Besede miru, sodelovanja, povezovanja ob branju in z njim so odmevale iz dvorane Urška na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ob koncu januarja smo se na sejmu Alpe Adria namreč zbrali ob zaključku projekta Beremo v gozdnih knjižnicah in na predstavitvi Knjige miru.
Točno pred letom dni nas je gozdar Jože Prah iz ZGS zbral prav na tem sejmu. Predstavil nam je zamisel o vseslovenskem projektu, ki povezuje gozd in branje. Z branjem in postavljanjem gozdnih knjižnic je želel v eno zgodbo povezati turistične organizacije in društva, lastnike in upravljavce gozdov, lokalne skupnosti, izobraževalne institucije, knjižnice in posameznike, ki v gozd zahajajo le rekreativno, da bi uživali v miru, tišini, svežem zraku … Kot partnerji smo se projektu pridružili TZS, Gozdarska knjižnica pri GIS in ACS.
Osrednjega dogodka v Zeliščarskem parku JV Slovenije v Občini Škocjan, kjer je bila postavljena prva gozdna knjižnica pri nas, smo se udeležili tudi zaposleni ACS. Brali pa nismo le tam. Povabilu k branju v gozdu se je odzvalo več kot 60 organizatorjev – turističnih društev, lokalnih skupnosti, domov za starejše, šol, enot Zavoda za gozdove in drugih organizacij. Na vseh koncih Slovenije, pa tudi v zamejstvu, so skupaj brali in se družili z avtorji, si pripovedovali pravljice in obujali spomine. Izmenjevali so si znanje, delili ljubezen do pisane besede in s tem prispevali svoj kamenček h krepitvi bralne kulture in medsebojnega razumevanja.
V Knjigi miru, ki je bila predstavljena na sejmu Alpe Adria, so zbrani vtisi in fotografije s teh dogodkov. Vključene so navdihujoče misli, ki so jih o miru, branju, naravi, kulturi in življenju nasploh prispevali udeleženci. Veselje ob sodelovanju in medsebojnemu sožitju z drugimi in naravo nas je povezovalo tudi na omenjenem zaključnem dogodku. Še posebno pozorno smo prisluhnili poeziji, ki jo je navdihnila ljubezen do narave. Verze so prispevali pesnica Ifigenija Zagoričnik, gozdar Boštjan Škerlep in Zlata Nataša Markelj.
Knjiga miru pa ni posebna le zaradi tega, temveč tudi zaradi svoje podobe. Njene platnice so namreč lesene, sestavljene iz desetih avtohtonih slovenskih dreves. Izdelal jih je mladi oblikovalec lesa in lesnih izdelkov Nejc Pižmoht iz Pineks Wooda iz Radeč. Njeni listi pa – tako kot je običajno pri knjigah – so iz papirja. S skupnim branjem v gozdu smo tako knjige vrnili k njihovemu izvoru. S Knjigo miru branje – s prav posebnim sporočilom – vračamo ljudem.
Turizem in narava sta mostova, ki povezujeta kulture in ljudi. V gozdnih knjižnicah, kjer se stikata tišina narave in moč besede, se krepi razumevanje in spodbuja mir. Z združevanjem turizma in bralne kulture gradimo poti do sožitja in globlje povezanosti med nami in svetom.
Knjigo hrani Gozdarska knjižnica na GIS v Ljubljani. Prelistajte jo tukaj.
Za konec pa vam na srce polagam le še tole. Naj bo branje v gozdu še naprej priložnost za pobeg iz vsakdana, za stik z naravo in s samim seboj. Kajti med drevesi in v knjigah se skrivajo zgodbe, ki komaj čakajo, da jih odkrijemo – in da odkrijejo nas.
V gozdu se nismo zbirali le zato, da bi brali – temveč zato, da bi zgodbe delili. V objemu gozda, kjer listje šumi kot najlepša pesem, so naše besede zvenele močnejše, naše misli bolj povezane, naše zgodbe pa še bolj žive.
Skupno branje in pripovedovanje v naravi nas povezujeta – drugega z drugim, z modrostjo preteklosti in domišljijo prihodnosti. Ko sedimo pod krošnjami dreves in prisluhnemo glasovom pripovedovalcev, postanemo del nečesa večjega – skupnosti, ki ljubi besede in čuti naravo.
Akcijo bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Zato vas vabim, da spremljate spletno stran Nacionalnega meseca skupnega branja, kjer bodo na voljo vse informacije.
Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS
