Pedagoško-andragoški dnevi 2023: Vzgoja in izobraževanje za vključujočo skupnost

petek, 27. januarja 2023 | Domače novice

Že 40 let nas združujejo Pedagoško-andragoški dnevi (PAD), ki jih organizira Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete UL. Leta 2010 so srečanja postala tematska. V četrtek, 26. januarja, smo se zbrali v prostorih Filozofske fakultete, da bi razpravljali o otrocih, mladostnikih in odraslih, ki se pri vključevanju v izobraževanje znajdejo pred večjimi ovirami. Zbrane je nagovorila dekanja dr. Mojca Schlamberger Brezar.

Ne morem si zamisliti, da bi bili brez javnega sistema izobraževanja, dostopnega vsem, vključujočega in trajnostnega … V vključevanju se skriva beseda ključ. Učitelji so ključ za vključujoč in trajnostni razvoj pedagoškega in andragoškega izobraževanja.

dr. Mojca Schlamberger Brezar

V plenarnem predavanju Nevidno delo in učenje v procesu vstopanja v poklic in vključevanja na trg dela v dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva je dr. Barbara Samaluk (FF UL) opozorila na novo ranljivo skupino. To so mladi, ki imajo težave pri prehodu iz izobraževanja v poklicno shemo.

Sledilo je drugo plenarno predavanje z naslovom Vključevanje učencev priseljencev v šolo: vloga države, šole, strokovnih delavcev in univerz. V njem je predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko dr. Klara Skubic Ermenc pokazala, da je inkluzivna kultura šole osnovni okvir, znotraj katerega lahko iščemo rešitve.

Fokus na posamezne ciljne skupine je premalo, treba je gledati na celoten sistem.

dr. Klara Skubic Ermenc

Inkluzija pomeni konceptualno preobrazbo šole, sta dr. Špela Razpotnik (PEF UL) in dr. Matej Rovšek (Center Janeza Levca Ljubljana) naslovila tretje plenarno predavanje, v katerem sta se strinjala s predhodnico, da se cilji inkluzije lahko udejanjajo, šele ko poznamo celoten sistem izobraževanja. »Inkluzija pomeni profit za učence,« je dejal dr. Rovšek in nenazadnje je inkluzivno šolanje tudi ekonomsko sprejemljivo.

Po odmoru je delo potekalo v obliki delavnic. Na delavnici, kjer so obravnavali samomor v vzgojno-izobraževalni organizaciji, so predstavili Smernice za postvencijo v šoli ob samomoru učenca ali dijaka (2021) ter poudarili, da se pripadnost, povezanost in vključenost odvijajo tudi znotraj neformalnih dejavnosti. Na delavnici o inkluziji v poklicnem in strokovnem izobraževanju so prikazali rezultate raziskave iz leta 2022, s katero so dobili vpogled o stanju inkluzivnosti. Ena od diskusijskih delavnic PAD je bila namenjena tudi vprašanju inkluzije odraslih oseb s posebnimi potrebami. Namen diskusijske skupine je bil poglobiti razpravo o sodobnih izzivih inkluzije, pred katere so postavljeni tako odrasli s posebnimi potrebami kot njihovi svojci in predvsem strokovnjaki. V delavnici je aktivno sodelovala naša sodelavka doc. dr. Petra Javrh, ki je med drugim povedala: »Pokazalo se je, da je na tem področju vrsta resnih in povsem konkretnih vprašanj. Posebna skrb bo morala biti v stroki namenjena vprašanju, kdo bo bolj sistematično skrbel za vključevanje odraslih OPP v vseživljenjsko izobraževanje, kar je njihova neodtujljiva pravica.« Zaključek diskusije je bil, da bi se morali strokovnjaki sami najprej bolj izobraževati o posebnostih učenja in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami in da bi morali bolje spoznati tudi globlje razloge za ustreznost koncepta inkluzivnosti v izobraževalnem sistemu.

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo, ki jo je moderiral dr. Robi Kroflič. V tem zaključnem delu so predavatelji in udeleženci razpravljali o vprašanjih in premislekih, ki so se jim utrnili čez dan, ter s tem zaključili letošnje srečanje.

Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS

Bi kaj dodali članku?