Strategija razvoja Slovenije 2030 in ReNPIO za obdobje 2022–2030 določata cilj: 19 % odraslih vključenih v VŽU do leta 2030. Uresničevanje cilja spremljamo s pomočjo kazalnika vključenost odraslih (25–64 let) v VŽU, torej formalno ali neformalno izobraževanje. Vir za izračun kazalnika je Anketa o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu (angl. Labour Force Survey), ki se izvaja štirikrat letno in upošteva obdobje zadnjih štirih tednov pred izpolnjevanjem vprašalnika. Podatke o VŽU, ki so izračunani na osnovi letnih povprečij četrtletnih podatkov, vsako leto objavi Evropski statistični urad (Eurostat), zadnji podatki so na voljo za leto 2023.
Trendi v vključenosti odraslih v VŽU
Od leta 2010 se je v Sloveniji večinoma zmanjševala. Leta 2020, ko je izbruhnila epidemija covida-19, je dosegla nizko stopnjo 8,4 % ter bila prvič nižja od povprečja EU. Leta 2021 je sledilo močno povečanje (na 18,9 %). To je v veliki meri posledica razmaha spletnih seminarjev, pospešenega izvajanja izobraževanj, financiranih z javnimi sredstvi, in velike ponudbe brezplačnih izobraževanj. Na podatke pa je vplivala tudi metodološka sprememba, in sicer se pri statističnem raziskovanju kot ciljna populacija upošteva vse prebivalce zasebnih gospodinjstev v Sloveniji. Leta 2022 se je vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje še povečala (na 22,3 %) in je prvo leto presegala cilj obeh v uvodni povedi omenjenih dokumentov. Podobno se je pokazalo tudi leta 2023, ko se je nekoliko zmanjšala in je znašala 19,9 %. Bila je precej večja kot v povprečju EU (12,8 %), od držav članic je zaostajala le za Švedsko, Dansko, Finsko, Nizozemsko in Estonijo.
Vključenost različnih socialnoekonomskih skupin odraslih v VŽU
Na vključenost odraslih so leta 2023, tako kot v preteklih letih in tako kot v drugih državah EU, vplivale socialnoekonomske okoliščine.
Ženske so se, podobno kot v večini drugih držav EU, vključevale pogosteje kot moški, razlika med njimi pa je bila v Sloveniji večja kot v povprečju EU. Če upoštevamo starost, ugotovimo, da se za VŽU redkeje odločajo nizko izobraženi in starejši. Ti skupini tudi najmanj presegata povprečje EU. Tudi pri posameznikih, rojenih v tujini, je stopnja vključenosti manjša kot pri tistih, ki so rojeni v Sloveniji, in malo pod povprečjem EU.
Po statusu aktivnosti delimo anketirance v tri skupine: delovno aktivni, brezposelni in neaktivni (to so osebe, ki ne participirajo na trgu dela). Leta 2023 so se v VŽU v največji meri vključevali delovno aktivni odrasli. Ti in brezposelni dosegajo višjo stopnjo od povprečja EU. Nižja kot v povprečju EU je bila pri neaktivnih, med katerimi so upokojenci in druge osebe, ki niso delovno aktivne ali niso brezposelne. Razlike v vključenosti v VŽU so tudi znotraj skupine zaposlenih. Najnižja je v podjetjih z manj kot desetimi zaposlenimi. Glede na dejavnost je najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter najnižja v gradbeništvu. Po poklicu je najvišja pri strokovnjakih in najmanjša pri zaposlenih s poklici za preprosta dela. V povprečju je večja v dejavnostih in poklicih, kjer je večji delež terciarno izobraženih, in manjša v tistih dejavnostih in poklicih, kjer je večji delež nizko izobraženih.
Več podatkov o vključenosti odraslih v VŽU po Anketi o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu in po drugih statističnih raziskovanjih je na voljo v prispevku Vključenost odraslih v izobraževanje v rubriki InfO-mozaik na spletni strani ACS.
Tanja Čelebič (tanja.celebic@gov.si), Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
