Prispevek temelji na raziskovalni nalogi, v kateri smo preučevali razloge za nizko udeležbo odraslih v formalnem in neformalnem izobraževanju.
Ko je bil spisan metodološki načrt za izvedbo te raziskave, je bil objavljen podatek, da je udeležba v formalnem in neformalnem izobraževanju odraslih v letu 2021 dosegla rekordnih 18,9 %! Raziskovalno vprašanje se je torej preoblikovalo: kaj je razlog za tolikšen porast udeležbe v IO v letu 2021? Lotili smo se ga kompleksno, tako s kvantitativno kot s kvalitativno metodologijo.
Medtem ko je leta 2010 dosegla celo 16,4 %, se je v naslednjih letih nižala in v letu 2020 pristala na zgolj 8,4 %, s čimer je padla pod povprečje EU.
V okviru kvantitativne metodologije smo zaprosili SURS za podatke raziskave ANP za leto 2021, ki vključuje vprašanja o udeležbi v formalnem in neformalnem izobraževanju v zadnjih 4 tednih. Pri tem je bila v letu 2021 dodana še udeležba v formalnem in neformalnem izobraževanju v zadnjih 12 mesecih. S pomočjo statističnih analiz smo ugotavljali lastnosti udeležencev različnih izobraževanj (formalnih, neformalnih) glede na spol, starost, državo rojstva, izobrazbo, regijo, tip naselja, stopnjo urbanizacije, zaposlitveni status, velikost podjetja, v katerem so zaposleni, tip pogodbe o zaposlitvi, večizmensko delo, delo ob sobotah in nedeljah, delo na domu, oceno zdravstvenega stanja. Poleg opisovanja lastnosti udeležencev in neudeležencev različnih vrst izobraževanj s pomočjo bivariatnih analiz (testa hi-kvadrat, t-testa za dva neodvisna vzorca in analize variance) je statistična analiza vključevala tudi multivariatne analize podatkov: linearne regresijske analize, logistične regresijske analize in več metod razvrščanja v skupine.
Statistična analiza je bila velik izziv, saj baze podatkov nismo prejeli v obdelavo, ampak smo dobili le dostop do nje, in sicer preko statističnih programov SURS, med katerimi ni bilo SPSS. Sam dostop do baze podatkov in urejanje baze za delo na ponujenih programih sta zahtevala svoj čas. Ugotovili smo tudi, da niso bila vsa vprašanja o IO postavljena na celotnem vzorcu: polovica jih je bila postavljena le udeležencem 1. vala. Zato je polovica obdelav potekala na vzorcu n = 39.465, polovica pa na vzorcu n = 18.591. Oba vzorca vključujeta le osebe, stare od 25 do 64 let, ki nas pri tej analizi zanimajo. Po izvedenih enostavnejših in zahtevnejših obdelavah dobivamo jasnejšo sliko o lastnostih udeležencev različnih vrst izobraževanj. Vse to pa nam ne pove veliko o razlogih velikega povečanja IO v letu 2021. Kvantitativna analiza jih običajno ne razkrije, zato smo veliko pozornost v tem projektu namenili kvalitativni metodologiji: evalvaciji politik, programov in ukrepov v letu 2021, fokusni skupini ključnih deležnikov v izobraževanju odraslih in intervjujem na terenu.
S poglobljenimi intervjuji smo želeli pridobiti uvid v razloge za vključevanje v IO in proti ter razloge za tako veliko spremembo v udeležbi v enem letu. V ta namen smo razmišljali o različnih ranljivih skupinah, ki se izobraževanj praviloma ne udeležujejo: Romi, migranti, druge manjšine, slabo izobraženi, starejši, moški. A vse to so dokaj tipične ranljive skupine, ki jih ACS pogosto obravnava. Ni bilo jasno, ali bi nam te ranljive skupine lahko odgovorile na našo ključno poizvedbo: čemu tolikšno povečanje udeležbe? Za leto 2021 so veljale epidemične razmere, v katerih se je javno življenje skoraj ustavilo. Večina izobraževanj se je prestavila na splet – je morda to ključni razlog za večjo udeležbo?
Ugotovili smo tudi, da je v času epidemije mnogo zaposlenih izgubilo delo: natakarji, kuharji, frizerji, tudi gradbeniki, čistilke, turistični delavci, delavci v kulturi idr. So se morda izobraževali ljudje, ki so sicer preveč zaposleni? Ciljna populacija naših intervjujev so torej bili posamezniki, ki so v času epidemije – praviloma zaradi zaprtja države – izgubili delo. Z njimi smo se pogovarjali o tem, kako so preživljali ta čas, katerih ukrepov od države in delodajalcev so bili deležni, ali so se v času epidemije izobraževali in če da, na katerem področju.
Da bi lažje razumeli spremembe v udeležbi odraslih, smo analizirali tudi ukrepe države, ki so podprli udeležbo odraslih v izobraževanju v tem letu. T. i. analiza politik je razkrila vrsto spodbud in ukrepov, ki so bili v letu 2021 novost. Triangulacija (kombiniranje več metod zbiranja podatkov in njihove analize) se je v našem primeru izkazala za dobrodošlo in nujno. Brez nje ne bi pridobili poglobljenega uvida v leto 2021, ki je za IO pomenilo tolikšno spremembo.
Upamo in želimo si, da bi ta trend udeležbe odraslih v izobraževanju ostal tudi v času po epidemiji. Vsekakor bodo nekatere oblike izobraževanja, npr. izobraževanje na daljavo, ostale tudi v prihodnje in torej v večji meri, kot smo bili tega vajeni pred epidemijo.
Dr. Mirna Macur (mirna.macur@gmail.com)
