V času, ko se v Evropi dogajajo izrazite demografske spremembe, se tudi Slovenija sooča z vedno večjim pritokom priseljencev. Kakovostno izobraževanje pomeni temelj njihove integracije. A kako lahko učitelji v programih ZIP, ki se vsak dan srečujejo z izzivi raznolikih kultur, jezikovnih ovir in različnih predznanj, uspešno podprejo ta proces? Učenje novega jezika je namreč zahtevna in dolgotrajna aktivnost, še posebno za odrasle. Odgovor na vprašanje leži v ciljnem usposabljanju.
Program ZIP je bil v letu 2023 prenovljen. Posodobljena različica se prilagaja aktualnim demografskim značilnostim priseljencev in temelji na 12-letnih izkušnjah izvajanja prvotnega programa. Zasnovan je modularno, posamezni vsebinski sklopi pa omogočajo uresničevanje praktičnih sporazumevalnih potreb priseljencev v novem okolju. Poleg jezikovnih znanj omogoča tudi pridobivanje temeljnih informacij o slovenski družbi, njeni zgodovini, kulturi in ustavni ureditvi. Gre torej za celovit pristop k opolnomočenju odraslega posameznika na začetku bivanja v Sloveniji.
Usposabljanje in spopolnjevanja so mi prinesla nove ideje, praktične nasvete ter sveže poglede na delo z odraslimi. S tem sem pridobila več samozavesti za poučevanje, saj sedaj bolje razumem, kako učinkovito spodbuditi aktivno sodelovanje in motivacijo. Zelo pomembna se mi zdi izmenjava dobrih praks med učitelji.
Izpeljava programa predvideva, da je učni proces osredotočen na udeležence. Ti ob podpori učitelja ves čas sodelujejo pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju lastnega učenja. Zato sta osebna zbirna mapa in individualni učni načrt nepogrešljiva pripomočka za učinkovito izvajanje programa.
Program je bil premišljeno in kompleksno zasnovan, optimalno učinkovitost pa je moč doseči samo z ustreznim izvajanjem. Pred učitelji tako gotovo ni lahka naloga. Jasno je, da samo podajanje jezikovnih znanj, čeravno zelo vešče, za uspešno integracijo in doseganje učnih ciljev ne zadostuje. Učitelji morajo v bolj ali manj nehomogenih skupinah vešče žonglirati z različnimi tehnikami poučevanja, ki upoštevajo specifične izzive učenja slovenščine. Spopasti se morajo ne le z različnimi ravnmi predznanj udeležencev, temveč upoštevati tudi različne stopnje motiviranosti in nadarjenosti ali pa usposobljenosti za učenje. Njihov prispevek k ustvarjanju varnega in spodbudnega okolja, kjer se priseljenci počutijo sprejete in cenjene, je neprecenljiv.
ACS kot podporo učiteljem v programu ZIP nudi Temeljni program usposabljanja (24 ur) in letna spopolnjevanja (8 ur). V prvem se učitelji seznanijo s temami, vsebinami in orodji, ki so nepogrešljivi pri izvajanju programa ZIP. Dodobra spoznajo vsebino programa ter dobijo priložnost slišati konkretne izkušnje organizacije, učitelja in udeleženca v programu ZIP. Naučijo se pripraviti učno uro za odrasle priseljence po omenjenem programu. Prav tako pomembno je, da dobijo priložnost izraziti svoje pomisleke in strahove, ki jih ob podajanju v zahtevno izkušnjo poučevanja ni malo. Naslednje temeljno usposabljanje je predvideno jeseni 2025.
Usposabljanje in nadaljnja srečanja za učitelje ZIP so mi prinesla številna nova znanja in orodja, ki so mi pomagala bolje razumeti izzive, s katerimi se soočajo priseljenci. Po usposabljanju sem se še bolj osredotočila na njihove specifične potrebe in razvila pristope, ki spodbujajo njihovo vključevanje v družbo.
Spopolnjevanja so namenjena vsebinam, ki jih v anketnih vprašalnikih predlagajo učitelji sami in odražajo njihove aktualne izzive pri poučevanju. Dodana vrednost tovrstnih izobraževalnih srečanj pa je v dragoceni izmenjavi izkušenj, mnenj in dobrih praks. Na ACS naslednje tovrstno spopolnjevanje z naslovom Kako se učijo odrasli napovedujemo za 9. junij.
Tako Temeljno usposabljanje kot nadaljnja spopolnjevanja so za udeležence brezplačna, saj njihovo vključitev podpirata EU in MVI.
Erika Švara (erika.svara@acs.si), ACS
