V okviru letošnjega Kulturnega bazarja smo predstavniki ACS tradicionalno ozaveščali o TVU in številnih priložnostih za učenje in izobraževanje. Poleg tega smo pripravili strokovni dogodek. Na okrogli mizi z naslovom Podobe branja smo spregovorili o novih pogledih na branje. Spodbujanje bralne kulture smo povezali s telesno in čustveno prakso ter inovativnimi rešitvami kuriranja prostora.
Ob koncu leta 2022 smo se vprašali, kako odraslim, posebno tistim, ki ne berejo radi, to dejavnost približati. Na podlagi spoznanja, da je smiselno branje pripeljati k njim, smo izvedli natečaj za izbor idejnih arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za umestitev branja v javni prostor. Prispelo je pet predlogov, ki smo jih umestili na potujočo razstavo. Ta je bila na ogled na različnih lokacijah, tudi v Cankarjevem domu. Spremlja jo kratki film, v katerem strokovnjaki z različnih področij spregovorijo o številnih vidikih branja.
Na okrogli mizi so sodelovali doc. dr. Ana Vogrinčič Čepič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, doc. Gašper Medvešek s Fakultete za arhitekturo, Klemen Markovčič, urednik in režiser Radia Slovenija, Natalija Žalec, sodelavka ACS, Nina Kožar, pobudnica gibanja Knjigobežnice, ter Jože Prah z Zavoda za gozdove Slovenije. Uvodoma so ugotovili, da za užitek beremo ob različnih priložnostih, na različnih krajih, v različnih bralnih slogih. K branju pristopamo z različnimi občutki in nameni.
Beremo s celim telesom
Dr. Ana Vogrinčič Čepič raziskuje bralno vedenje. Pravi, da s pogovorom o branju kot o čustveni in telesni praksi lahko spodbudimo k razmišljanju o branju tudi tiste, ki sicer ne berejo radi. Pogovor namreč premakne posameznika od besedila k osebni izkušnji. Zato vsako razmišljanje o branju jemlje kot dragoceno izhodišče za pogovor o različnih vidikih našega vedenja. Branje se dogaja v nekem konkretnem časovnem in prostorskem trenutku, pri tem pa sodeluje tudi telo.
Na delu so roke, oči, drža, položaj telesa, v katerem beremo. Vse to skupaj z emocijami, ki se porajajo pred in med branjem ter po njem, ustvarja neko celostno izkušnjo, na katero pa lahko precej vpliva tudi okolje. V okolje, ki v nas vzbuja prijetne občutke, se bomo tako morda večkrat vračali, tudi s knjigo v roki. Pustili se bomo zapeljati v branje.
Čustveni dotik
Natalija Žalec je izpostavila, da je pri IO, še posebno tistih, ki ne berejo ali imajo težave z branjem, zelo pomembno, da uvedemo t. i. dialoško branje. To je pogovor o prebranem ali slišanem. Izbiramo berila, ki so ljudem blizu in se z njimi lahko poistovetijo. V tem oziru so zelo pomembni socialno-čustveni vidiki branja. Kar se nas čustveno dotakne, nas pritegne, vzbudi pozornost. In s pogovorom lahko marsikaj rešimo.
Učitelj je lahko tudi zgled. Svojim slušateljem lahko priporoči knjigo, ki ga je navdušila. Pri tem mora biti iskren in predvsem spoštljiv. Potrebuje tudi veščine in tehnike mentorjev branja, s katerimi jim zna na pravilen način približati knjigo. Tako pri otrocih, ki že znajo brati, kot tudi pri odraslih je zelo pomembno tudi to, da ne zanemarimo pomena glasnega branja – to nam lahko pomaga, da se medsebojno povežemo.
Poslušanje bogati notranji svet
Za ljudi, ki težje berejo, je zelo primerno tudi poslušanje. Branje in poslušanje sta si po izkušnji zelo sorodna. Kot pravi mag. Klemen Markovčič z Radia Slovenija, je predvsem poslušanje tisto, ki krepi abstraktno mišljenje in v izrazito konkretnem in vizualnem svetu pozornost usmerja na vsebino in v naše notranje svetove. Postaja pa tudi zbrano poslušanje v hipnem digitalnem svetu vedno zahtevnejše in napornejše. Zato moramo tudi to veščino, kot vse druge, razvijati in se v njej uriti tako kot v branju.
Predvsem pa je pomembno, da si lahko ljudje za poslušanje zgodb, radijskih iger, zvočnic vzamejo čas, kadar jim ustreza, da odberejo tisto, kar jim je všeč, in berejo na način, ki jim je blizu. Pri zvočnih knjigah je pomembno tudi to, da jih ljudje lahko poslušajo v najrazličnejših okoljih, zato bi bila to lahko ena od perspektiv branja v prihodnje.
Prostori povezujejo
Gašper Medvešček je ob pripravi filma, ki smo ga posneli ob potujoči razstavi, poudaril, da tudi ko vstopimo v nek prostor, ga preberemo skozi prizmo svetlobe, občutij. Po njegovem mnenju branje najučinkoviteje spodbujamo, če ga uspemo približati osebnemu interesu posameznika, torej temu, kar ga zanima. Pomembno se mu zdi, da branje pripeljemo tja, kjer se ljudje tudi običajno nahajajo. Posrbimo, da ga srečajo ob poti in mu ne morejo ubežati (npr. branje novic na ekranih avtobusov mestnega prometa). Če bo povezava med interesom in knjigo posameznika obogatila, potem se bo okrepila tudi njegova potreba po branju.
Spodbujajmo radovednost
Nina Kožar je k temu dodala, da vse preveč podarjamo, da moramo brati knjige. Naša pozornost bi morala biti usmerjena v to, da širimo znanje in zavedanje, da so knjige odličen vir informacij, skratka da spodbujamo radovednost. Nina je tudi pobudnica gibanja Knjigobežnice. Od prvih začetkov se mu je pridružilo že več kot 200 skupnosti v Sloveniji, ki so v svojih okoljih postavile hišice za izmenjavo knjig. Taka okolja postanejo varnejša, saj ljudje bolj pazijo na okolje, hišico in drug na drugega. Knjigobežnice pa so tudi odlična priložnost za srečevanje bralcev in nebralcev. V tej obliki so knjige tudi odlično lepilo skupnosti.
Gozd je učilnica
Jože Prah je predstavil projekt gozdnih knjižnic. Kot pravi, danes glavna vloga gozda ni več v zagotavljanju surovin za lesno industrijo, temveč v njegovi sprostitveni, zdravilni, izobraževalni in estetski funkciji. V gozd gremo, da bi se naužili miru, tišine, svežega zraka, da bi se povezali z naravo. V tej obliki je zato pomemben dejavnik spodbujanja turizma.
Lastniki gozdov so v tej novi vlogi prepoznali tudi to, da lahko gozd poslušamo, beremo, da nas uči. V okviru študijskega krožka so postavili prvo gozdno knjižnico, ki se nahaja v občini Škocjan in deluje po istem principu kot knjigobežnice. Iz tega je potem izšla ideja o vseslovenski, pa tudi širši evropski akciji. Ta spodbuja, da se letos 27. septembra ob 17. uri zberemo v različnih gozdovih, kjer bomo brali in začutili njihovo vrednost. Pridružite se nam tudi vi!
Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS
Foto: Nada Žgank
