Na ACS redno spremljamo podatke, pridobljene z Anketo ANP. Vključenost prebivalcev v VŽU v starosti od 25 do 64 let je namreč prvi kazalnik ReNPIO 2022–2030 in tudi mednarodni indikator, ki kaže razvitost sistema IO. Zato ga spremljajo vse države EU, zanimiv pa je tudi širše.
Na mednarodni ravni vključenost odraslih v VŽU meri več raziskav. B. Mikulec (2024) izpostavlja štiri v evropskem prostoru. Poleg že omenjene ANP sta tu še AIU in PIAAC na globalni ravni. Pomembna je še raziskava UNESCO, ki ugotovitve o vključenosti prebivalstva v VŽU objavlja v poročilu Grale.
ANP je četrtletno raziskovanje o stanju in spremembah na trgu dela. leta 2022 dobila dodatni metodološki okvir in meri tudi udeležbo v zadnjih 12 mesecih. Izvajajo jo v vseh državah EU, štirih kandidatkah in petih državah EFTA. V Sloveniji vključuje prebivalce, stare med 15 in 89 let, medtem ko vzorec v naši nalogi upošteva starostno obdobje med 25. in 64. letom. Vzorec je v letu 2023 vključeval približno 8.000 enot.
Nekaj rezultatov
V nadaljevanju predstavljamo nekatere temeljne ugotovitve raziskave ANP, tako mednarodne kot časovne. Pri prikazovanju mednarodnih podatkov je narejen izbor 13 držav iz baze Eurostat. Podano je tudi povprečje EU 27.
Porazdelitev odgovorov kaže, da je bila skoraj petina odraslih v Sloveniji izobraževalno dejavna. Rezultat presega povprečje EU. Spodbudno je, da se je uvrstila višje od Avstrije, Francije, Češke in nekaterih drugih držav članic. A izpostaviti je treba, da je bilo dobrih 80 % prebivalcev v obdobju spremljanja izobraževalno nedejavnih. Država tudi ne dosega rezultatov, ki jih izkazujejo skandinavske države. Zanje je značilna dolga tradicija vseživljenjskega učenja in visoka državna podpora izobraževalni dejavnosti.
Z dosežkom 19,9, ki ga je dosegla Slovenija leta 2023, je bila lani udeležba za 2,4 odstotne točke nižja kot leto poprej. Dejstvo pa je, da so dosežki v zadnjih treh letih nadpovprečni v primerjavi z obdobjem pred začetkom epidemije covida-19. V publikaciji Trenutki sprememb: izobraževanje odraslih v času epidemije covida-19 (2023) smo med drugim pisali o razlogih za izrazita nihanja in spremembe, ki so se zgodile na tem področju. K tem izidom sta nedvomno prispevali nacionalna izobraževalna politika in praksa, značilni za obdobje zadnjih let. Nihanja pa niso značilna zgolj za slovenski prostor, kažejo se tudi v drugih evropskih in neevropskih državah. O tem je več napisanega v Unescovem poročilu Grale-5.
Podani začetni rezultati so zgolj prvi korak k bolj poglobljenemu preučevanju fenomena udeležbe/vključenosti, ki kljub nekaterim pričakovanim izidom, preseneti z različnimi odstopanji. Preučevanje letnih izidov je most med rezultati in politiko. To je izhodišče za razumevanje, interpretacijo in kontekstualizacijo tega fenomena.
Mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS
