»Učenje je kot plezanje na goro,« je v svojem nagovoru ob 25-letnici TVU povedala vsestranska zagovornica vseživljenjskega učenja, velika učiteljica in poznavalka ljudskega slovstva Dušica Kunaver.
Daljnega leta 2002 je postala dobitnica priznanja ACS za promocijo učenja in znanja. Od tedaj se je naše povezovanje z Dušico le še stopnjevalo. K sodelovanju smo jo povabili pri različnih projektih, skupaj snovali dogodke in se vedno znova čudili, kako široko je njeno poznavanje človeka in učenja.
K znanju z vsemi čutili
Neprestano utemeljuje pomen poti k znanju. »Roka piše, usta govorijo, oči gledajo, ušesa poslušajo, možgani pomnijo,« to je njena logika, ki vodi človeka pri učenju. Pri svojem pedagoškem delu vedno doseže, da udeleženci uporabijo vse čute.
Tudi v petek, 1. marca, je bilo tako. Dušico smo povabili k predstavitvi njenega dela in knjige Sto slovenskih ljudskih z izvirnimi slovenskimi ilustracijami, ki je bila na Slovenskem knjižnem sejmu razglašena za naj knjigo leta 2023.
Svoj nastop na petkovem srečanju je začela z zanimivo zgodbo iz stare grške mitologije, ki v ospredje postavlja smiseln način razmišljanja in izločanja ključnih informacij. Pomembno sporočilo te zgodbe je, da stvari pogosto niso take, kot se zdi na prvi pogled.
Nadaljevala je s slovenskim ljudskim izročilom in poudarila, da je to izvir prave resnice o preprostem človeku, ki je bil »sit samo trikrat na leto, pa je bil kljub temu samozavesten in je znal najti srečo v enostavnih stvareh«.
Zaključili smo s pesmijo. Sprehodili smo se s Koroške na Kranjsko, kjer ajda cveti, šli na Štajersko gledat, kaj delajo ljubice tri, in se z lepo Anko čudili svoji lepoti.
Razstava v duhu pridobivanja spretnosti
Z mislijo na krepitev spretnosti, ki jim je Dušica posvetila svoje življenje, je bila v Knjižnici ACS v začetku marca pripravljena razstava njenih del.
Na srečanju sem jo na kratko predstavila. Na dnu stojala so kulturne in medkulturne spretnosti. Dušica namreč pravi, da lahko vstopamo v medkulturno okolje le, če smo okrepljeni s poznavanjem lastne kulture in izročila. Nadaljevala sem s kompetenco učenje učenja. Dušica za kakovostno pridobivanje znanja uporablja inovativno prispodobo. Kot iz sadja iztisnemo sok, da preprečimo kvarjenje in ohranimo okus, tako koncentriramo tudi znanje. Ko je povezano med seboj in s pridobljenimi izkušnjami, se ohrani. Nadaljevala sem s knjigami za pouk angleščine. Dušica je avtorica Učnega kompleta angleščina po mavrični bližnjici in drugih pripomočkov za lažje učenje tujega jezika.
Krono vsemu temu predstavlja delo s slovenskih ljudskim izročilom, ki ga zaokrožuje knjiga Sto slovenskih ljudskih. Knjigo, ki je dragocena pridobitev za vso družino, je bilo na srečanju mogoče kupiti.
Na začetku svoje kariere sem zaupala profesorjem, kolegom in učnim načrtom. Šele pozneje sem se zavedela, da moram kot učiteljica ubrati svojo pot, poučevati tako, kot mislim, da je prav, in izbirati teme, ki bodo učencem približale učenje. Tudi če ne bodo znali vseh nepravilnih glagolov, bodo lažje živeli, če se bodo zavedali, kako pomembno je učenje.
Pravljična energija, ki jo je s svojim obiskom posejala Dušica, nas je spremljala ves dan, verjamem, da marsikoga tudi ves konec tedna.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
