Na razstavi s tem naslovom predstavljamo idejne zasnove arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za promocijo in spodbujanje branja v javnem prostoru. Zamisli so prispevali študenti in absolventi Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Sodelovali so na odprtem natečaju ACS, s katerim smo želeli spodbuditi razmislek o elementih v javnem prostoru, ki naj zapeljujejo v branje – posamično, skupno, tiho ali glasno, predvsem pa vse ljudi. Mehka blazina, udoben naslonjač, ležalnik v senci ali udobna klop v parku, zraven pa knjiga, revija, slušalke ali tablica, napis na zidu … Kaj nas zapelje v branje? Kdaj uživamo v branju? Mladi arhitekti so predstavili pet različnih rešitev, ki govorijo o tem, da imamo ljudje različne bralne navade in z branjem povezane potrebe.
V ELS se posvečamo tudi spretnosti branja. A spretnost ni edino, kar potrebujemo ljudje, da beremo. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, je bolje govoriti o bralnem vedênju. Nanj vpliva vrsta notranjih in zunanjih dejavnikov.
O tem smo se pogovarjali s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z branjem, pa tudi z mladimi razstavljavci, njihovimi profesorji arhitekti, režiserjem radijskih iger in zvočnic, mentorico branja in bralno vplivnico. Pogovore smo združili v video, ki spremlja razstavo in si ga lahko ogledate na spletni strani Pismen.si.
Predvsem v šolskem okolju pogosto premišljujemo o t. i. dobrih in šibkih bralcih. Govorimo tudi o zahtevnih, izbirčnih, resnih, občasnih bralcih. Redkeje pa razpravljamo o njihovem zadovoljstvu: o tistih, ki uživajo, in bralcih, ki se branju izogibajo. O tistih, ki se zavedajo, da so dobri bralci, in drugih, ki o sebi pravijo, da to niso ali da jih branje ne veseli. Z razstavo želimo spodbuditi ljudi k premisleku o lastnem branju in ozavestiti predvsem tiste vidike, ki jih občutijo kot ugodje, mir, veselje. S tem namenom smo pripravili razvedrilni kviz, ki odgovarja na vprašanje, kateri tip bralca prevladuje v posameznikovem bralnem vedenju. Pet živali iz domačega gozda s svojim značilnim vedenjem simbolizira pet tipov bralcev. Vedeti pa moramo, da se tudi sova od sove, hrček od hrčka, tudi srake, medvedi in veverice med seboj pomembno razlikujejo, hkrati pa so si ne glede na vrsto v marsičem podobni. Tako je tudi z bralci.
»Skozi gozd simbolov človek gre vse dni,« pravi Baudelaire v eni od svojih pesmi. Koliko povedi preberemo vsak dan, ne da bi se tega sploh zavedali? Koliko je takih, ki nas presunejo, o katerih premišljujemo, se o njih pogovarjamo? Ali ob tem pomislimo, da je branje pravzaprav dejavnosti, ki nas bogati in povezuje v skupnost?
Razstava bo potovala po Sloveniji to in naslednje leto. Med 29. septembrom in 10. oktobrom bo na ogled na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, 17. in 18. oktobra pa na LPoIO v Portorožu.
Jo želite gostiti v svoji skupnosti? Oglasite se in poskrbeli bomo, da bo priromala tudi k vam. Zelo bomo veseli vašega odziva. Informacije: Natalija.zalec@acs.si ali Ester.mozina@acs.si.
Natalija Žalec, MAEd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS
