživela skupaj, da sta spoznala, da je ljubezen zmeraj ljubezen, kjerkoli in kadarkoli, a še močnejša, ko je bližje smrti.
      Gabriel Garcia Marquez

      Ljubezen v času kolere

      Junaki so čutni, strastni, znotraj strogih družbenih pravil in pod budnim očesom javnosti tipajo drug za drugim, se sporazumevajo in si skrivaj šepetajo intimnosti, medtem ko skrbijo za primerno javno podobo. Pravo srečo najdejo le tisti, ki si iskreno priznajo svoja čustva in ne dovolijo, da bi jih družbena pravila na njihovi poti omejevala. Vse to, postavljeno v slikovito okolje karibskega otočja, v bralčevi domišljiji ustvarja glasne in jasne podobe.

      Epidemiološki ciklus sem se začela brati, ko smo se pri nas nekoliko navadili na posebne razmere. Izolacija, ‘šolaslužba’ na daljavo, sprehodi okrog domače hiše, pomanjkanje druženja, rekreacija zgodaj zjutraj in malodane naskrivaj, odlaganje naslednjega odhoda v trgovino … so bile značilnosti tiste nove resničnosti. Takrat je bil že primeren čas za soočenje s tem, kar pravi književnost – ta vedno odraža nek drug čas, druge ljudi z brezčasnimi težavami.

      Medtem ko je Kuga prepletena z avtorjevimi modrovanji o ravnanju ljudi, je Slepota stvaren prikaz dogajanja, o katerem si bralec ustvari neodvisno mnenje. Ljubezen v času kolere v tem smislu izstopa, saj gre za romaneskno ljubezensko pripoved, ob stranskih zgodbah pa bi se marsikateri moralist verjetno prijel za glavo.

      Vse tri romane priporočam v branje. Priznam, Kugo sem imela že dolgo ogledano, za Slepoto sploh nisem vedela, čeprav je bila doma na polici, Kolero sem si pa naročila, ko se je izkazalo, da bi v knjižnici nanjo predolgo čakala.

      Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

       

       

       

    • Podstran za urejanje misli (5/22/2020)

      Oddelek Za pedagogiko in andragogiko na posebni spletni podstrani Covid-19 objavlja zanimive prispevke. Avtorji so profesorji, strokovnjaki za izobraževanje odraslih, študenti in drugi. V času od začetka epidemije novega koronavirusa do danes (21. maja) je objavljenih 14 besedil o različnih temah. Nekatera se bolj, druga manj neposredno ukvarjajo s trenutnimi razmerami. Vsekakor gre za zanimiv šopek razmišljanj, doživljanj, presoj …, vezanih na izobraževanje (odraslih) in vse dejavnosti, ki jih ta termin vključuje.

      Vsebine, pristopi, dikcija in zgradba prispevkov – vse je v domeni avtoric in avtorjev. Nekatere objave so zahtevne, pripravljene z znanstvenim pristopom in zahtevajo vso bralčevo pozornost. Pri drugih je zaznati kritiko nekaterih presoj in navodil političnih odločevalcev, vezanih na izobraževanje in vzgojo. Posebno vrednost tem objavam dajejo konkretni predlogi, kako pristopiti k reševanju problematike. Tretja vrsta prispevkov so lastne izkušnje z delom, vzgojo in študijem na daljavo. Posebnih pomislekov je deležno ocenjevanje, kar so (ločeno) presojali študent in skupina avtorjev. Nekateri pedagoški poklici so se znašli v še večji zagati kot učiteljstvo – šolski svetovalni delavci. Posebej pa je izpostavljeno izobraževanje odraslih v času epidemije novega koronavirusa. Ob vseh prednostih in pohvalah izobraževalnim organizacijam in posameznikom za hitro prilagoditev na nove načine dela se dostikrat pozabi na najranljivejše, ki so pogosto tudi digitalno slabše opremljeni. Po drugi strani se je treba vprašati tudi o ekonomskih učinkih učenja na daljavo (bo izobraževanje lahko ohranilo svojo vrednost?).

      Med drugim je preko podstrani dostopno videopredavanje dr. Robija Krofliča z naslovom Umetnost ureja misli in čustva ter življenje spreminja v zgodbo (Kako ustvarjalno živeti v času pandemije?). Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen dijakom gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, v ospredje pa postavlja umetnost kot obliko sproščanja in razvijanja različnih spretnosti. Med drugim povzema posamezne akcije slovenskih performerjev in umetnikov v posebnih razmerah in išče njihovo mesto v času, nenaklonjenem druženju.

      Rdeča nit vseh prispevkov je vprašanje, ki se odpira v povezavi s temeljno definicijo učnega procesa kot osebnega prenosa znanj z vsemi okoliščinami, ki jih v proces prinašajo vključeni posamezniki. Zagotovo bo, če se na obzorju kažejo novi časi, te definicije treba preoblikovati. K temu in poglobljenemu razmisleku o vsem, kar smo opazili in česar smo se naučili, vabijo avtorji objavljenih prispevkov. Posebno verodostojni pa so zato, ker nastajajo ‘v živo’ in jih motivira trenutno občutje, doživljanje.

      Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

    PUBLIKACIJE

    • Prva številka Sodobne pedagogike v letu 2020 (5/27/2020)

      V Knjižnici ACS in na spletu je na voljo marčevska številka Sodobne pedagogike s podnaslovom Etična načela v akcijskem raziskovanju. Avtor uvodnika Damijan Štefanc napoveduje osem prispevkov, štiri v slovenščini in štiri v angleščini.

      Na slovenski strani najdemo med drugim poročilo s Pedagoško-andragoških dni, ki so bili januarja na Oddelku za pedagogiko FF v Ljubljani. Za izobraževalce odraslih je zanimiv tudi prispevek Mojce Jermaniš z naslovom Izobraževalna politika Evropske unije na področju izobraževanja odraslih.

      Med recenzijami lahko preberemo precej obsežen pregled knjige o prihodnosti inovacij in tehnologije v izobraževanju (The future of innovation and technology in education), ki je izšla pri Emerald Publishing Limited leta 2018. Njena vsebina je zdaj gotovo zanimivejša, kot je bila ob izidu. Martin Kramar pa je pripravil recenzijo hrvaškega dela Marka Palekčića z naslovom Odnos pedagogijske teorije i pedagogijskog empirijskog istraživanja (Zagreb: Erudita, 2019). Zadnji zapis na slovenski strani je namenjen spominu dr. Branke Čagran, ki se je poslovila lani.

      Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

    IZ DRUGIH VIROV

    • Tretja letošnja številka novic Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje (6/15/2020)

      V prvi izdaji po preklicu epidemije lahko med drugim berete o tem, kako se študenti SUTŽO vračajo v svoje prostore, pa tudi o tem, kaj vse so postorili v času, ko so bila njihova vrata za obiskovalce zaprta.

      Poročajo o mednarodni konferenci Skrbimo in delimo med seboj, ki jo je združenje DANET – SUTŽO je njegova ustanovna članica – pripravila 6. junija.

      Pišejo tudi o darilni razstavi uporabnih predmetov iz keramike vzdolž Jakopičevega sprehajališča v Tivoliju. Ustvarili so jih udeleženci študijskega krožka za keramiko in jih podarili Ljubljančanom.

      Veselijo se priznanja španske nacionalne agencije. Projekt LearnersMot, katerega partnerja sta bila tudi SUTŽO in UPI – ljudska univerza Žalec, je namreč prepoznala kot primer dobre prakse. Projekt, ki se je zaključil konec lanskega leta, se je posvetil vprašanju primarne motivacije malo izobraženih in usposobljenih starejših odraslih za učenje.

      Za konec tega pregleda, ki nikakor ni popoln, naj povabimo še k ogledu prvega iz niza filmov – pogovor z mentorico Lidijo Bertoncelj, ki bodo ilustrirali prehod iz poklicnega obdobja v upokojitev.

      Več pa lahko preberete v najnovejši številki e-novic, ki jo med drugimi najdete na spletni strani SUTŽO. Tam se lahko prijavite na spletne novice.

      Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

       

    • Digitalna vrzel med epidemijo novega koronavirusa (6/11/2020)

      Cedefop je junija izdal kratko publikacijo o učenju na daljavo v času epidemije novega koronavirusa. Poudarjajo predvsem osip ranljivih skupin prebivalstva, ki jih je tudi v odličnih razmerah težko motivirati za učenje.

      V študiji so sodelovali predstavniki sedmih držav, t. i. ambasadorji zgodnjega opuščanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Predstavili so ključne rešitve za vključevanje in motivacijo ranljivih posameznikov in navedli dejavnosti, ki že tečejo.

      Podatki kažejo, da so evropske države v veliki meri uspešno zamejile osip. Pri tem imajo ključno vlogo učitelji in mentorji. Informacije o trenutnem reševanju razmer so pomembne, ker kažejo, kako se lotiti kriznih situacij, ki se jim tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti. Predlagani ukrepi in poti do njih so sicer pripravljeni za poklicno izobraževanje in usposabljanje mladih, mnoge pa lahko prenesemo tudi na izobraževanje odraslih.

      Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

    • Kako se izobraževanje odraslih odziva na nepredvidljivo? (6/11/2020)

      Nova številka revije ELM prinaša zanimive prispevke o presenečenjih – v življenju, učenju in družbi.

      Urednica Heini Huhtinen v Uvodniku razmišlja o negotovosti življenja in o tem, kako pametno bi se bilo navaditi nanjo. Pravi, da je negotovost hujša od védenja, da se lahko zgodi nekaj slabega.

      Članek z naslovom Pandemija ohranja neenakosti pri učenju išče odgovor na vprašanje o odzivu in posledicah, ki jih bo situacija imela na izobraževanje odraslih, posebno ranljivih, in širše. K sodelovanju so povabili strokovnjake iz različnih evropskih držav, med drugim mag. Zvonko Pangerc Pahernik z ACS.

      Mnogi bodo izgubili zaposlitev in se bodo morali do- ali prekvalificirati. Ranljivi posamezniki pogosto ostanejo prikrajšani. Izobraževanje odraslih bi moralo biti prepoznano kot rešitev novih socialno-ekonomskih razmer.

      Mag. Zvonka Pangerc Pahernik

      ACS

      Česa se lahko naučimo z improviziranjem? Kot navaja članek z zanimivim naslovom Improvizirati nepričakovano se z uporabo metod odrske improvizacije lahko naučimo bolje sodelovati in natančneje opazovati. Za to obliko učenja se vse pogosteje odločajo vodje velikih poslovnih sistemov.

      Intervju s Panujem Pihkalo, okoljskim teologom, razkriva zanimiv pojem, ki je posledica epidemije novega koronavirusa: climate anxiety (okoljska tesnoba). Kaj je to in kakšni so simptomi?  Preberite v reviji ELM, ki ponuja tudi druge zanimive vsebine. Naročite se in prejemajte mesečni novičnik.

      Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

    • Bo izobraževanje odraslih po epidemiji covid-19 še reševalo svet? (6/8/2020)

      Kaj nenadni globalni prehod na učenje na daljavo v času epidemije novega koronavirusa pomeni za prihodnost IO? So učitelji usposobljeni in kompetentni za izvajanje online učenja? Kdo je izključen iz teh oblik učenja, tako na strani udeležencev kot izvajalcev – kako to zaznati in jih motivirati?

      Razmislek o teh in podobnih vprašanjih, povezanih z nenadnim, a globalnim zaprtjem šol v času epidemije novega koronavirusa, je objavljen v rubriki Covid-19 na spletni strani Oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske FF. Avtor prispevka dr. Borut Mikulec kot vodilno organizacijo, ki je v tej krizi prevzela pobudo, navaja UNESCO. Pod sloganom Learning never stops namreč objavljajo zanimivosti in rešitve za izobraževanje in učenje na daljavo.

      Študije o izobraževanju na daljavo dokazujejo, da je slednje učinkovito le, če je podpora osebnemu stiku med učiteljem in učečim se. Vloga obeh je pri tovrstnem pridobivanju znanja spremenjena, učitelj se mora potruditi, da dobi kakovostno povratno informacijo. Oblike samostojnega učenja na daljavo niso primerne za vse. Uspešnejši so posamezniki z visoko motivacijo in naprednim znanjem IKT. Zato je najbolje, če gre za kombinacijo online in tradicionalnih stikov vseh vključenih v proces pridobivanja znanja. Za učenje na daljavo je treba usposobiti tudi učitelje.

      Avtor prispevka opozarja, da se tehnološka podjetja, mednarodne korporacije in globalna izobraževalna industrija nikakor ne smejo zadovoljiti s kratkoročno postavljenimi cilji, razmišljati morajo daleč naprej. Kako naj bi bili torej izobraževalni sistemi globalno organizirani po koncu trenutne krize?

      Interes, da s ponujenimi »zastonjskimi« platformami za izobraževanje na daljavo pridobivamo masovne podatke o študentih za namene osebnega sledenja, pripravo personaliziranega in na podatkih temelječega izobraževanja, preoblikovanje javnega izobraževanja po meri »rešitev« privatnih tehnoloških podjetij, testiranja zdravstvenega stanja, identificiranja potrošniških interesov itn.?

      Dr. Borut Mikulec

      Izobraževanje odraslih v času pandemije COVID-19

      Odgovora še ni, izpostavljena pa sta dva pomisleka. Obstaja resna bojazen, da se bo zmanjševalo število kontaktnih ur poučevanja na račun cenejšega izobraževanja na daljavo. To lahko med drugim vodi tudi v izgubo dela učiteljev, ki so pogosto zunanji izvajalci. Druga težava je zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov. Brezplačne platforme, dosegljive na spletu, pomenijo oddajanje cele gore osebnih podatkov. Gremo v smer, ko bo izobraževanje postalo del po meri izdelane potrošniške ponudbe? Kaj to pomeni za javno šolstvo? Bodo analize osebnih podatkov vodile v strojno izdelane osebne izobraževalne načrte?  

      Ob vsem tem seveda ne gre pozabiti, da izobraževanje na daljavo še bolj od klasičnega stika med šolo in udeležencem ob robu pušča večino ranljivih, ki se jim v zadnjih letih trudimo približati. Pomanjkanje izobraževalnih možnosti jih lahko vodi v socialno izključenost in izolacijo.

      V branje pa priporočamo tudi ostala razmišljanja na podstrani covid-19. Predstavljamo jih v posebnem članku.

      Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

    • Majska številka VKO novičnika (6/8/2020)

      V najnovejši izdaji novičnika VKO lahko prebiramo informacije, ki so zanimive in aktualne tudi za zaposlene v IO.

      Ena takih je prav gotovo povezava do Cedefopove analize o poklicih, ki zaradi novega koronavirusa najbolj trpijo. Raziskava med drugim upošteva spletne oglase za delo in se osredotoča na kompetence, ki jih delodajalci zahtevajo. Prikazano je, katera delovna mesta in sektorje bo kriza najbolj prizadela. Seveda pa pregled ni popoln. Na najbolj sveže podatke o dejanskem vplivu omejevalnih ukrepov na gospodarstvo bo treba še počakati.

      Predstavljajo tudi novo publikacijo Lifelong Guidance in Estonia 2020, ki vsebuje strateški pogled, seznam odločevalskih in izvajalskih institucij ter tipov storitev VKO, opisuje vpeljane digitalne rešitve za posredovanje storitev VKO, potrebne kvalifikacije izvajalcev VKO, mednarodno sodelovanje ter sistema izobraževanja in zaposlovanja.

      V praktičnem vodniku z naslovom The Career Coaching Toolkit je predstavljenih 34 učinkovitih tehnik, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah. Knjižica nudi poglobljeno razumevanje posamezne tehnike – kako in zakaj deluje in kdaj jo uporabiti pri delu s strankami.

      Vse to in še več lahko preberete v majskem VKO novičniku ali pa na e-portalu VKO točka, kjer se lahko naročite na e-novice.

      Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

    • Udeležite se spletnega tečaja o doseganju ciljev trajnostnega razvoja (6/8/2020)

      Univerza v Oslu ponuja brezplačen spletni tečaj, ki raziskuje naravo diskurza o trajnostnem razvoju in poudarja ključne značilnosti Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Odgovarja na vprašanji, kakšna je dodana vrednost mednarodnega postavljanja ciljev in kako mednarodna skupnost upravičuje ambiciozne cilje.

      S pomočjo študij primerov iz Indije, Kitajske, Malavija in Ruande tečaj preučuje, kako in v kolikšni meri je bila na nacionalni in lokalni ravni operacionalizirana globalna razvojna agenda. Razpravlja o nizu obetavnih praks in opredeljuje najbolj kritične izzive, ki so pred nami, vključno s potrebo po večji osredotočenosti na politike programa trajnostnega razvoja.

      Oglejte si promocijski video, v katerem prof. Dan Banik vabi k udeležbi. Spletni tečaj temelji na modulu, ki ga je januarja 2020 pripravil Center za razvoj in okolje Univerze v Oslu.

      Podrobnosti o spletnem tečaju so na voljo tukaj.

      Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

    • Prva letošnja številka glasila ADEES (6/5/2020)

      To pomlad je zaznamovala pandemija novega koronavirusa. Novo številko e-informativnega glasila ADS ADEES, ki je izšla konec maja, zaznamujejo zapisi o tem, kako so se člani društva nanjo odzivali, saj nas je prisilila na delo, učenje in druženje na daljavo. Preberite razmišljanja dr. Zorana Jelenca, Ide Srebotnik in mag. Zvonke Pangerc Pahernik.

      V obsežnem zapisu predstavljajo načrtovane dejavnosti v letu 2020. Izpeljava pomembnih nalog bo močno odvisna od sredstev zanje. Pišejo tudi o pripravah na izdajo strokovnega gradiva o inkluziji VŽU in IO s posebnimi potrebami. Dopolnilo bo vrzel učnih gradiv o tej temi, namenjeno pa bo vsem, ki se ukvarjajo z IO in tudi širši populaciji, ki se srečuje z osebami s posebnimi potrebami.

      Te dni je praznovala 80-letnico upokojena profesorica pedagoške psihologije ddr. Barica Marentič Požarnik. V posebnem zapisu je predstavljeno njeno strokovno delo psihologinje in pedagoginje.

      Mednarodni pogled sta v članku z naslovom Jeonju (전주), učeče se mesto v Južni Koreji, zaobjeli študentki koreanistike ter pedagogike in andragogike FF Univerze v Ljubljani.

      V drugem zapisu študentk pa je predstavljen i-učbenik za starejše odrasle z naslovom Angleščina korak za korakom, ki nastaja skupaj s spletno stranjo.

      Osebni zapis Jelice Pegan Stemberger nas opomni, kako pomembno se je v življenju ozreti tudi vase in živeti »trenutek zdaj in tukaj«.

      Številko zaključuje pregled vsebin iz majske številke glasila UTŽO in nekaj novic združenja EAEA.

      To in vse prejšnje številke glasila najdete v arhivu.

      Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

    • Platforma LLLP o novem proračunu EU: sinergije med programi bodo ključne za izobraževanje! (6/5/2020)

      Člani LLLP se sprašujejo, ali je novi predlog poračuna EU skladen z evropskimi ambicijami. Kakšne bodo njegove posledice, saj novemu programu Erasmus+ namenja 24,6 milijarde EUR?

      EK je 27. maja objavila prenovljeni predlog večletnega finančnega okvira EU 2021–2027, ki vključuje tudi težko pričakovani sklad za okrevanje. Gre za finančni paket, namenjen učinkovitemu soočanju s posledicami zdravstvene krize. Skladno z novim predlogom znaša skupni obseg sredstev 1.850 milijard EUR.

      LLLP pozdravlja ambiciozni finančni sveženj. Kljub temu pa so zaskrbljeni, ker ključna vloga izobraževanja, usposabljanja in VŽU pri okrevanju in splošni prihodnosti Evrope ni dovolj prepoznana. Dejansko je predlagani proračun za program Erasmus+, nižji od predlagane podvojitve, torej ne ustreza ambicijam, ki sta jih pred pandemijo izrazila tako Evropski parlament kot predsednica EK Ursula Von der Leyen.

      Izobraževanje, usposabljanje in VŽU ostajajo gonilna sila socialne povezanosti, gospodarske blaginje in inovacij, hkrati pa so ključnega pomena za osebni in poklicni razvoj ter dobro počutje vseh ljudi po Evropi. Pomembni so za opolnomočenje državljanov za vsakdanje življenje.

      Program Erasmus+, na primer, je že večkrat dokazal svojo izjemno vlogo pri spodbujanju razvoja veščin na različnih področjih: spodbuja občutek evropske pripadnosti in solidarnosti ter podpira čezmejno sodelovanje med učečimi se, izobraževalci, organizacijami civilne družbe in oblikovalci politike. Glede na daljnosežni vpliv pandemije na naše sisteme izobraževanja in usposabljanja, vključno z naložbenimi vrzelmi v digitalne rešitve, ki so se pokazale v tem času, potrebujemo ustrezno financiranje tega programa bolj kot kdaj koli prej.

      Celotno novico si lahko preberete tukaj.

      Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

    • Prostovoljci, pridružite se seriji spletnih seminarjev o vrednotenju kompetenc v prostovoljstvu (6/5/2020)

      LLLP v sodelovanju s partnerji v projektu ImproVal vabi k udeležbi na treh spletnih seminarjih o učenju novih veščin v prostovoljstvu ter potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja.

      Prostovoljci pri pridobivanju izkušenj razvijajo spretnosti in kompetence, ki so bistvene za njihov osebni in poklicni razvoj. Neformalno in priložnostno učenje pri volonterskem delu nenehno teče, zato je ključno, da podpiramo prostovoljce pri vrednotenju kompetenc, ki jih pridobijo.

      K sodelovanju v seriji spletnih seminarjev Valuing competences in volunteering, ki bodo 16. (dva seminarja) in 22. junija, LLLP vabi prostovoljce, naj opišejo svoje izkušnje, in oblikovalce politik, naj sodelujejo v razpravi.

      Oglejte si program spletnih seminarjev in se prijavite.

      Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

    • Politika in praksa vseživljenjskega svetovanja v EU: trendi, izzivi in priložnosti (6/5/2020)

      Vseživljenjsko svetovanje (lifelong guidance) je namenjeno zagotavljanju podpore kariernemu razvoju posameznikov vseh starosti na vseh stopnjah poklicne poti. Vključuje informiranje, poklicno usmerjanje, svetovanje in usmerjanje v izobraževalne programe, ocenjevanje spretnosti in mentorstvo.

      Februarja je Generalni direktorat EK za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje izdal študijo o politiki in praksi vseživljenjskega svetovanja v EU s poudarkom na trendih, izzivih in priložnostih (Lifelong guidance policy and practice in the EU: trends, challenges and opportunities).

      Končno poročilo je pripravil konzorcij strokovnjakov Inštituta za raziskave na področju zaposlovanja Univerze v Warwicku in Finskega inštituta za izobraževalne raziskave Univerze Jyväskylä. Izhajali so iz različnih študij, ki so bile narejene v zadnjih letih. Analizirali so politike in prakse svetovalnih dejavnosti držav EU, prikazali so primere inovativnih praks ter pripravili priporočila za nadaljnji razvoj vseživljenjskega svetovanja. Posebno pozornost so namenili tudi vse večji uporabi digitalnih tehnologij v svetovanju.

      Vabljeni k branju!

      Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

    • Leto mejnikov vseživljenjskega učenja (6/5/2020)

      Preteklo leto so med drugim zaznamovale evropske volitve v maju, s tem pa številne priložnosti in izzivi za civilno družbo, ki jih je LLLP dodobra izkoristila. O tem priča poročilo o njihovem delovanju v letu 2019 (LLLP Annual Activity Report of 2019).

      Publikacija s številnimi infografikami predstavlja dejavnosti Platforme: kdo so, kakšna je njihova vizija in cilji delovanja, kdo so polnopravni in pridruženi člani … Poročilo izpostavlja številne dogodke, ki so prispevali k ozaveščanju pomena VŽU; riše posebno omrežje projektov EU, kjer se vsakodnevno izmenjuje znanje, in pomembnih mednarodnih partnerstev; v številkah predstavljajo domet svojih družbenih omrežij in financiranje.

      Objavljajo odzive na številne politične pobude EU in se v nadaljevanju osredotočajo na učenje demokracije in učna okolja.

      Poročilo zaključujejo s pisano paleto obrazov – članov usmerjevalnega odbora in sekretariata.

      Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

    • V 100. številki Cedefopovega novičnika največ prostora namenjajo odzivu na pandemijo covid-19 (6/5/2020)

      Vabimo k branju majske številke glasila Cedefop newsletter. Uvodoma pišejo o poročilu izvršnega direktorja Cedefopa Jürgena Siebela, ki je Odboru Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve predstavil dejavnosti agencije v času pandemije.

      V nadaljevanju lahko beremo o tem, kako bo koronavirus vplival  na gospodarsko dejavnost in prihodnost dela (Coronavirus, automation and the future of work) in katera delovna mesta bodo najbolj ogrožena (Jobs at risk: coronavirus impact on EU tourism sector).

      Vabijo k sodelovanju v globalni raziskavi, ki jo podpirajo UNESCO, ILO, OECD, UNIDO, WHO, Svetovna banka, Cedefop in mnoge druge. Z njo bodo preučili vpliv pandemije na usposabljanje in razvoj zaposlenih, vajencev in pripravnikov na različnih delovnih mestih ter v zasebnih, javnih in nevladnih organizacijah (Coronavirus: learning the lessons – preparing for the future).

      Cedefop je objavil svojo napoved o spretnostih za leto 2020, v kateri je ocenil letne potrebe po zaposlovanju v državah članicah EU (in še nekaj drugih državah) do leta 2030 (2020 Cedefop skills forecast: challenges and opportunities in the coronavirus era).

      V času, ko se postopoma rahljajo ukrepi in šole odpirajo svoja vrata, Cedefop že peto leto zapored razpisuje natečaj #CedefopPhotoAward. Oglejte si promocijski video.

      Vas zanima, katere dogodke agencija organizira v prihodnjih mesecih? Oglejte si aktualne datume.

      Vse to in še več lahko preberete v 100. številki Cedefopovega novičnika.

      Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

    • Mednarodna konferenca Kreativna učna okolja (5/19/2020)

      MIC ŠC Celje vabi na Mednarodno konferenco Kreativna učna okolja, ki bo 11. novembra 2020 v Kongresnem centru Rimske Terme. Konferenca je namenjena vsem izobraževalcem, ki želite in se trudite slediti spremembam v družbi in novi realnosti ter tako v svoje delo vključujete kreativne, inovativne metode poučevanja in digitalno tehnologijo. Konferenca spodbuja koncept učenja v najširšem smislu, ki povezuje učeče se in izobraževalce z različnimi viri, vsebino in tehnologijo.

      K sodelovanju tako vabimo vse slovenske in mednarodne strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, ki se želite povezati in izmenjati izkušnje z domačimi in tujimi strokovnjaki s tega področja. Verjamemo, da imate znanje, idejo in zgodbo, ki jo velja podeliti s kolegi. Vas zanima, kako? Preberite v nadaljevanju …

      Kaj lahko predstavim?

      Na konferenci želimo predstaviti primere dobrih praks s področja kreativnih učnih okolij, in sicer v treh različnih sekcijah.

      1. Kreativnost in inovativnost skozi celotno vertikalo izobraževanja

      Odkrivanje in razvijanje kreativnosti in inovativnosti pri učečih se od vrtca pa skozi celotno izobraževalno vertikalo, npr. predstavitev načinov izkustvenega in eksperimentalnega učenja, medpredmetnega sodelovanja in povezovanja, nekonvencionalnih učnih okolij, kot so učilnice v naravi, virtualni laboratoriji, escape roomi itd., spodbujanje radovednosti, kreativnosti, inovativnosti, kritičnega razmišljanja, timskega dela in zgodnjega učenja.

      1. Uporaba digitalnih tehnologij pri poučevanju

      Uporaba IKT v pedagoškem procesu, nadgradnja tiskanih učnih gradiv z digitalnimi aplikacijami tako za učeče se kot tudi za izobraževalce, kakovostne vsebine z Youtuba, uporaba e-bralnikov, pametnih telefonov, poučevanje na daljavo itd.

      1. Pristopi in tehnike poučevanja

      Drugačne, neobičajne metode dela ter inovativni in kreativni pristopi in tehnike poučevanja, posebni dosežki, ideje, novosti, način uvajanja in razvoj sodobnih, inovativnih in fleksibilnih učnih metod ter prožnih oblik učenja in poučevanja.

      Prijave sprejemamo do zapolnitve mest. Več informacij najdete na spletni strani, kjer boste našli vsebino in cilje konference, navodila za pisanje prispevkov in vse ostale potrebne informacije.

      Kontakt: konferenca@sc-celje.si, 03 428 58 26.

      Mateja Rajh Jager (mateja.jager@sc-celje.si), ŠC Celje

    EPALE

    • Zgodbe skupnosti EPALE (6/11/2020)

      V okviru pobude Zgodbe skupnosti so na EPALE objavljene prve izkušnje izobraževalcev iz vse Evrope. Prikazujejo doživetja, pomisleke in občutke posameznikov v epidemiji novega koronavirusa. Verjamemo, da je vredno deliti tudi slovenske zgodbe, zato vabimo k objavi. Bolj kot kdaj koli prej je zdaj čas, ko se izobraževalci odraslih moramo povezati, tudi preko EPALE, deliti izkušnje, motivirati ter navdihovati druge.

      Kaj pa vas motivira, kakšna so vaša prizadevanja za nadaljevanje učnega procesa? Kako izkoriščate priložnosti za e-učenje, spletno poučevanje in virtualno mobilnost? Kakšne so posledice epidemije novega koronavirusa na vas in vaše delo? Delite svoje izkušnje z drugimi uporabniki. Več o pobudi in načinu sodelovanja najdete na tejle povezavi.

      Ana Stanovnik Perčič (ana.stanovnik.percic@cmepius.si), CMEPIUS

    • Nabor gradiva za učenje na daljavo (6/11/2020)

      EPALE, platforma za izobraževanje odraslih v Evropi, se odziva na aktualno situacijo v zvezi z epidemijo novega koronavirusa. Za izobraževalce odraslih pripravlja različne ideje in nabor gradiv, ki jih ti lahko uporabljajo pri svojem delu.

      V prvem naboru gradiv oz. Resource Kit #1 med drugim lahko:

      • spoznate spletno učno platformo, ki je nastala v okviru projekta Erasmus+ Digital Skills for All. Gradiva o opolnomočenju izobraževalcev za vključevanje IKT v učni proces lahko tudi preizkusite,
      • preberete spletne dnevnike o prednostih in slabostih spletnega učenja,
      • pobrskate po naboru možnosti za učenje in poučevanje.

       

      Drugi paket gradiv oz. Resource Kit #2 pa ponuja:

      • gradivo projekta Erasmus+ EXULI. Namenjeno je izobraževalcem, socialnim delavcem, mediatorjem in psihologom, ki bi želeli izboljšati svoje spretnosti pri delu z migranti,
      • dostop do platforme, ki je prav tako nastala v okviru enega od Erasmus+ projektov (EDUCATE). Na voljo je 5 modulov, ki so izobraževalcem v pomoč pri poučevanju matematično-logičnih spretnosti,
      • spletno stran “Learning@home Campaign”, ki je nastala v času epidemije novega koronavirusa. Ponuja nasvete za delo od doma ter omogoča dostop do spletnih usposabljanj, gradiv in nasvetov za uspešno poučevanje in učenje od doma.

      Ana Stanovnik Perčič (ana.stanovnik.percic@cmepius.si), CMEPIUS

    • Zaključek tematskega fokusa EPALE (6/11/2020)

      EPALE se je od aprila do junija posvečal digitalnim spretnostim kot načinu dostopa do priložnosti za učenje. Objavljenih je veliko zelo zanimivih prispevkov, ki jih je vredno prebrati.

      V luči situacije, v kateri se je znašel ves svet, je EPALE je pripravil zbir vsebin, ki na različne načine naslavljajo e-učenje. S klikom na povezavo Priložnosti za e-učenje v času epidemije COVID-19, ki jo najdete tudi na prvi strani EPALE, lahko poiščete svoje priložnosti za e-učenje v času epidemije novega koronavirusa.

      Med prispevki, ki naslavljajo delo od doma, tako najdemo razmišljanje direktorja ACS mag. Andreja Sotoška Skupaj znamo in zmoremo, ki govori o tem, kako so se sodelavci ACS soočili z delom v novonastalih razmerah. Prispevek je bil preveden tudi v angleščino in francoščino.

      V šopku objav, ki se nanašajo na e-učenje, lahko med drugim preberete prispevek Maruše Mohorič z naslovom MOOC-i, neizkoriščen potencial, ki se ga počasi le zavedamo!, v katerem piše o množičnih odprtih spletnih tečajih, ki predstavljajo odlično možnost za samoučenje, spoznavanje z določeno temo ali izvajalcem tečaja.

      Ana Stanovnik Perčič (ana.stanovnik.percic@cmepius.si), CMEPIUS

    KOTIČEK JE VAŠ

    • Narodni muzej Slovenije: Zgodba o vili Meluzini – film (6/8/2020)
      Muzeji so križišča številnih generacij: vrtčevskih otrok, šolarjev, dijakov in študentov, družin, starejših in drugih. Od junija 2019 v NMS vodim program Muzej za starejše: mi k vam, vi k nam. Namenjen je različnim generacijam starejših. Do začetka letošnjega marca se je programa udeležilo 624 udeležencev (467 v programu Mi k vam in 157 v programu Vi k nam).

      Starejši so v času pandemije covida-19 postali ena izmed najranljivejših in tudi najbolj izoliranih skupin. Karantena je za več mesecev prestavila že dogovorjena vodstva v našem muzeju, obiske v domovih za starejše in dejavnosti v dnevnih centrih aktivnosti, namenjenih starejšim generacijam. Kako ohraniti stik? Porodila se je ideja, da doma posnamem filmček, v katerem pripovedujem srednjeveško zgodbo o vili Meluzini.

      V srednjem veku je bila zgodba med ljudmi tako priljubljena, da so izdelovali različne predmete z motivom glavne junakinje. V NMS hranimo figurico iz 15. stoletja, ki je bila navdih za pripravo besedila. Strokovno ga je pregledal dr. Tomaž Nabergoj, kustos za srednji vek v NMS. Narisala sem risbe, ki sem jim dodala tudi fotografije (posnel jih je Tomaž Lauko) izbranih predmetov iz zbirk NMS. Moja trinajstletna hčerka pa je snemala in opravila filmsko montažo. Filmček je objavljen na Youtubu, spletni strani in družabnih omrežjih NMS, fotografija in povezava na film sta tudi v digitalni knjižici plakatov, s katerim je ICOM Slovenije obeležil letošnji Mednarodni dan muzejev. Objavili so ga tudi Dnevni centri aktivnosti za starejše Ljubljana, ki delujejo pod okriljem Mestne zveze upokojencev Ljubljana (DCA Ljubljana) in ZDUS na svojih spletnih straneh.

      S filmčkom smo predstavili delček premične kulturne dediščine, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije, pa tudi drobec evropske nesnovne kulturne dediščine, ki se je nekoč prenašala od ust do ust, njeno sporočilo pa je aktualno še danes.

      Tea Černe (tea.cerne@nms.si), Narodni muzej Slovenije

    • Ustvarite zgodbo v prvih desetih minutah (6/5/2020)
      Čas pandemije je zarezal v marsikatero podjetje in pustil sledi. Hkrati je prinesel nove izzive na karierni poti zaposlenih in delodajalcev. Pomoč pri novem koraku v osebni ali poklicni karieri smo svetovalke v Svetovalnem središču Pokolpje na LU Kočevje. Brezplačno pomagamo pri izbiri poti do novih znanj in zaposlitve, upoštevamo interese posameznika ter nudimo podporo pri odločanju. V Svetovalnem središču Pokolpje smo mesec maj obogatili z dvema brezplačnima webinarjema. Razlog je en sam: spodbuditi odrasle, da s svojo širino in znanjem pustijo pozitiven pečat pri delodajalcu. Govorimo o odlično pripravljeni vlogi za zaposlitev, ki je izhodišče za kakovosten osebni intervju z delodajalcem. Na uspeh razgovora vpliva odličen prvi vtis, kar smo raziskovali na enem izmed webinarjev. Na prvi pogled nič kaj posebnega, a z raziskovanjem razsežnosti prvega vtisa lahko naredimo nemogoče. V povprečju si delodajalci ustvarijo mnenje o kandidatu v prvih desetih minutah. V tem času igrajte vlogo, ki je pomembna za pridobitev službe. Nastopajte kot reševalec problemov in ne iskalec zaposlitve. Kot reševalec problemov veste, zakaj ste navdušeni nad podjetjem. Če se boste tega zavedali, boste segli visoko.

      Mrežo prepletenih niti prvih desetih minut povezujejo pozdrav, rokovanje in kratek pogovor. V ospredju pa o nas nezavedno govorita zunanji videz, obleka in neverbalni znaki, kot so pogled, gestikulacija rok, drža, obrazni izraz.

      Intervju se začne v tistem trenutku, ko stopite pred delodajalca, zato sta izraza navdušenja in samozavesti nujna. Uvodne minute pogosto narekujejo način nadaljnjega dialoga. Pomembno je, da se pripravite in naredite domačo nalogo. Raziščite podjetje in odgovorite na najpogostejša vprašanja, tako da si odgovore zapišete. Le tako si jih boste najbolje zapomnili brez obotavljanja, jecljanja in uporabe mašil. Na intervjujih uspejo praviloma tisti, ki posredujejo neposredne in jedrnate odgovore. Pripovedujte zgodbe, ki niso izmišljene. Svoja močna področja začinite z zgodbami. Zmagovalno noto na intervjuju za delo kandidatu prinesejo zgodbe o preteklih delovnih izkušnjah. Odigrajte jih.

      Kaj pa t. i. ubijalska vprašanja? Ste inteligentni? Povejte mi o sebi nekaj, česar niste zaupali še nikomur? Ta navadno ustvarjajo zmedo. V resnici pa delodajalec preverja vašo reakcijo. Postanite železni kandidat! Odgovorite, ne da bi se pustili zmesti,  in obdržite pozitivno naravnanost.

      In 10 minut se izteka, vaša zgodba se zaključuje s pozdravom in rokovanjem. Nikakor ne z mrtvo ribo v roki!

      Maja Rupnik (maja.rupnik@lu-kocevje.si), LU Kočevje

    • Kaj imajo skupnega robofarmacevt, ustvarjalec otrok, turistični ribič in poklicni lenuh? (6/5/2020)

      Sodobni trendi v zaposlovanju temeljijo na vedenjskih lastnostih in izkušnjah posameznika na določenem področju. Treba je gledati široko in razmišljati o poklicu, ki obeta boljšo perspektivo in varnejšo prihodnost. V Kariernem centru za mlade VšečKAM in GREM pomagamo mladim postavljati karierne in izobraževalne cilje. Z nadobudnim Poklickom je vse lažje, saj je usmerjen v raziskovanje prihodnosti mladih. Nemogoče je z gotovostjo trditi, kateri poklici so najbolj perspektivni, saj je zaposlovanje podvrženo gospodarskim in družbenim dejavnikom. Poklicko z vami deli zgodbe kočevskih osnovnošolcev o poklicih prihodnosti, ki še niso uveljavljeni. Najprej robofarmacevt s pomočniki roboti, ki bodo delo opravljali namesto njega. Sporočil jim bo, katere snovi naj zmešajo, in pri tem bodo zelo natančni. Poklic bo aktualen leta 2035, ker se bo do takrat še razvijal in izpopolnjeval. Robofarmacevt bo imel sodelavca, ki bo programiral robote. Na halji bo imel gumb za nujne primere, ki ga bo vključil, če bo prišlo do požara. S pritiskom na gumb se bo premestil v varno sobo ter vključil gasilne aparate.

      Poklic, ki bo spremenil svet, je ustvarjalec otrok. Otroke bo kreiral v laboratoriju in jih tržil preko mobilne aplikacije. Možno bo izbrati otrokov spol, videz in značaj. Za poklic bo posameznik potreboval splošna medicinska, mikrobiološka, psihološka, genetska, programerska, prodajna in trženjska znanja.

      Katere kompetence pa bo imel poklicni turistični ribič? Posebnost bodo ribiške palice, ročno narejene iz leske kočevskih gozdov. Povezal se bo s svetovno znanimi ribiči, da bodo skupaj pripravljal dokumentarne oddaje o ribolovu na Kočevskem. Organiziral bo ribiške tabore za otroke in odrasle.

      Da, to so poklici skozi oči današnjih mladih. Medtem ko so bili čari otroštva nekdanjih generacij povezani z igro z vrstniki, igranjem v parku, tekanjem po gozdovih, igrami z žogo in podobnim, se bodo sodobni otroci svojega otroštva najbolj spominjali po novodobni tehnologiji in žal vse manj po naravi, spoznavanju sveta, vzročno-posledičnih povezavah v okolju ter vzpostavljanju socialnih stikov. S tem se bodo prikrajšali za marsikatero izkušnjo.

      Zmagovalni lik je poklicni lenuh. Zbujal se bo ob 12. uri. Po zajtrku bo šel lenarit. Ta poklic je zelo všečen, saj ničesar ne počneš, zanj ni treba leta in leta študirati. Ne vemo, če celodnevno lenarjenje predvideva sodelavce, njegovi področji zanimanja bosta spanje in prehrana. Njegovi delovni pripomočki bodo televizija, kuhinja in fotelj. Za denar pa se ne ve. Morda bo s poklicem zaslovel? Kdo ve bolje od naših mladih?

      Maja Rupnik (maja.rupnik@lu-kocevje.si), LU Kočevje

    • Univerza za tretje življenjsko obdobje malo drugače (5/19/2020)

      UTŽO je pomemben člen VŽU. Za mnoge posameznike predstavlja prostor za ustvarjanje in ohranjanje stikov ter koristno uporabo prostega časa. Za starejše sta značilni močna učna motivacija in vedoželjnost, saj so rešeni socialnih pritiskov in odgovornosti, zdaj imajo priložnost uresničiti svoje želje.

      LU Kočevje že vrsto let starejšim občanom nudi tovrstno obliko izobraževanja, skrbi za zanimive programe in vsebine ter omogoča dejavno in družbeno angažirano starost. Tako imajo udeleženci vsako študijsko leto na voljo pestro paleto učnih programov: jezike na različnih stopnjah, praktična znanja ter rekreativne dejavnosti. Tudi letošnji spomladanski semester se je začel s polnim zaletom, vendar pa je nenadna in nepričakovana sprememba – novi koronavirus ­– prekinila vsa izobraževanja. LU Kočevja je, tako kot ostale izobraževalne ustanove, začasno zaprla svoja vrata.

      Za marsikoga je karantena pomenila hudo preizkušnjo. Prepovedani so bili osebni stiki in druženje, socialno življenje je zamrlo in nastopila je osamljenost. Po urah preizkušanja in pogovorov z našimi mentorji UTŽO smo našli skupne rešitve – vsaj nekatere programe smo nadaljevali na daljavo.

      Ste vedeli, da pri Japoncih rastline predstavljajo neživo naravo, roboti pa živo?

      Prva se je opogumila mentorica ŠK Japonski jezik in kultura, ki ji tovrsten prenos znanja ni preveč tuj. Udeleženci so po kratkih napotkih hitro usvojili način dostopanja. Na zaslonu so lahko gledali in poslušali mentorico, ki je z njimi delila različne dokumente ali slike. Tako jim je lahko npr. prikazala, kako se narišejo japonske pismenke, pokazala slikovno gradivo japonske kulture ter tudi predvajala njihovo glasbo. Zagovarja stališče, da se je možno preko spleta naučiti tako slovnice kot zlaganja origamijev. Prva izvedba študijskega krožka na daljavo je bila torej zelo uspešna.

      Spletno vrtičkanje

      Po prvem uspehu in opogumljeni z zadovoljstvom udeležencev smo bili pripravljeni na naslednje izzive. Lotili smo se sezonske, praktične dejavnosti – Sadjarsko-vrtnarskega krožka. V času spomladanskih opravil na vrtu in ker je večina članov UTŽO navdušenih vrtičkarjev, smo pričakovali velik obisk. In nismo bili razočarani.

      Poslušalci predavanj pa niso zgolj pasivno občinstvo, saj lahko tudi sami sodelujejo – pišejo komentarje, postavljajo vprašanja, lahko pa se tudi dejansko vključijo v pogovor preko kamere.

      Že naslednji teden smo bili pripravljeni na tretji krožek – angleščino (začetni nivo), ki pa je prav tako gladko stekel.

      Tudi rožice se lahko nabirajo virtualno

      Kot četrti in zadnji krožek preko spleta smo izvedli Spoznavanje zdravilnih rastlin, kjer so »študentje« spoznali moč rastlin ter njihovo uporabo (upamo, da predvsem v dobre namene). Mentor je, podobno kot ostali, uporabil dokumentarno in slikovno gradivo, ker pa je čas vegetacije, je nekatere rastline pokazal tudi v živo. Življenjskega pomena je namreč, da pri nabiranju čemaža pri miru pustimo šmarnico ali jesenski podlesek.

      Za izvajanje krožka na daljavo se je odločila tudi mentorica za nemški jezik (začetni in nadaljevalni program), vendar pa na malo drugačen način. Zaradi slabše internetne povezave se ni odločila za spletno izvedbo. Z udeleženci so v zelo dobrih odnosih, komunicirajo pa preko e-pošte in se veliko pogovarjajo po telefonu. Tudi ta način je zelo sprejemljiv, pomembno je povezovanje ljudi in prenos znanja, način izvedbe pa je prepuščen vsakemu mentorju posebej.

      Končni rezultat je presegel naša pričakovanja. Udeleženci so bili na začetku malo skeptični, saj tovrstnega izobraževanja niso bili vajeni, zdaj so navdušeni. UTŽO tako ni poskrbela samo za prenos znanja v obliki predavanj, temveč tudi za praktično izkušnjo z uporabo moderne tehnologije, ki je čedalje pomembnejši člen v našem življenju, ne samo za mlade, temveč za vse generacije.

      Čeprav se vračamo na svoja delovna mesta, se bo izvedba krožkov na UTŽO zamaknila. Varnost in skrb za zdravje sta na prvem mestu, zato bomo nekaj izvedb nadaljevali virtualno. Ker pa smo že krepko zakorakali v pomlad, se lahko nadejamo zaključka spomladanskega semestra kar v naravi, ko bomo obiskali lokalni rastlinjak ali pa skupaj nabirali zdravilna zelišča.

      Jana Pintar (jana.pintar@lu-kocevje.si), UTŽO Kočevje

    KNJIŽNICA

    • Prva številka Sodobne pedagogike v letu 2020 (5/27/2020)

      V Knjižnici ACS in na spletu je na voljo marčevska številka Sodobne pedagogike s podnaslovom Etična načela v akcijskem raziskovanju. Avtor uvodnika Damijan Štefanc napoveduje osem prispevkov, štiri v slovenščini in štiri v angleščini.

      Na slovenski strani najdemo med drugim poročilo s Pedagoško-andragoških dni, ki so bili januarja na Oddelku za pedagogiko FF v Ljubljani. Za izobraževalce odraslih je zanimiv tudi prispevek Mojce Jermaniš z naslovom Izobraževalna politika Evropske unije na področju izobraževanja odraslih.

      Med recenzijami lahko preberemo precej obsežen pregled knjige o prihodnosti inovacij in tehnologije v izobraževanju (The future of innovation and technology in education), ki je izšla pri Emerald Publishing Limited leta 2018. Njena vsebina je zdaj gotovo zanimivejša, kot je bila ob izidu. Martin Kramar pa je pripravil recenzijo hrvaškega dela Marka Palekčića z naslovom Odnos pedagogijske teorije i pedagogijskog empirijskog istraživanja (Zagreb: Erudita, 2019). Zadnji zapis na slovenski strani je namenjen spominu dr. Branke Čagran, ki se je poslovila lani.

      Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

    BLOG

    • Ljubezen v času kuge, kolere in slepote (5/26/2020)

      V naslovu uporabljeni pojem ‘ljubezen’ razumem zelo široko – kot povezanost med ljudmi brez romantičnega in erotičnega podtona. Razmišljam o treh romanih treh nobelovcev (Camus 1957, Marquez 1982, Saramago 1998). Motivi, teme in vsebinska podlaga neobhodno temeljijo v neki resničnosti, vendar gre za izmišljene zgodbe iz treh različnih časov in okolij. Razmere in odnose med ljudmi v času epidemij opisujejo vsak po svoje. Zgodovinarji se menda posmehnejo izjavi, da je zgodovina naša učiteljica in kaže, da imajo prav. Nobena od prebranih knjig ne opisuje tako vseobsežne bolezni, kot je epidemija novega koronavirusa, so pa kuga, kolera in slepota povzročile večji kaos in za seboj pustile večje razdejanje.

      Albert Camus dogajanje v Kugi (1947) postavi v izmišljeno mesto Oran. Prikazano je kot manjši kraj, kjer se ljudje poznajo med seboj, imajo svoje ustaljene navade in poznanstva. Mrtve podgane jih vržejo iz tira, šele ko se uresniči zdravnikov strah, da gre za bolezen. Živijo naprej, še naprej trgujejo, delajo se, da si jih ne tiče … Dokler ne postane zares njihova stvar. Osebe, vsaka s svojo zgodbo, se nanjo odzivajo različno. Čeprav vse muči ista nadloga, niso vse v istem košu. Nikoli nismo.

      Kadar izbruhne vojna, ljudje govorijo: ‘To ne bo dolgo trajalo, je preneumno.’ Čisto jasno je, da je vojna preneumna stvar, a to ji ne brani, da ne bi dolgo trajala. Neumnost zmeraj dolgo traja, to bi ljudje že zdavnaj zapazili, če ne bi mislili le nase.
      Albert Camus

      Kuga

      Bolezen v Oranu izzveni. Ljudi je zaznamovala, spremenila njihov vsakdan. Počasi se v mesto začne vračati veselje. Pripovedovalec, kronist, kot se imenuje sam, pa se zaveda, da kuga nikoli zares ne odide …

      Saramagov Esej o slepoti (1995) je stvarnejši zapis. Si predstavljate hišo Velikega brata brez kamer, telefona, zgolj z zvočnikom, ki laja navodila? Vsi stanovalci so slepi. Obroke jim vozijo vojaki, ki se ne želijo okužiti, zato zaboje s hrano puščajo v predprostoru … Taka karantena je čakala okužene z nenavadno belo slepoto neznanega izvora.

      Portugalski pisatelj svojo pripoved postavi v urbano okolje, kjer posamezniki hrepenijo po neki svoji osebni sreči in se pri tem ne ozirajo na druge. Junaki nimajo imen, prepoznamo jih po načinu, kako so vstopili v zgodbo (prvi slepec, zdravnikova žena …). Kljub temu se med njimi precej dobro znajdemo, ko se navadimo na nenavadno pripoved, v kateri je zelo malo odstavkov, premega govora pa sploh ni. V neizogibnem konfliktu med dobrim in slabim zmaga dobro. V nesreči spoznaš prijatelja in dobro se z dobrim vrača … Kar so doživljali, je zame nepredstavljivo.

      Na srečo pa, kakor je pokazala človeška zgodovina, ni redkost, da slaba stvar prinese s seboj tudi nekaj dobrega, manj je govora o slabih stvareh, ki jih prinesejo s seboj dobre, tako je z nasprotji v našem svetu, ena so vredna več pozornost kot druga …
      Jose Saramago

      Esej o slepoti

      Po romanu je bil posnet film The Blindness (2008).

      Ljubezen v času kolere (1985) ima precej zapleten pripovedni lok s številnimi zastranitvami. Spoznavamo veliko različnih oseb, ki so tako ali drugače prepletene z življenjem osrednjih junakov. Upam si reči, da sem pričakovala drugačen zaplet; v središču romana je namreč ljubezen in ne bolezen. Precej se moram potruditi, da ostanem zvesta zapisu iz uvoda – da pišem o človeškem doživljanju epidemij. Podobe kolere so v Marquezovem romanu pretresljive, vendar pripovedovalcu ob koncu romana bolezen postane pripomoček, s katerim lahko junakinji uresniči željo in prihrani sramoto.

      Dovolj sta preživela skupaj, da sta spoznala, da je ljubezen zmeraj ljubezen, kjerkoli in kadarkoli, a še močnejša, ko je bližje smrti.
      Gabriel Garcia Marquez

      Ljubezen v času kolere

      Junaki so čutni, strastni, znotraj strogih družbenih pravil in pod budnim očesom javnosti tipajo drug za drugim, se sporazumevajo in si skrivaj šepetajo intimnosti, medtem ko skrbijo za primerno javno podobo. Pravo srečo najdejo le tisti, ki si iskreno priznajo svoja čustva in ne dovolijo, da bi jih družbena pravila na njihovi poti omejevala. Vse to, postavljeno v slikovito okolje karibskega otočja, v bralčevi domišljiji ustvarja glasne in jasne podobe.

      Epidemiološki ciklus sem se začela brati, ko smo se pri nas nekoliko navadili na posebne razmere. Izolacija, ‘šolaslužba’ na daljavo, sprehodi okrog domače hiše, pomanjkanje druženja, rekreacija zgodaj zjutraj in malodane naskrivaj, odlaganje naslednjega odhoda v trgovino … so bile značilnosti tiste nove resničnosti. Takrat je bil že primeren čas za soočenje s tem, kar pravi književnost – ta vedno odraža nek drug čas, druge ljudi z brezčasnimi težavami.

      Medtem ko je Kuga prepletena z avtorjevimi modrovanji o ravnanju ljudi, je Slepota stvaren prikaz dogajanja, o katerem si bralec ustvari neodvisno mnenje. Ljubezen v času kolere v tem smislu izstopa, saj gre za romaneskno ljubezensko pripoved, ob stranskih zgodbah pa bi se marsikateri moralist verjetno prijel za glavo.

      Vse tri romane priporočam v branje. Priznam, Kugo sem imela že dolgo ogledano, za Slepoto sploh nisem vedela, čeprav je bila doma na polici, Kolero sem si pa naročila, ko se je izkazalo, da bi v knjižnici nanjo predolgo čakala.

      Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS