Lansko poletje smo v prvič preizkusili nov pristop k učenju IO, metodo občanske znanosti. K sodelovanju pri spremljanju opraševalcev na sončnicah smo povabili najširšo javnost. Odzvalo se je več kot 100 udeležencev iz cele Slovenije. Strokovnjaka za opraševalce dr. Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo in dr. Anton Gradišek iz Instituta Jožef Stefan sta zasnovala biološki del opazovanja. Pripravila sta pisna in slikovna navodila, opazovalce usposobila in bila ves čas opazovanja na voljo za pomoč pri identifikaciji opraševalcev.

ACS je prevzel vlogo koordinatorja večmesečne aktivnosti in je zagotavljal stik med sodelujočimi, skladnost z zahtevami projekta ter organizacijsko podporo. Udeleženci so svoje znanje preverili v kvizu, ki je še vedno na voljo. Vabimo vas, da preizkusite svoje poznavanje opraševalcev, ki so ključni za našo prehransko varnost. Žal nanje vplivamo neposredno, npr. z uporabo kemičnih pripravkov, pa tudi posredno, ker človeštvo povzroča podnebne spremembe in jih ne blaži dovolj hitro.

Kviz opraševalci

Sončnice smo posejali, potem pa opazovali in beležili njihovo rast. Ključni del opazovanja, štetje opraševalcev, je nastopil, ko so se cvetovi odprli. Po pisnih in slikovnih navodilih je vsak opazovalec klasificiral opraševalce v eno od osmih kategorij: medonosna čebela, čebela samotarka, čmrlj, muha trepetavka, hrošč, metulj, osa, drugo. Rezultat rednega opazovanja v času počitnic in beleženja (na papir) je več kot 1.800 posamičnih ali skupinskih opazovanj in več kot 5.000 preštetih opraševalcev. Urejanje obsežnega niza podatkov in interpretacija povezav med njimi, ki smo jo – kot občanska znanost tudi predvideva – interpretirali ne le strokovnjaki, ampak vsi soudeleženi, je bilo zahtevno, a zdaj prinaša učinke. Ovrednotenje testnega primera občanske znanosti v IO je omogočilo objavo prvega znanstvenega prispevka, ki obravnava podatke o objektu opazovanja: opraševalcih. Podatki so bili torej zbrani in predstavljeni dovolj kakovostno, da prispevajo k zalogi znanja o opraševalcih v Sloveniji.

Testni primer občanske znanosti torej nakazuje njeno uporabnost tako z vidika participacije kot z vidika doseganja ciljev tega poskusa. Teh je bilo več: participativno metodo opazovanja v IO najprej uvesti kot preizkušen in znanstveno uporaben pristop, posebej zaželen v okoljskem izobraževanju in vzgoji za trajnostni razvoj. Občansko znanost je mogoče zato uporabiti kot učno platformo, hkrati pa preučevati opraševalce sončnic glede na čas dneva, vreme in različne geografske značilnosti. Podatke sedaj obdelujemo tudi z drugih vidikov in upamo, da smo tudi te dokumentirali na ravni, ki bo omogočila znanstveno objavo. Vabimo, da si prvi znanstveni rezultat našega dela, njegov biološki vidik, pogledate v reviji Acta Entomologica Slovenica.

Gre za glasilo Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Objavlja izvirna znanstvena dela, pregledne članke in ocene knjig s področja entomologije.

Znanstveni del pristopa promoviramo na več ravneh, nazadnje so lahko naše delo spoznavali tudi bralci Slovenskega čebelarja.

Kampanja je bila izvedena v okviru projekta PCVIZ. Financira in upravlja ga MOP s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.

Dr. Johanna Robinson (johanna.robinson@acs.si), ACS

Skip to content