V četrtek, 15. septembra, smo se v Radisson Blu Plaza hotelu nad BTC-jem družili na zaključni konferenci z naslovom Kakovosten razvoj kompetenc za spodbujanje učenja odraslih in večjo socialno pravičnost. Tako smo obeležili več let trajajoče delo v projektu Strokovna podpora področju temeljnih kompetenc odraslih 2016–2022 ter zaokrožili razvoj inovativnih orodij in programov, začet v projektu Razvoj pismenosti 2011–2014. Aktivnosti razvojnega projekta so bile utemeljene in usmerjene v podporo dela strokovnih delavcev in izobraževalcev odraslih pri vključevanju ranljivih skupin odraslih v izobraževanje in usposabljanje za razvoj temeljnih kompetenc ter zagotavljanju kakovosti pri načrtovanju in izvajanju izobraževalnih procesov. Razvojni projekt sta omogočila MIZŠ ter ESS.

V pozdravnem nagovoru je Jasna Rojc, vršilka dolžnosti direktorja Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih, povedala, da se na MIZŠ zavedajo pomena spretnosti in podpirajo razvoj kompetenc posameznika: »V razviti družbi mora imeti vsak posameznik priložnost, da se opremi z znanjem.« Dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, je postavila dve ključni retorični vprašanji: kdo si ne bi želel biti bolje opremljen za sprejemanje boljših odločitev in ali vsi vedo, da lahko sprejemamo boljše odločitve, če imamo bolje razvite temeljne zmožnosti? Poudarila je , da smo se v projektu trudili narediti čim več za razvoj temeljnih zmožnosti in pismenosti odraslih ter s tem prispevati k večji vključenosti v vseživljenjskem učenju. Vodja projekta, mag. Estera Možina, je potrdila nujno potrebo po krepitvi in razvoju spretnosti pri ranljivih skupinah, saj brez tega ni mogoče pričakovati povečanje udeležbe v izobraževanju.

Rezultati projekta so naložba v kakovosten razvoj kompetenc odraslih v prihodnjem desetletju.

mag. Estera Možina

ACS

Povabljena osrednja govornica, zasl. prof. dr. Mirjana Ule s FDV Univerze v Ljubljani, se nas je s svojim predavanjem o izvorih ranljivosti odraslih zelo dotaknila. Spodbudila nas je k refleksiji o socialni ranljivosti in družbeni neenakosti.

Bistvo socialne ranljivosti je stopnjevanje težav in kopičenje nerešenih problemov, kar zmanjšuje obrambne sposobnosti za uspešno soočenje in predelavo teh težav.

zasl. prof. dr. Mirjana Ule

FDV

Doc. dr. Petra Javrh, ACS, se je na povedano navezala s trditvijo, da je razvoj kompetenc nujen, če želimo priti do pravega praga pravične družbe.

Kompetence so po definiciji razvite takrat, ko delovanje odraslih lahko poteka učinkovito, kakovostno, svobodno, prosto dogem, političnih manipulacij …

doc. dr. Petra Javrh

ACS

V duhu tega, da je dostopnost do izobraževanja pomemben kazalnik izobraževalnega sistema, je plenarni del s svojim prispevkom o razvoj kakovosti za pravično in vključujoče izobraževanje odraslih zaključila dr. Tanja Možina, prav tako z ACS.

V družbi, kjer znanje predstavlja pozicijsko dobrino, je dostop do znanja/izobrazbe eden ključnih dejavnikov družbene mobilnosti, hkrati pa je tudi kazalnik pravičnosti vzgojno-izobraževalnega sistema.

dr. Tanja Možina

ACS

Zaradi nepredvidenih okoliščin predstavitvi Uporaba zbirk opisnikov in izobraževalnih filmov v izobraževalne namene na univerzitetni ravni in povezava z vseživljenjskim učenjem prof. dr. Jurke Lepičnik Vodopivec s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem nismo mogli prisluhniti. Predavateljico smo posneli in prispevek si lahko skupaj z drugimi ogledate na spletni strani zaključne konference.

Tam so na voljo tudi posnetki predstavitev rezultatov projekta, ki so potekale na poseben način – v obliki vrtiljaka. Udeleženci konference so se s pomočjo ob registraciji prejetih vrečk v različnih barvah razdelili na štiri skupine in se v štirih sklopih, trajajočih po 20 minut, zavrteli skozi vse štiri prostore, namenjene tem predstavitvam.

Želeli smo osvetliti nekatere ključne dosežke posameznih podaktivnosti krovnega projekta – tako so udeleženci spoznali inštrument SVOS, serijo izobraževalnih filmov, zbirko opisnikov ter portal Mozaik kakovosti izobraževanja odraslih. Predstavitve so vodile štiri sodelavke ACS, sodelovali pa so tudi naši zunanji sodelavci – praktiki. V delovni skupini Osebna zgodba za razvoj ključne kompetence je predvajanemu napovedniku za filme o navdihujočih osebnih zgodbah ljudi, ki so se odločili korenito spremeniti svoje življenje, sledil pogovor z junakinjo oz. junakom enega od filmov in strokovno delavko iz ljudske univerze, ki je pomagala izbrati protagonista in snemati video. V skupini Gradniki življenjske uspešnosti je uvodu o nastanku opisnikov temeljnih zmožnosti sledil pogovor s strokovnimi sodelavci iz ljudskih univerz, ki so sodelovali v ciklu akcijskega raziskovanja pri pripravi opisnikov. Ti uporabljajo pripadajoče didaktične pripomočke pri svojem delu z ranljivimi skupinami odraslih. V skupini SVOS so predstavitev inštrumenta in njegove implementacije v prakso dopolnjevali videoposnetki z mnenji izvajalcev in udeležencev o vprašalniku. V skupini Mozaik kakovosti izobraževanja odraslih pa smo rezultate projekta za razvoj kakovosti osvetljevali v vodenem pogovoru. Dve izobraževalki odraslih sta z udeleženci delili svoje izkušnje iz prakse – z uporabo portala Mozaik kakovosti in njegovih vsebin ter v vlogi svetovalke za kakovost na ljudski univerzi.

Ob zaključku vsakokratne predstavitve so imeli udeleženci priložnost zastaviti vprašanja ali komentirati rezultate. Z njihovimi odzivi smo zadovoljni, saj dokazujejo, da je bila izbrana metoda za predstavitev rezultatov projekta učinkovita.

Skozi program nas je uspešno vodila mag. Zvonka Pangerc Pahernik z ACS. Dogodek smo zaključili s pogledom v prihodnost. Teja Dolgan, vodja sektorja za izobraževanje odraslih na MIZŠ, je kot ključne dejavnike izpostavila izboljšanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti, razvoj programov, e-gradiv in razvoj kakovosti.

Treba je odpreti ciljne skupine, izobraževanje mora biti za vse, še posebno pomembno pa je poskrbeti za opolnomočenje tistih, ki to najbolj potrebujejo. Prenos izvajanja javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle v javno službo bo omogočil stalen dostop do izobraževanja za vse.

Teja Dolgan

MIZŠ

Da smo domov odšli dobre volje, sta s kulturnim programom poskrbeli Minca in Olga (Mira Madronič in Bernarda Frankovič) iz Poljanske doline ob Kolpi, ki že dvajset let izvajata avtorske skeče v narečju.

Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si) in Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

Skip to content