Da bi razumeli potrebe po finančni pismenosti, izluščili največje primanjkljaje na tem področju pri odraslih in naredili naslednje korake v projektu, je ACS sredi februarja gostil strokovnjake s področja financ, bančništva, zavarovalništva, varstva potrošnikov in vseh ravni izobraževanja. Prodružilo se nam je tudi nekaj praktikov, ki že izvajajo izobraževanja na področju finančne pismenosti.

Zbrane je uvodoma pozdravila direktorica ACS dr. Nataša Potočnik. Izpostavila je pomen finančne pismenosti za današnjega posameznika in se zbranim zahvalila za pomoč in sodelovanje pri oblikovanju usmeritev za uspešno izpeljavo projekta Finančna pismenost za odrasle 2022–2024.

Nato je vodja projekta mag. Ester Možina predstavila glavne mejnike in predvidene rezultate. Analiza stanja in potreb po IO na področju finančne pismenosti je bila že opravljena. Končni cilj projekta je nastanek dveh strukturiranih javnoveljavnih in več neformalnih programov za odrasle. V načrtu je tudi program usposabljanja za strokovne delavce, ki bi usposabljali odrasle. Ti programi bodo prostodostopni strokovni in širši javnosti. Namen projekta je opolnomočiti odrasle, da bodo sprejemali prave finančne odločitve, samostojno poskrbeli za lastno blaginjo in postali aktivni na različnih področjih, povezanih s financami.

Na srečanju smo želeli slišati, kje so največji izzivi odraslih na področju finančne pismenosti, katere vsebine bi morale biti vključene v bodoči kurikul programov za finančno pismenost odraslih. Hkrati smo strokovnjake želeli povabiti k sodelovanju v razvojnem delu projekta, kjer se bomo ukvarjali z globljim razumevanjem problematike finančne pismenosti odraslih v Sloveniji in načrtovanjem izobraževanj v skladu s potrebami odraslih po teh znanjih. Udeleženci srečanja so odgovarjali na dve ključni vprašanji: na katerih področjih se pri odraslih v Sloveniji kažejo največji primanjkljaji in katere glavne vsebine bi morali vključiti v finančno izobraževanje odraslih v Sloveniji.

Navzoči so se strinjali, da izobraževanje finančne pismenosti pri nas ni nikoli dovolj naslovljeno. Z izzivi se soočamo predvsem skozi lastno ravnanje. Poleg tega se področje financ hitro spreminja, zato tudi tisti, ki (mislijo, da) so dobro poučeni, potrebujejo nenehno izobraževanje, da bi zadostili potrebam sodobnega časa.

Leta 2019 je družba Valicon za Slovensko zavarovalniško združenje izvedla raziskavo po metodologiji OECD. Izkazalo se je, da so v Sloveniji najbolj finančno pismeni odrasli med 65 in 75 let (generacija, rojena v sistemu, ki ni poznal delnic in kreditov), najmanj pa tisti med 25 in 34 let. Skupaj z zbranimi strokovnjaki in izobraževalci smo ugotovili, da na trgu že obstaja veliko izobraževanj s področja finančne pismenosti, vendar so ta namenjena predvsem mladim. Populaciji odraslih so namenjena le izobraževanja za posamezne vsebine. Še teh se udeležujejo le takrat, ko želijo rešiti specifični problem (npr. ko želijo najeti stanovanjski kredit, vložiti denar ipd.). Zato so pozdravili pobudo ACS po pripravi celovitega javnoveljavnega izobraževalnega programa za odrasle. Po njihovem bi tak program moral pokriti predvsem naslednje teme: odnos do denarja, upravljanje osebnih financ, poznavanje bančnega sistema v povezavi s spletnim bančništvom, varčevanje za varno prihodnost, modro zadolževanje, razumevanje davkov, zavarovanj, naložb in kriptovalut, odgovorno ravnanje z viri ter digitalna varnost in preprečevanje finančnih prevar.

V nadaljevanju projekta bo ožja delovna skupina praktikov (izobraževalcev) sodelovala pri pripravi javnoveljavnih programov finančne pismenosti za odrasle. Hkrati se bodo izobraževali za izvajanje novonastalih programov, ki jih bodo preizkusili v praksi.

Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS