Na letošnji razpis za ZZK se je prijavilo šest organizacij, ki izobražujejo odrasle. Pravico do uporabe znaka smo podaljšali trem, dve sta ga po enoletnem premoru ponovno pridobili. Ena organizacija pa je ZZK uspešno pridobila prvič in se tako pridružila mreži ustanov, ki s pomočjo te zunanje spodbude ACS načrtno in sistematično skrbijo za kakovost IO.
Ali ste vedeli?
Organizacije z vlogo (vsebinsko gre za samooceno organizacije, ali dosega vse zahtevane standarde kakovosti po 18 pripadajočih merilih) dokazujejo, da je za področje izobraževanja odraslih vzpostavljen notranji sistem presojanja in razvijanja kakovosti.
Organizacija mora za ohranitev znaka vsaka tri leta znova dokazati, da sistematično izpeljuje procese sprotnega presojanja kakovosti in poglobljene samoevalvacije.
Organizacije vloge in dokazila oddajo s pomočjo spletne aplikacije, ki jih vodi skozi opredeljene standarde in merila.
Letošnji razpis je bil v skladu s Pravilnikom o podeljevanju in podaljševanju pravice do uporabe ZZK januarja 2022 objavljen v e-Novičkah, na spletnih straneh ACS in Kakovost izobraževanja odraslih, na FB ACS. Izvajalce, ki izvajajo javno službo v izobraževanju odraslih, pa smo o razpisu obvestili tudi po e-pošti.
Komisija ACS za ZZK doseganje standardov kakovosti presoja s pomočjo Meril za podeljevanje in podaljševanje pravice do uporabe ZZK. Organizacije, ki uspešno pridobijo ali podaljšajo pravico do znaka, dosegajo vseh osem standardov kakovosti:
- imajo notranje procese kakovosti IO umeščene v temeljne strateške dokumente,
- obravnavajo vprašanja kakovosti IO na andragoških zborih ali drugih enakovrednih organih izobraževalcev v organizaciji,
- imajo delujočo komisijo/skupino za kakovost,
- uporabljajo različne načine notranjega presojanja kakovosti IO,
- spremljajo in presojajo različne dejavnike kakovosti IO,
- v rednih samoevalvacijskih ciklih sistematično in načrtno izpeljujejo poglobljeno samoevalvacijo,
- v rednih samoevalvacijskih ciklih pripravijo pisni akcijski načrt za razvoj kakovosti IO,
- v rednih samoevalvacijskih ciklih vpeljujejo izboljšave.
Članice komisije za ZZK smo štiri sodelavke središča za kakovost in izobraževanje na ACS. Vloge smo najprej individualno ovrednotile. Osemkrat smo se sestale na daljavo v okolju Teams. Obravnavale in presojale smo doseganje posameznih meril in standardov v vseh šestih prejetih vlogah. O sprejemu končnih odločitev pa je potekala tudi pisna korespondenca. Dve organizaciji smo pozvali k dopolnitvi vlog.
Po zaključenem postopku se tako v letu 2022 z ZZK ponaša 39 organizacij, ki izobražujejo odrasle: 29 LU, 6 zasebnih organizacij, 2 srednji šoli in 2 ŠC. Na spletni strani razvoj kakovosti skrbimo za ažuren pregled nosilcev zelenega znaka kakovosti.
Iz letošnjih vlog in dokazil smo lahko razbrali, da so izvajalskim organizacijam pri pripravi vloge za znak lahko zelo v pomoč vsebinske povratne informacije, ki jih prejmejo skupaj s sklepom o pridobitvi znaka. T. i. točkovalnik, ki ga komisija posreduje vsaki organizaciji, namreč vsebuje pregled izpolnjevanja posameznih meril, doseganja opredeljenih standardov, doseženih točk. V rubriki Obrazložitev pa so pri večini meril navedene vsebinske obrazložitve ovrednotenja, pogosto tudi priporočila. Ob koncu dokumenta je zapisan splošen komentar, ki vključuje pregled ugotovljenih dobrih točk notranjega sistema organizacije in predloge za izboljšave.
Iz letošnjih dokazil organizacij smo izluščili tudi nekaj primerov dobre prakse, ki so (po predhodni odobritvi) že objavljeni na portalu Mozaik kakovosti. Organizacijam, ki si pri izgradnji notranjega sistema kakovosti pomagajo s portalom, so lahko v pomoč.
ZZK podeljujemo od leta 2004 – prejele so ga vse organizacije, ki so bile vključene v projekt POKI. Ta je trajal do leta 2013. Po prvi prenovi Pravilnika o podeljevanju in podaljševanju pravice do uporabe ZZK ga od leta 2017 dalje lahko pridobijo vse organizacije, ki kot eno od osnovnih dejavnosti izvajajo IO in dokažejo, da načrtno in redno presojajo in razvijajo kakovost na tem področju.
Z instrumentom ZZK izobraževalne organizacije spodbujamo, da presojanje in razvijanje kakovosti ne ostaja zgolj na ravni projektov, pač pa postane del njihove redne dejavnosti.
Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS
