Svetovni teden denarja oziroma svetovni teden izobraževanja o financah smo letos prvič obeležili tudi na ACS. Med 20. in 24. marcem smo dnevno ozaveščali o finančni pismenosti in vabili k reševanju kratkega vprašalnika za merjenje finančne pismenosti. Vprašalnik je v enem tednu dosegel več kot 350 oseb. Poleg tega smo se udeležili dogodkov, ki so jih organizirale druge institucije.
Svetovni teden izobraževanja o financah (ang. Global Money Week) obeležujemo že enajsto leto zapored in Slovenija je ena izmed sedemnajstih držav, ki je v to vključena že od samega začetka
Na nacionalnem izobraževalnem dogodku 20. marca v Banki Slovenije so predstavniki ZRSŠ prikazali pomen kakovostnega izobraževanja za krepitev vseživljenjskih kompetenc. S svojimi dejavnostmi so nas seznanili predstavniki obeh ministrstev, tj. MF in MVI, ter drugih deležnikov, kot so Združenje bank Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Banka Slovenije, Bankarium – Muzej bančništva na Slovenskem ter FURS. Ob zaključku je bila razglašena zmagovalna ekipa dijaškega tekmovanja Generacija €uro, ki ga v Sloveniji organizira Banka Slovenije. Kot primera učnih okolij za kakovostno obravnavo finančnih vsebin smo si pod strokovnim vodstvom ogledali Muzej Banke Slovenije in Bankarium.
Letos je s svetovnim tednom časovno sovpadel tudi evropski teden denarja. Na Združenju bank Slovenije so v sklopu tega poleg Evropskega denarnega kviza (EMQ), aktivnosti za osnovne, srednje šole, starejše organizirali tradicionalno strokovno srečanje z naslovom Projekti finančnega izobraževanja. Srečanja v Bankariumu smo se v četrtek, 23. marca, s predstavitvijo projekta Finančna pismenost za odrasle 2022–2024 udeležili tudi sodelavci ACS. Matej Krumberger, vodja Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije in moderator srečanja, nas je pospremil z razmišljanjem o nizki finančni pismenosti mlajših generacij in starejše populacije, ki sta si diametralno nasprotni. Pri prvih je namreč težava poznavanje vsebine, pri drugih pa spremenjen način opravljanja storitev. To je vidik, s katerim se srečujemo tudi v projektu Finančna pismenost za odrasle 2022–2024. Pripravljamo dva javno veljavna programa za odrasle s tega področja. Eden je namenjen ciljni skupini odraslih, starih od 25 do 35 let, drugi pa tistim od 55 do 65 let. V nadaljevanju srečanja so bile predstavljene potrebe starejših na področju finančnega opismenjevanja. Poudarjeno je bilo, da so starejši zelo heterogena skupina, ki ne glede na izobrazbo na splošno razmišlja drugače od mlajših.
Za finančne strokovnjake je v četrtek, 23. marca, revija Moje finance organizirala dogodek Naj skladi 2023, na katerem vsako leto podelijo nagrade najboljšim vzajemnim in pokojninskim skladom. Zbrane je pozdravil urednik revije Moje finance, Jure Ugovšek, ki v zadnji številki omenjene revije v Uvodniku piše: »Finančna pismenost postaja priljubljena besedna zveza … je vse bolj uveljavljena komponenta trajnostnega razvoja in nekateri jo umeščajo v ESG (oziroma ODU: okolje, družba, upravljanje).« Pred samo podelitvijo so se zvrstili trije polurni pogovori. Prvi je naslavljal koncept ESG, tj. upoštevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov pri poslovanju podjetij. Sledil je pogovor o prihodnosti slovenskega kapitalskega trga. Zadnji vsebinski sklop debate je iskal odgovor na vprašanje, kje institucije vidijo svojo vlogo pri finančnem opismenjevanju. Sogovornici sta bili Irena Simčič in Sonja Primožič iz Banke Slovenije, njun pogovor pa je moderirala Mira Koporčić Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov – GIZ.
Svetovni teden izobraževanja o financah je torej prinesel veliko novih srečanj, širjenje obzorij, premislekov in sodelovanj. Slednje so govorci na dogodkih pogosto poudarili. Izmenjava informacij, idej in virov med sodelujočimi, da bi s dosegli skupni cilj, je ključna. Kot pravi afriški pregovor, se je treba na pot odpraviti skupaj, če želimo priti daleč.
Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS
Trackbacks/Pingbacks