Udeležba odraslih v VŽU oziroma formalnem ter neformalnem izobraževanju in usposabljanju je edini mednarodno primerljivi kazalnik v IO. Postavila ga je EK, ki ga že več kot dvajset let preko statističnih baz podatkov EUROSTAT spremlja sistematično in primerljivo za vse države članice EU. Podatek je vključen kot krovni kazalnik ReNPIO že od leta 2005, ko je bil sprejet prvi tovrstni nacionalni dokument.

Po primerjalnih statističnih podatkih je udeležba odraslih v VŽU dosegla najvišjo stopnjo leta 2011, in sicer 16 %, kar je predstavljali peto najvišjo vključenost med državami EU27. Potem pa je stopnja vključenosti latentno padala iz leta v leto in dosegla najnižjo stopnjo, 8,4 % v letu 2020. Takrat je udeležba odraslih v VŽU v Sloveniji prvič padla tudi pod povprečje držav EU27. Rezultati merjenja udeležbe odraslih v VŽU v letu 2021 pa so bili precejšnje presenečenje za strokovno javnost, saj se je vključenost dvignila na 18,9 % in je ponovno dosegla peto najvišjo stopnjo v okviru držav EU27.

Tako je ACS v letu 2022 dobil od MIZŠ nalogo, da opravi celovito analizo in raziskavo na področju udeležbe odraslih v VŽU glede stanja, značilnosti in kavzalnosti (razlogov) za tako veliko nihanje v stopnji udeležbe v zadnjih treh letih.

Izhodišča so zelo zanimiva, če pogledamo podrobno analizo udeležbe ciljne skupine odraslih med 25 in 64 let. Stopnja udeležbe po starostnih skupinah in stopnji izobrazbe kaže, da se je primerjalno med leti 2020 in 2021 stopnja udeležbe dvignila pri vseh starostnih skupinah, a najizraziteje v starostni skupini 25–34 let (2020: 16,4 %, 2021: 28,2 %) in v starostni skupini 55–64 let (2020: 3,9 %, 2021: 10,3 %). Zanimiva je tudi primerjava udeležbe odraslih po stopnji izobrazbe. Zgodil se je namreč izrazit skok pri udeležbi odraslih s terciarno izobrazbo (ISCED 5–8), saj je bila stopnja udeležbe te skupine v letu 2020 14,8-odstotna, v letu 2021 pa je znašala kar 31,6 %. Medtem pa se je tudi udeležba nizko izobraženih odraslih (ISCED 0–2) zvišala, a bistveno manj. V letu 2020 je znašala 1,7 %, v letu 2021 pa se je dvignila na 3,4 %.

Prav tako so zanimivi rezultati analize udeležbe odraslih po vrsti izobraževanja in usposabljanja.

Vir: EUROSTAT

Zgornji graf pokaže, da je bistveno večja udeležba odraslih v neformalno kot formalno izobraževanje v celotnem triletnem obdobju 2019, 2020 in 2021. Je pa izrazit dvig udeležbe odraslih v VŽU prav v letu 2021 zlasti na račun neformalnega izobraževanja.

V letu 2021 se je pričelo dodatno merjenje znotraj neformalnega izobraževanja in usposabljanja, in sicer na splošne programe in programe, vezane na zaposlitev. Podatki kažejo, da je bila udeležba odraslih v neformalnih programih, vezanih na zaposlitev, kar trikrat večja kot v splošnih neformalnih programih.

Dodatne podrobnejše analize vključenosti aktivnega prebivalstva v Sloveniji, zlasti zaposlenih v gospodarstvu v zadnjem triletnem obdobju, kažejo izrazit porast udeležbe zaposlenih v izobraževanje in usposabljanje. Analiza letnih poročil GZS v obdobju 2019–2021 je zelo zgovorna.

Preglednica: Podporne storitve v letnih poročilih regionalnih zbornic 2019, 2020 in 2021

 

Podporna storitev 2019 2020 2021
Število izobraževanj /usposabljanj 347 720 386
Število udeležencev 10.746 12.069 49.796
       
Število strokovnih dogodkov, posvetov, konferenc 196 228 221
Število udeležencev 9.001 9.618 19.550
       
Število svetovanj/informiranj 9.705 10.812 11.331
Število izdanih listin 12.360 16.058 13.747

Vir: Letna poročila GZS

Vsi ti rezultati nam narekujejo, da v sklopu celovite raziskave glede udeležbe odraslih v VŽU opravimo tudi analizo politik in ukrepov v obdobju zadnjih treh let, ki jih je zaznamovala tudi pandemija COVID 19. Pogledali bomo, ali je Slovenija na vladni oziroma ministrski ravni sprejela ukrepe, ki so posredno ali neposredno vplivali na višjo vključenost odraslih v VŽU.

Mag. Andrej Sotošek (andrej.sotosek@acs.si), ACS