DOMAČE NOVICE

• Dnevi svetovanja za znanje odkrivajo pot do novega znanja (8/23/2021)

  Izkoristite priložnost za nasvet o izobraževanju med 17. Dnevi svetovanja za znanje, ki bodo letos po vsej Sloveniji potekali med 22. in 24. septembrom.

  Z uvedbo svetovalne dejavnosti v IO, ki se s 1. 1. 2021 izvaja kot javna služba, smo se na aprilskem Srečanju svetovalcev svetovalne dejavnosti pri vključevanju in nadaljevanju izobraževanja ter pri ugotavljanju in dokumentiranju znanja in spretnosti na podlagi glasovanja odločili za preimenovanje Dnevov svetovalnih središč v Dneve svetovanja za znanje.

  Središča ISIO in SSU bodo pripravila dogodke z vseh treh področij svetovalne dejavnosti v IO:

  • svetovanje pri vključevanju in nadaljevanju izobraževanja;
  • svetovanje pri ugotavljanju in dokumentiranju;
  • svetovanje pri samostojnem učenju.

  

  Vsebine dogodkov bodo:

  • informiranje in promocija možnosti vpisa odraslih v formalne in neformalne izobraževalne programe ter druge oblike izobraževanja – aktivno sodelovanje partnerjev;
  • promocija možnosti svetovalne podpore v središčih ISIO in SSU pri vključevanju in nadaljevanju izobraževanja, pri ugotavljanju in dokumentiranju znanja in spretnosti ter samostojnem učenju;
  • promocija možnosti sofinanciranja izobraževanja in usposabljanja.

  Z dogodki v teh treh dneh želimo povečati prepoznavnost središč ISIO in SSU v lokalnem okolju in odraslim predstaviti možnosti svetovanja in podpore, ki jih središča ponujajo pri iskanju novih poti do znanja.

  V času Dnevov bodo vsa središča izpeljala različne predstavitve in promocijske stojnice na javnih mestih (mestnih trgih, ulicah, sejmih, trgovskih centrih, knjižnicah, muzejih ipd.), kjer so informacije dosegljive čim več odraslim. Pripravila bodo dneve odprtih vrat, delavnice in predavanja.

  V četrtek, 23. 9., bo potekal Dan za znanje, ki je namenjen svetovanju za znanje zaposlenih. Pripravljamo ga v okviru sodelovanja regijskih mrež v projektu ZSSS Za krepitev socialnega dialoga – sodelovanje središč ISIO in območnih enot ZSSS.

  Dnevi bodo že drugo leto zaporedoma obogatili TVU v obliki skupne akcije TVU. Konec septembra se bo pet središč ISIO in SSU predstavilo na 20. F3ŽO v Cankarjevem domu v Ljubljani.

  Leto 2021 je posebno slovesno za pet središč ISIO, ki praznujejo 20-letnico svojega delovanja. Svoja vrata so središča Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Žalec in Koper odprla leta 2001.

  Spremljate spletno stran ISIO, kjer bodo novice sproti objavljene, sredi septembra pa bo na voljo seznam vseh dogodkov, ki jih središča ISIO in SSU v Dnevih pripravljajo za odrasle.

  Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

• Kam po novo znanje, spretnosti in veščine – informacije na enem mestu (8/23/2021)

  Jeseni izobraževanje in učenje zopet stopita v ospredje zanimanja splošne javnosti. Iskanje primernega izvajalca ali programa, ki nas zanima, pa ni vedno enostavno. Pri iskanju po spletu pogosto naletimo na težavo, kako iz množice zadetkov, ki nam jih ponudi brskalnik, izluščiti tisto pravo informacijo, ki jo iščemo. Zato so aktualni podatki, zbrani na enem spletnem mestu, lahko v veliko pomoč.

  Prihranite čas in se seznanite z najbolj aktualno in pregledno ponudbo izobraževanj na enem mestu

  Na portalu Kam po znanje smo na enem mestu zbrali in objavili ponudbo številnih šol, ljudskih univerz, društev, zavodov, knjižnic, muzejev in galerij ter drugih ponudnikov izobraževanja za odrasle v novem šolskem letu 2021/2022.

  Že z nekaj kliki boste na enostaven način našli izobraževalni program, tečaj, delavnico ali predavanje, ki vas zanima, ter stopili v stik z izvajalcem izobraževanja.

  Objavljena ponudba izobraževanj se iz dneva v dan spreminja in povečuje. Na voljo je že preko 2.630 programov izobraževanja in učenja, ponudba pa se dnevno dopolnjuje.

  Poleg ponudbe različnih izobraževalnih ustanov na portalu najdete tudi druge informacije o možnostih izobraževanja in učenja ter poteh do brezplačne svetovalne pomoči. Lahko si ogledate navdihujoče zgodbe posameznikov, ki jim je izobraževanje in učenje odprlo nove priložnosti v življenju. Njihovi primeri vas bodo navdušili in opogumili za pridobitev novih znanj in spretnosti.

  Želite, da vaša izobraževanja obišče več ljudi?

  Ste izvajalec izobraževanja za odrasle in želite pridobiti več udeležencev na svojih izobraževanjih? Povečajte si možnost, da vas iskalci učnih priložnosti najdejo. Pridružite se najbolj prepoznanim in iskanim izobraževalcem odraslih iz vse Slovenije. Registrirajte se na portal Kam po znanje, vpišite programe formalnega izobraževanja ali neformalnega učenja ter se tako brezplačno predstavite najširši javnosti.

  Vsebine na portalu kreirate skupaj z nami

  Obveščajte nas o aktualnih dogodkih v izobraževanju odraslih na lokalni ravni ter nam pošljite kratke videoizjave udeležencev vaših izobraževanj, da jih vključimo v portal.

  Portal Kam po znanje je namenjen tudi vam, svetovalci v središčih ISIO in SSU. Izobraževalna ponudba, zbrana na enem mestu, vam bo v pomoč pri informiranju in svetovanju posameznikom pri izbiri ustreznega izobraževalnega programa, tečaja ali usposabljanja.

  Poleg informacij o ponudbi izobraževanja in učenja boste izobraževalci odraslih na portalu našli tudi informacije o možnostih nadgrajevanja svojega strokovnega znanja ter novice o aktualnem dogajanju v izobraževanju odraslih.

  Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

• Srečanje projektnih partnerjev projektov Munera-3 (8/23/2021)

  Ne obupaj, svet je tvoj. Ujemi svoje sanje, deli svoje znanje. Najdi svojo pot … in z njo svet je – svet je tvoj.

  Nina Pušlar

  Popevko Nine Pušlar je zapela Mateja Rajh Jager iz ŠC Celje in jo poimenovala ‘himna VŽU‘. S tem se je začelo srečanje projektnih partnerjev Munera-3 ter Projektov ESS Pridobivanje kompetenc 2018–2022, Svetovanje zaposlenim 2016–2022 in Atena. Udeležili sva se ga tudi sodelavki ACS.

  

  Po pozdravnih nagovorih Mojmira Klovara, novega direktorja ŠC Celje, Denisa Kača, vodje tamkajšnjega MIC, ter projektnih vodij, sta svoje izkušnje s sodelovanjem v projektih predstavila tudi predstavnika gospodarstva. Nika Meh, direktorica podjetja MPT d.o.o., in Bogdan Krovovšek, direktor podjetja Kronoterm d.o.o. Osredotočila sta se na koristi sodelovanja ter delila nasvete in načrte za nadaljnja povezovanja. Opisala sta sodelovanje, predstavila učinke in pridobitve za podjetje, predvsem pa dozdajšnje izkušnje z usposabljanjem zaposlenih. Seznanila sta nas z možnimi načini podpore izobraževalnih ustanov pri dodatnih usposabljanjih ter ključnimi kompetencami novih in starejših zaposlenih v prihodnje.

  

  Poudarila sta, da sta izobraževanje in redno usposabljanje zaposlenih nujno potrebni. V izobraževalni proces morajo biti vključeni vsi zaposleni, usposabljanje pa je najučinkovitejše, če teče med delovnim procesom. Pri tem je pomembno, da so se zaposleni pripravljeni vključiti v VŽU, krepiti digitalno pismenost in komunikacijske spretnosti. Vse bolj v ospredje stopajo tudi mehke veščine, kot so medsebojni odnosi, odnos do dela, sodelovanje med sodelavci, timsko delo … Ključno vlogo v podjetju imajo starejši zaposleni, ki prevzemajo mentorstvo. V obeh podjetjih jih vključujejo v dodatna usposabljanja in skrbijo za njihovo dobro počutje.

  

  Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in podjetji je in ostaja nujno. Izobraževalne ustanove se bodo morale seznaniti z delovnim procesom v podjetjih in njihovimi potrebami po dodatnem izobraževanju in usposabljanju kadrov.

  Udeleženci dogodka smo se v nadaljevanju nasmejali stand up komiku Gašperju Bergantu.

  

  Še dodatno pa nas je povezal timbilding – sami smo si skuhali kosilo. Sproščeno vzdušje se je nadaljevalo ob odličnem petju Mateje Rajh Jager.

  Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si) in Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

• 20. Festival za tretje življenjsko obdobje (8/19/2021)

  F3ŽO v Ljubljani je največja prireditev za starejše v Evropi. Predstavlja in uveljavlja prepričanje, da ima Slovenija velik ustvarjalni in delovni potencial v starejši populaciji prebivalstva. S festivalom želijo pokazati, kaj ta generacija zmore, kakšne so poti do njenega enakopravnega vključevanja v družbene tokove in programe, ki bodo starejše obravnavale kot enakopraven del prebivalstva.

  Festival je ustvarjalno okolje. Ponuja priložnosti za srečanja, vzpostavitev sodelovanja in povezovanja med vsemi generacijami, predstavitev državnih politik, programov, usmeritev in strokovnih pogledov na življenje in delo starejših. Hkrati predstavlja veliko priložnost za promocijo programov, izdelkov in storitev, namenjenih starejšim. Tako je festivalsko dogajanje, poleg širše družbene naravnanosti, tudi poslovna priložnost za vse, ki iskreno verjamejo v sposobnosti starejših in jih cenijo.

  F3ŽO v letu 2021 obeležuje jubilejno 20. obletnico svojega obstoja. Vrata kulturnega hrama – Cankarjevega doma bodo brezplačno odprta tri dni, od 29. septembra do 1. oktobra.

  F3ŽO tudi letos ponuja zanimive izobraževalne dogodke,  polemične strokovne razprave in številne delavnice ter natečaje za vse generacije. Ne manjkata niti bogat  kulturni program na različnih prizoriščih niti dobrodelna akcija.

  Na njem se deveto leto zapored predstavlja tudi ACS s partnerji.

  Več o festivalu najdete na spletn strani in Facebooku.

  Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

• Posvet metodološki vidiki modela spremljanja svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba (7/2/2021)

  V letu 2021 smo na ACS izpeljali dva strokovna posveta, namenjena širši in ožji strokovni javnosti, o razvoju modela spremljanja svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba. Na prvem posvetu z naslovom Izzivi  modela spremljanja svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba, smo predstavili strokovne poglede na pomen zbiranja in analiziranja podatkov o svetovalni dejavnosti, primere zbiranja podatkov v različnih svetovalnih dejavnostih in zasnovo modela spremljanja svetovalne dejavnosti v IO.

  Drugi posvet z naslovom Metodološki vidiki modela spremljanja svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba, smo organizirali 18. junija. Strokovnim delavcem v IO (še zlasti svetovalcem v IO, ki izvajajo svetovalno dejavnost v IO kot javno službo) smo predstavili strokovne poglede na nekatere metodološke vidike spremljanja svetovalne dejavnosti v IO. Pogovorili smo se tudi o konkretnih metodoloških rešitvah in vsebinskih predlogih za posamezne kategorije spremljanja s šifranti, predvidene v novem modelu. Nekoliko podrobneje smo predstavili tiste vsebine, za katere smo presodili, da bi se bilo o njih pred pripravo končnega modela spremljanja smiselno pogovoriti s svetovalci, ki svetovalno dejavnost v IO, ki se izvaja kot javna služba, izvajajo v letošnjem letu in jo spremljajo po do sedaj razvitih aplikacijah za dejavnosti ISIO in SSU.

  Na strokovnem posvetu, ki ga je moderirala mag. Tanja Vilič Klenovšek (ACS), so bili navzoči 88 udeležencev, predstavnica MIZŠ in sodelavci ACS. V uvodnem nagovoru  je  Teja Dolgan iz Sektorja za višje šolstvo in izobraževanje odraslih na MIZŠ izpostavila, da poteka svetovalna dejavnost v IO kot javna služba že pol leta in da se je mreža svetovalcev že oblikovala v skladu z opredeljenimi tremi področji svetovalne dejavnosti v IO. Opozorila je na javno razpravo na spletnem podportalu E-demokracija o predlogih pravilnikov o izobrazbi učiteljev in strokovnih delavcev v izobraževalnih programih za odrasle, tudi svetovalnih delavcev v javni službi v IO. Razprava je bila odprta do 24. junija.

  Mag. Andreja Dobrovoljc (ACS) je predstavila metodološke izzive spremljanja svetovalne dejavnosti v IO. Spregovorila je o vrsti, obsegu, primerljivosti in pomenu zbiranja podatkov. Izpostavila je tudi, kaj vse je treba pri tem upoštevati z vidika preprostejših in tudi bolj poglobljenih analiz teh podatkov za različne namene. Franci Lajovic (zunanji sodelavec ACS) je predstavil tehnične in praktične vidike priprave razvoja podatkovnega modela nove aplikacije, ki bo skupna vsem trem področjem svetovalne dejavnosti v IO. S pomočjo orodja Mentimeter je postavil vprašanje o načinih za pospešitev vnosa podatkov v novo aplikacijo. Izstopali so naslednji predlogi: preglednost kategorij, čim manj klikov, odsotnost podvajanja podatkov, (privlačna) grafika (gl. tudi sliko).

  

  Sledilo je delo v treh delovnih skupinah. Izmenjali smo si konkretna mnenja in predloge za vsebinske, metodološke in/ali razvojne rešitve za vse kategorije spremljanja s šifranti za vsako od treh področij svetovalne dejavnosti posebej. Predloge udeležencev smo zapisali v za to pripravljen dokument z zaključki dela po skupinah (google drive). Ta je poleg vseh predstavitev objavljen na spletni strani posveta. Srečanje smo zaključili s poročanjem o delu v skupinah.

  

  Prizadevali si bomo za to, da predloge udeležencev v čim večji meri ter skladno z vsemi pravno-formalnimi in strokovnimi okviri umestimo v nov model spremljanja svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba. Ta bo v pilotnem testiranju jeseni 2021, v praksi pa bo zaživel v letu 2022.

  Dr. Anita Jug Došler (anita.jug.dosler@acs.si), ACS

• S tehnologijo posredovana ljubezen (7/1/2021)

  V projektu EPUO odstiramo teme, povezane z izobraževanjem in širšim družbenim dogajanjem, spodbujamo nove povezave, se postavljamo z odličnimi programi in projekti ter naslavljamo aktualne zadrege. Prvi letošnji Forum EPUO smo januarja organizirali v sodelovanju s Slovensko filantropijo in Platformo Sloga. Posvetili smo se migracijam in izzivom večkulturnosti.

  Se zavedamo prednosti, ki jih ponujata tehnologija in UI? Se znamo izogniti njunim pastem?

  Ti dve vprašanji povzameta kopico pomislekov in pričakovanj blizu 100 udeležencev Drugega foruma EPUO, ki je tekel po spletu 17. junija. Dogodek smo na ACS organizirali v sodelovanju z NPS EPALE Slovenija in v drugem delu prisluhnili nacionalni razpravi o digitalizaciji. Tekla je ‘v živo’, kar je pomembna nadgradnja pisnih spletnih razprav EPALE.

  V zadnjem letu smo našli številne prednosti (pa tudi slabosti) dela in dogodkov na daljavo. Vsakokrat smo dodali kaj novega, tokrat smo vključili tolmački v SZJ in slovenščino/angleščino. Tehnologija nam omogoča, da sta tolmački na zaslonu vidni ves čas oz. da se udeleženec odloči, ali bi želel poslušati govorca ali simultani prevod. Preverite na posnetku, ki je objavljen na kanalu ACS na YouTubu.

  

  V preteklem letu in pol smo bili prisiljeni v veliko večji meri uporabljati tehnologijo, svetovne regije so zahvaljujoč pandemiji covida-19 bolje pokrite s signalom. Kljub temu smo v tem smislu še vedno slabo pismeni. To, kar smo se naučili uporabljati, pa je le ‘vrh ledene gore’, kot je v uvodu povedala povezovalka 1. dela dogodka, koordinatorka projekta EPUO v Sloveniji Zvonka Pangerc Pahernik z ACS. Namen foruma je, kot je poudarila, pogledati pod gladino.

  Če želimo, da nam bo pri delu in v vsakdanjem življenju tehnologija koristila, se moramo nenehno učiti  

  Povabljeni govorniki so se odlično dopolnjevali. Tematski koordinator EPALE s CPS Altheo Valentini je govoril o usklajevanju digitalne preobrazbe z aktualnimi družbenimi spremembami. Udeleženci smo lahko sodelovali v njegovi interaktivni predstavitvi, ki jo je pripravil s pomočjo orodja Mentimeter. V nadaljevanju je Mitja Jermol z IJS opozoril na to, da naš šolski sistem že od 17. stoletja temelji na t. i. mehanističnem oz. Taylorjevem sistemu.

  

  Altheo je pokazal, kako udeležence zaposliti. Tablice, mobilne telefone in druge naprave je smiselno vključiti v izobraževanje že zato, ker jim imamo ves čas pri sebi. Kdo bi igral igrice, če lahko brska po predavateljevih zapiskih in oceni, koliko časa bo predavanje trajalo?

  Predstavil je projekt All Digital, v katerem bodo odprli 25 centrov in podprli 42 % tistih, ki pred pandemijo niso uporabljali interneta. Zanje bodo razvijali programe formalnega in neformalnega izobraževanja. Ključne pristope in priporočila so objavili v Manifestu.

  Umetna inteligenca potrebuje znanje in prispevek ljudi

  Tako bi lahko v eni povedi povzeli predavanje Mitja Jermola, nosilca UNESCO katedre o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje na IJS. Poudaril je, da je UI zbir algoritmov, ki ne morejo nadomestiti učitelja. Obvladujejo sisteme informacij, ki so za človekov razum preveč zapleteni, in jih poenostavljeno oz. prilagojeno posamezniku posredujejo nazaj. Uporabna UI lajša naše življenje, ne more pa nas nadomestiti.

  Če damo vsi skupaj znanje na kup, imamo vse. Ker tega nismo zmožni, pristopi UI.

  Mitja Jermol

  Poseben poudarek je namenil odprtim izobraževalnim virom. Vsak posameznik bi lahko objavil en odprt izobraževalni vir in ga delil. Tako bi vsi imeli dostop do 7 milijard virov in bi lahko brezplačno pridobivali znanje.

  Personalizirano izobraževanje in obogatena resničnost

  Oba pojma zvenita futuristično, mar ne? Matej Veber s ŠC Celje je najprej z videoposnetkom, potem pa še z besedami prikazal, kako tehnologijo uporabljajo tako pri pouku mladih kot odraslih. Videli smo prave pravcate delujoče robote, ki so igrali nogomet in počeli druge pomembne (postranske) stvari. Pri razvoju tehnologij in naprav udeleženci razvijajo številne spretnosti, ne le digitalne: medkulturno sodelovanje, tuje jezike, komunikacijo. Vizualno informacijo okrepijo z videom, posnetim v 360-stopinjski tehniki. Uporaba obogatene resničnosti in drugih sodobnih tehnologij je pomembna v smislu motivacije udeležencev, zelo pomembno pa je tudi sodelovanje s podjetji. Napovedal je izobraževanje, prilagojeno posamezniku, kjer bo UI nepogrešljiva.

  V prihodnje nas čaka personalizirano VŽU, v katerem bo učitelj sodelavec v izobraževalnem timu.

  Matej Veber

  IRCAI je osredotočen na uporabo UI za splošne dobrine, kot je zdravje

  Navdušenje nad videnim je izrazil tudi Gašper Hrastelj, ki je v nadaljevanju spregovoril o vlogi IRCAI. Navezal se je na pojasnila o UI, kot jih je predstavil Mitja Jermol. Center je nov, svetovno slavo pa je doživel z aplikacijo Coronavirus watch. Dejstvo, da je IRCAI v Sloveniji, je rezultat tradicije razvoja UI pri nas, slovenskega znanja in pogajanj. Predlog je soglasno podprlo 193 držav članic UNESCO.

  Brigita Kropušek Ranzinger in Erik Kapfer sta prikazala Vzorčno mesto Velenje. To je ekosistem za izobraževanje, raziskave, eksperimentiranje, prototipiranje, inovacije. Danes govorimo o sodelovanju, ne več povezovanju, zato skrbijo za pravilni pretok znanja v lokalni skupnosti in širše. To je mogoče z digitalno pismenostjo v najširšem smislu. Obiskovalci se v Vzorčnem mestu poglobijo v abstraktne teme, za katere v šoli (še) ni prostora.

  

  Kaj pa etika?

  Včasih nas prevzame občutek, da tehnologija vodi nas in ne obratno. Da se to ne bi dogajalo, moramo v prvi vrsti skrbeti sami, saj smo odgovorni za svoje življenje. V drugi vrsti pa so tu družboslovne znanosti, kot je etika. Luka Omladič pravi, da so etiki ‘partibrejkerji’, saj inženirjem postavljajo različne omejitve. Odvračajo jih od prepričanja, da se je vse mogoče. Tehnologija ustvarja stik z izkušnjami, dejanji, prakso in moralno izbiro. Vedno znova prinaša s seboj nove etične pomisleke.

  Naslov prispevka je vzet iz tega dela dogodka. Oglejte si posnetek in prisluhnite zgodbi, ki je s tem povezana, pa tudi številnim drugim slikovitim primerom.

  Svet digitalizacije je namenjen človeku, ne tehnologiji. 

  Brigita Kropušek Ranzinger

  Navidezna svoboda omejuje naše življenje

  Nacionalno spletno razpravo je povezovala Brigita Kruder iz LU Slovenska Bistrica.  Kot navdušenka nad digitalizacijo je prvo vprašanje povezala z navadami sodobnega posameznika, ki se včasih počuti kot administrator svojega življenja. Spremlja delovanje banke, sesalnika, hkrati pa od proizvajalcev in ponudnikov storitev dobiva različne opomnike o svojih (slabih) navadah. Imamo sploh izbiro?

  Odgovor Luke Omladiča je bil enostaven: prava pot je opolnomočenje z izobraževanjem in demokratični vpliv družbe (tudi zakonodaja).

  To, kako je tehnologija sproducirana, ni moralno oporečno. Oporečno je, kako jo človek uporablja.

  Luka Omladič

  Tehnologija nam daje svobodo, saj se lahko sami odločimo, kdaj bomo plačali položnice, kako bomo nakupovali ipd. Hkrati pa nam svobodo omejuje, saj nas UI na podlagi lastnih dejavnosti razvršča v določene skupine in nam posreduje ponudbo, ki naj bi nas zanimala. Kdo nas bo torej peljal v prihodnost, mi tehnologijo ali tehnologija nas, se je v zvezi s tem vprašala Ema Perme z MIZŠ.

  Mitja Jermol je izpostavil prednosti tehnologije z iskanjem informacij npr. o poti. Podatki z naših mobilnih telefonov omogočajo, da smo obveščeni. Vsi prispevamo, da imamo vsi nekaj od tega. UI ravna z informacijami, ki jih ljudje dajemo na splet. Nastavlja nam ogledalo, ko pa ugledamo negativne in temačne vsebine v odsevu, se ustrašimo in rečemo, da UI ni v redu.

  

  Znamo uporabiti UI v svojo korist?

  Navsezadnje je razprava šla tudi v smer izobraževanja odraslih. Kako je z odgovornostjo, ki jo je digitalizacija še povečala? Kljub obveznemu šolanju so še vedno posamezniki, ki nimajo osnovne izobrazbe. Raziskave kažejo, da smo slabo pismeni. Vsaj delno so na ta dva pomislek odgovorili primeri iz prakse. Hkrati z digitalizacijo namreč razvijamo tudi druge (predvsem medosebne) spretnosti: komunikacijo, spoštovanje, občutek za timsko delo in vzajemnost.

  Dogodek je odgovoril na številna vprašanja, mnoga pa je postavil oziroma pustil odprta. Spoznanja Foruma EPUO in razprave EPALE bomo prenesli v svet, v katerem živimo, svoje osebno in poklicno življenje. Spodbudili smo povezovanje, sodelovanje in motivirali k razmisleku. V jesenskem času bomo s forumi nadaljevali. Zvonka Pangerc Pahernik je napovedala nadaljnje ‘vrhove ledenih gora’, s katerimi se bomo soočili: dejavno državljanstvo, starajoča se družba, trajnostna problematika in prihodnost dela.

  Sinergija med človekom in tehnologijo ni vprašanje, ampak resničnost. Da jo bomo bolje razumeli, se učimo, izobražujmo, sodelujmo, mrežimo. Nova spoznanja vključujmo v svoje življenje in življenje svojih bližnjih, oni pa ga bodo posredovali naprej. Naučimo se, kako je videti ledena gora pod gladino, da se ne potopimo zaradi nevednosti.

  Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

TEDNI VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA

• Tedni vseživljenjskega učenja pred vrati! (8/23/2021)

  Soustvarjalci TVU se ne damo – priprave so v polnem teku

  Nazadnje smo o TVU 2021 pisali aprila in junija, obakrat po srečanjih z mrežo koordinatorjev. Tako je tudi zdaj, po 19. avgustu, ko smo se sestali tretjič in si izmenjali zadnje napotke, zamisli ter namige. Slednji zadevajo predvsem pripravo festivala učenja v vnovičnih negotovih razmerah – te brez dvoma prinaša jesenski val covida-19. Več o dogajanju na sestanku v zapisu.

  TVU letos soustvarja 35 koordinatorjev. Le 26 jih je sofinanciranih iz Javnega razpisa za sofinanciranje programov in dejavnosti izobraževanja odraslih v letu 2021, v katerem denarja žal ni bilo za vse. Drugi, med njimi mnogi prekaljeni koordinatorji, pa želijo ohraniti vlogo usmerjevalca TVU v svojem okolju in v ta namen hvalevredno vlagajo lastna sredstva. Po lanskih izkušnjah lahko pričakujemo, da bo pod vodstvom teh 31 območnih in 4 tematskih koordinatorjev delovalo okrog 1.000 prirediteljev. V tednih od 6. septembra do 10. oktobra bodo s skupnimi močmi izpeljali predvidoma okrog 6.000 dogodkov TVU.

  Učenje je življenje – naj krepi in radosti!

  Tej krovni temi je letos dodana še pisana bera drugih skupnih akcij/tem, na katere bodo ubrani letošnji dogodki. Njihove kratke opise najdete na spletnih straneh posamezne akcije/teme (gl. spodaj). V kratkem bomo na teh mestih vzpostavili povezave s koledarjem, ki ga prireditelji pridno polnijo z informacijami o svojih dogodkih.

  1. Učenje je življenje – naj krepi in radosti! 
  2. Beremo skupaj – za znanje in zabavo!
  3. Samooskrba in gastronomija
  4. Starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje
  5. Digitalna preobrazba družbe
  6. Kulturna dediščina – spoznajmo, varujmo in ohranimo!
  7. Trajnostni razvoj – lokalno in globalno!
  8. Vključenost, izzivi večkulturnosti in dejavno državljanstvo
  9. Voda za vse – globalni pomen vode

   

  Pod koordinacijo ACS pa bodo tekle še skupne akcije treh gostujočih mrež/projektov: Dan za kakovost, Dnevi svetovanja za znanje in Spoznaj spretnosti – zaglej nove priložnosti!

  Trinajsta skupna akcija, PU – dan učečih se skupnosti, bo letos izpeljana 15. septembra na 16 prizoriščih po Sloveniji. Tudi v tem primeru niso sofinancirana vsa prizadevanja, saj denar iz razpisa prejme le 12 koordinatorjev PU. Slednja se je zelo uveljavila kot praznik učenja v okoljih, kjer je že bila izvedena, zato koordinatorji vztrajajo. Gre za zgoščeno prireditev na javnem mestu, zato bo prav priprava PU terjala največ iznajdljivosti in prožnosti. Po eni strani mora zadoščati varnostnim ukrepom, po drugi pa še vedno dosegati karseda široko javnost. O uspešnih covid-19 presegajočih pristopih so poročali koordinatorji lanskih PU, več o tem si lahko preberete v poročilu o TVU 2020.

  Nekatere od zgoraj naštetih akcij omogočajo tudi povezovanje z drugimi kampanjami, ki bodo v jesenskem času tekle vzporedno, npr. Nacionalni mesec skupnega branja (8. september–10. oktober) ter Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine (25. september–9. oktober).

  Nacionalno odprtje TVU 2021 spet v živo – tokrat v Lendavi

  

  LU Lendava ima pri organizaciji letošnje uvodne prireditve TVU podporo Občine Lendava in štirih drugih občin (Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje in Turnišče) ter Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, Zveze za razvoj romske manjšine RS – Preporod, Zveze Romov Slovenije in Inštituta za romološke študije, izobraževanje in kulturo. Zavzeti sodelavci LU Lendava pripravljajo večkulturno in večjezično prireditev, ki bo povezovala več narodnosti in skupnosti.

  Na pobudo soorganizatorja, ACS, so segli širše in v sodelovanju z drugimi koordinatorji v pomurski regiji izbrali pet zglednih učečih se, ambasadorjev vseživljenjskega učenja. Predstavili jih bodo z videoportreti, srečali pa jih bomo tudi v živo. Prireditev bo 3. septembra s pričetkom ob 11. uri v Gledališki in koncertni dvorani Kulturnega centra Lendava. Nadejamo se lahko pestrega kulturnega programa in spremljevalnih dejavnosti, kar nam bo omogočilo, da bolje spoznamo to prelepo mesto ter ljudi in kulturo regije, ob omembi katere takoj pomislim na Muro, Lainščka, Kreslina, našega Lujza … in Kardoša. Tudi on bo na prireditvi z nami! Program nacionalnega odprtja je objavljen na spletni strani.

  Na odprtju TVU v Lendavi bo premiero doživela tudi prenovljena razstava TVU – Praznik učenja, ki smo jo na temelju spoznanj in gradiv 25 let našega festivala učenja pripravili na ACS. Pozneje si jo boste lahko ogledali še na drugih prizoriščih TVU po državi.

  S TVU smo del slovenskega predsedovanja Svetu EU

  

  Naša država v drugi polovici leta 2021 predseduje Svetu EU in izvaja zadnjo tretjino 18-mesečnega programa tria predsedstev (Nemčija, Portugalska, Slovenija). Dejavnosti potekajo  pod sloganom ‘Skupaj. Odporna. Evropa.’.

  Z utemeljitvijo o uspešnem 26-letnem poslanstvu TVU pri uveljavljanju kulture vseživljenjskosti učenja smo se potegovali za status spremljevalnega dogodka slovenskega predsedovanja in uspeli. Logotip predsedovanja tako krasi plakate in spletno stran TVU, še pomembnejši pa je občutek, da smo del tega pomembnega procesa. Izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje pa v okviru slovenskega predsedovanja pomagamo uveljavljati tudi na druge načine; več o tem v članku Izobraževanje odraslih – ena od osrednjih tem slovenskega predsedovanja.

  Želite spremljati, kaj vse se bo v naslednjih tednih dogajalo v TVU? Redno obiskujte spletno stran, predvsem pa vabimo na družbena omrežja TVU: Facebook, Twitter in Instagram. Tam bo v naslednjih dneh kar vrvelo od barvitih in vsebinsko zgovornih objav! Obiščite tudi katero od prireditev TVU 2021 in bodite (spet) del gibanja za vseživljenjsko učenje!

  Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

MEDNARODNO

• Izobraževanje odraslih – ena od osrednjih tem slovenskega predsedovanja (8/23/2021)

  Evropski program za učenje odraslih dobiva novo preobleko

  V marčevski izdaji e-Novičk smo že nakazali procese, ki tečejo na MIZŠ pod slovenskim PSEU. Tedaj je bilo aktualno predvsem naše sodelovanje v delovni skupini za pripravo osnutka novega EPUO na MIZŠ. Resolucija Sveta o prenovljenem EPUO za obdobje 2011–2020 se je lani iztekla, nova pa bo spet temelj za nadaljevanje istoimenskega projekta EPUO.

  Osnutek novega EPUO, ki temelji na holističnem pristopu k UIO, njegovi vlogi pri odzivanju na sodobne družbeno-ekonomske izzive ter spoznanjih o dosedanjem uresničevanju EPUO, smo medtem že pripravili. Prediskutirali smo ga z evropskimi (24. marca) in nacionalnimi (15. aprila) deležniki. Posvetovali smo se s predstavniki drugih dveh držav tria (Nemčije in Portugalske), EK ter Evropskim ekonomsko-socialnim svetom. Slednji je na našo prošnjo izdelal svoje uradno mnenje o izobraževanju odraslih. Dopolnjeni osnutek novega EPUO je že dvakrat obravnaval Odbor za izobraževanje, v katerem so države članice izrazile svoje pripombe in predloge. Med poletjem smo jih  pregledali in po najboljših močeh upoštevali, tako da je izboljšani osnutek besedila nared za vnovično obravnavo na Odboru, in sicer 2., nato pa še 16. septembra. Predvidevamo, da bo z usklajevanjem še kar nekaj dela, preden bo izoblikovana končna različica nove Resolucije. To bo Svet ministrov za izobraževanje sprejel predvidoma v novembru 2021.

  Evropsko srečanje o učenju in izobraževanju odraslih bo služilo dvema namenoma

  Drugi sklop dejavnosti v okviru PSEU pod okriljem MIZŠ in partnerjev zadeva evropsko konferenco o izobraževanju odraslih (8. in 9. septembra), ki je del uradnega programa slovenskega predsedovanja. Prvi dan bo namenjen sodobnim temam učenja in izobraževanja odraslih, tako da se bomo posredno ukvarjali z vsebinami novega EPUO. Drugega dne pa bo večina časa in pozornosti usmerjena v evropski posvetovalni dogodek za svetovno konferenco o izobraževanju odraslih (CONFINTEA VII, 2022 v Maroku).

  

  Pri organizaciji tega dvojnega dogodka, ki nosi naslov Adult Learning and Education – The Resilient Response to Future Challenges. Paving the way to CONFINTEA VII in 2022 (Izobraževanje odraslih v Evropi – odporni odziv na izzive prihodnosti. Tlakovanje poti CONFINTEI VII v letu 2022) smo združili moči z UNESCO ter UIL. Na konferenci bodo nastopili visoki predstavniki slovenske in evropske politike izobraževanja ter UNESCO pa tudi predstavniki domače in mednarodne stroke.

  Predstavniki mreže Eurydice bodo premierno predstavili novo poročilo o izobraževanju in usposabljanju odraslih v Evropi. Razprava v osrednjem omizju pa bo tekla na temo Učenje za življenje in delo. Predstavljena bo platforma EPALE, svoj prostor pa bo imel tudi video o desetletnem uresničevanju EPUO v Sloveniji, ki ga pripravljamo na ACS.

  Izmenjava pogledov bo ubrana na sodobne družbeno-ekonomske teme

  Udeleženci bodo sodelovali v diskusijskih skupinah, kjer bo beseda bo tekla o naslednjih temah:

  • UIO za življenje in delo v prihodnosti
  • Dvojna tranzicija (zeleno in digitalno) v UIO
  • Demografija in UIO (zdravo in dejavno staranje ter migracije)
  • Ozaveščanje, svetovanje in terensko delo v UIO

  Zaključki spoznanj in pobud v skupinah bodo umeščeni v deklaracijo o UIO, katere osnutek bo predstavljen drugega dne zjutraj, pozneje pa bo predmet nadaljnjega usklajevanja.

  Program se bo nadaljeval s prej omenjenim posvetovalnim delom za CONFINTEA VII, ki ga pripravlja UIL in bo namenjen ugotovitvi stanja in izzivov na področju UIO. Posebno pozornost bodo posvetili digitalnim inovacijam, naprednim strategijam ter doseganju Ciljev trajnostnega razvoja 2030. Tudi v tem delu programa je predvidena izmenjava pogledov v skupinah, kar bo pripeljalo do sprejetja evropskih priporočil za CONFINTEA VII.

  

  UNESCO je svoje udeležence povabil preko nacionalnih komisij, ki delujejo v posameznih državah. Le uradni člani državnih delegacij bodo lahko dejavno sodelovali v tem delu programa, drugi bomo opazovalci. Kljub temu menimo, da je dvojna zasnova tega dogodka koristna za vse vpletene v pripravljalni in izvedbeni fazi konference.

  Dvodnevni dogodek je zaprtega tipa, na njej bomo neposredno sodelovali le povabljeni predstavniki številnih ustanov iz vse Evrope. Prenosa v živo žal ne bo, a o vtisih ter rezultatih konference vas bomo obvestili v naslednji izdaji e-Novičk. 

  Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

NOVI KORONAVIRUS IN MI

• Projekt WELLy – Predstavitev profila menedžerja za dobro počutje na delovnem mestu (7/6/2021)

  Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu sta 22. junija organizirala štiriurni multiplikativni dogodek, na katerem sta predstavila evropski projekt WELLy: Predstavitev profila menedžerja za dobro počutje na delovnem mestu za preprečevanje stresa, povezanega z delom, in boj proti njemu.

  Na dogodku, ki se ga je v živo prek spleta udeležilo več kot 200 ljudi, ogledov posnetka pa je še najmanj 2-krat toliko (številka še vedno narašča), sta obe novomeški organizaciji predstavili projekt, njegove dosedanje rezultate in naloge, ki jih bosta skupaj z evropskimi partnerji uresničili do konca projekta; zainteresirane sta povabili, naj se udeležijo brezplačnega pilotnega usposabljanja za menedžerja za dobro počutje na delovnem mestu, ki se bo začelo oktobra letos.

  Predstavljene so bile tudi dobre prakse. Sodelovali so Siniša Dagary, lastnik ekosistema Secret Life, predavateljica Zinka Kosec ter Tone Dolenšek, direktor računovodskega in svetovalnega podjetja Fin Servis iz Ljubljane. Spregovorili so o tem, zakaj je zanje tako zelo pomembno, da se njihovi zaposleni na delovnih mestih dobro počutijo, ter učinkih, ki jih prinaša skrb za dobro počutje med zaposlenimi.

  

  Siniša Dagary je spregovoril tudi o posledicah trenutne zdravstveno-ekonomske krize in predstavil načine, na katere se z njimi soočajo zaposleni v podjetjih, posebno tisti, ki so delali od doma oziroma še vedno delajo na daljavo. Povečan stres, kaotičen delovnik, upad prihodkov zaradi covida-19 nanje slabo vplivajo. Še posebej se je stres nakopičil pri tistih, ki so zaradi covida-19 tudi obležali. Kot je povedal naš sogovornik, ki se ga je bolezen držala slab mesec: »Kadar smo v stresu, v zavestnem ali podzavestnem, to slabo vpliva na ustvarjalnost in učinkovitost zaposlenih.« To pa pripelje do naslednje točke: »Veliko menedžerjev, šefov želi nekaj v podjetju premakniti. Več je treba delati, morda morajo tudi sami prevzeti vlogo svojih podrejenih, ker so odsotni, delo pa mora biti opravljeno. Zato se zgodi, da vedno več delajo, rezultati so morda slabši, nižji. Tudi podjetniki lahko pregorimo. Mislim, da se je to zgodilo vsakomur od nas. Ni bilo lahko, način dela se je (zaradi covida-19) spremenil. Tehnologija je opravila svoje in v prihodnosti se bodo stvari odvijale samo hitreje.«

  

  Podjetja se bodo temu morala prilagoditi in poskrbeti za svoje zaposlene, da bodo lahko v prihodnosti preživela, saj so se zaposleni marsičesa odvadili, medtem ko so bili doma. Navzven so sicer enaki, a razmere, ki so jih v zadnjem letu doživeli, so jih spremenile, razmišljajo in čutijo drugače. To pa je tudi eden od poglavitnih razlogov za krepitev kompetenc, s katerimi bodo lahko pomagali izboljšati počutje zaposlenih na delovnem mestu, zmanjševati stresne situacije in učinke negativne energije, ki se zaradi nestabilnih razmer kopiči v vsakem izmed zaposlenih v vseh gospodarskih panogah.

  

  Zinka Kosec se je pogovarjala s Tonetom Dolenškom, direktorjem Fin Servisa, v katerem izjemno dobro skrbijo za svoje zaposlene in tudi stranke. V podjetju, ki je na trgu že več kot 25 let, že od vsega začetka gojijo določene vrednote, za katere menijo, da so pomembne pri opravljanju njihovega dela in zadovoljevanja pričakovanj svojih dolgoletnih strank. Zanimivi sogovornik je povedal, da že pri izboru kadra poskušajo najti posameznike s podobnimi vrednotami, kot jih zagovarjajo v podjetju. »To se nam zdi pomembno zato, da kasneje ne izgubljamo energije in resursov s tem, da bi poskušali ljudi spreminjati in jih prevzgajati. To očitno uspešno počnemo, saj v 25 letih praktično nimamo fluktuacije. Z nami so vsi sodelavci, ki so začeli kariero pri nas. Imamo vero v mlade ljudi. Verjamemo, da ko dobimo mladega človeka, ki je poln želja po znanju, novih izzivih, da mu mi pomagamo pri tem, da ga oblikujemo. On pa seveda to potem na nek način vrača s svojim dobrim delom.« Kot je še povedal, se jim zdi zelo pomembno, da zaposleni na stranke prenašajo dobro razpoloženje, da imajo nasmeh na obrazu, ko so v stiku s strankami. »Zato je zelo pomembno, kako se moji sodelavci počutijo, da delajo v kolektivu, ki ima neko dobro energijo, ki ima pozitivne vibracije, da to lahko prenašajo na stranke.« Podjetje ima vzpostavljene ukrepe za doseganje dobre klime v podjetju: od organizacije prostora, razmer za zdravo življenje – zdravo prehrano, gibljiv delovni čas … »En kup majhnih stvari, s katerimi poskrbimo, da je življenje v podjetju čim prijetnejše, saj na delu preživimo večino časa, večino dneva.« V intervjuju je izpostavil razloge za skrb za dobro počutje zaposlenih: »Dobro počutje zaposlenih je največji vložek v dobre rezultate podjetja. Ne gre gledati na vsak vloženi evro (ki ga namenite v dobro počutje zaposlenih), saj se vrne najmanj trikratno.«

  

  Po aktivnem odmoru se nam je pridružila coachinja Tatjana Dragovič, ki je spregovorila o dobrem počutju na delovnem mestu. Predstavila je pomen coachinga in vpliv delovnih razmer na dobro počutje. »Pomembno je, da sami prispevamo k dobremu počutju na delovnem mestu in ne čakamo, da bodo drugi poskrbeli za to,« je zaključila svoje zanimivo predavanje in dodala: »Če ste se odločili, da ne boste tiho, potem s svojimi nadrejenimi spregovorite o tem, kaj duši vaše dobro počutje na delovnem mestu.«

  Karin Zamida (eramus@fos-unm.si), Fakulteta za organizacijske študije Novo mesto

IZ DRUGIH VIROV

• Ne spreglejte novic iz vseh vetrov (8/19/2021)
  Na spletišču OECD so sredi junija objavili peti del publikacije Pregled znanj in spretnostih OECD (OECD Skills Outlook). Letošnja izdaja (OECD Skills Outlook 2021: Learning for Life) raziskuje, kako lahko politike, zlasti tiste, ki urejajo razvoj in uporabo spretnosti, najbolje spodbujajo k vseživljenjskemu učenju. Več >>

  

  Tretja letošnja številka novičnika EAEA je izšla takoj po generalni skupščini združenja. Kljub poletju je bilo združenje zelo dejavno, poleti so namreč organizirali številne zanimive dogodke: julijsko serijo spletnih seminarjev o vključujočem izobraževanju odraslih, spletno razpravo EPALE o aktivnem staranju in življenjskih spremembah. Vabijo na jesensko usposabljanje mlajših izobraževalcev odraslih. Več >>

  V junijskem biltenu UIL UNESCO najdemo poročilo s spletnega seminarja o pismenosti, napovedi 7. Mednarodne konference o izobraževanju odraslih (CONFINTEA VII) in novi dvojni številki revije International review of education. Več >>

  

  Junijske novice agencije Cedefop postavljajo v središče rezultate raziskave o delu od doma v času pandemije. Kaže, da bi lahko nacionalni pristopi k razvijanju spretnosti pripomogli k večji prilagodljivosti in odpornosti trga dela v kriznih časih. Več >>

  V 37. izdaji novičnika ALADIN Online Alert izpostavljajo dve publikaciji, ki ju je izdala OECD. Prva se posveča bralcem v 21. stoletju, njen podnaslov je Razvijanje pismenosti v digitalnem svetu in je brezplačno dostopna na spletu, druga pa prinaša Pregled spretnosti 2021. V napovedniku je izpostavljen pomen vseživljenjskega učenja za doseganje poklicnih in osebnih ciljev. Več >>

  

  Pandemija covida-19 je opustošila naše izobraževalne sisteme. Kaj se lahko naučimo iz te preizkušnje? Kakšna bo prihodnost izobraževanja in kakšno obliko bo imelo v prihodnje? V najnovejšem mesečnem biltenu so zbrali poglede članov Platforme za vseživljenjsko učenje (LLLP) in drugih partnerjev. Več >>

  EU se z zelenim dogovorom spopada s podnebnimi spremembami ter z njim vse državljane in državljanke spodbuja k prizadevanjem za bolj zeleno in bolj trajnostno Evropo. 18. junija je tako odprla javno posvetovanje o izobraževanju in usposabljanju za okoljsko trajnost, ki traja do 24. septembra. Več >>

  

  Samozavestna in kritična uporaba digitalne tehnologije je ključnega pomena za podporo vseživljenjskemu učenju, aktivnemu državljanstvu, zaposljivosti in vključenosti. Za uresničitev tega potenciala je ALL DIGITAL pripravil novo različico Manifesta za povečanje digitalnih kompetenc v Evropi (Manifesto for enhancing digital competencies across Europe). Predstavljen je bil 6. maja na posebnem spletnem dogodku. Več >>

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

• Številna glasila ponujajo predloge za počitniško branje (8/19/2021)

  Od zadnjega pregleda domačih virov sta izšli dve številki e-informatorja Vizija kohezija. V junijski številki poleg drugih pestrih vsebin objavljajo tudi vabilo k sodelovanju pri sooblikovanju programskih dokumentov (več >>), v julijski izdaji pa med drugim ne spreglejte številnih priložnosti sodelovanja za mlade, zaposlene in delodajalce. Več >>

  

  V zadnjih dveh mesecih so pripravili tudi dve številki VKO novičnika: junijska izdaja ponuja predloge za počitniško branje (Več >>), v najnovejši številki pa izpostavljajo širši vidik vseživljenjske karierne orientacije. Več >>

  Junijska izdaja e-novic, ki jih izdaja CMEPIUS, je v znamenju Erasmus+: vabijo k ogledu posnetka otvoritvene konference novega programskega obdobja Erasmus+, ki je bila 18. junija na Portugalskem, pripravili so zbornik Primeri dobrih praks s področja splošnega šolskega izobraževanja v programu Erasmus+ in vabijo k branju. Več >>

  

  V novi angleški izdaji SIAE Newsletter Summer 2021 povzemamo zanimive dogodke, programe in projekte izobraževanja in učenja odraslih. Več >>

  Sredi junija je bila objavljena Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 (v nadaljevanju ReNPJP 2021–2025). Stroki in politiki zagotavlja trdno podlago za premišljeno in sistematično usmerjanje jezikovne situacije v slovenski družbi. Več >>

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

• Posebna izdaja International review of education o življenju v pandemiji (7/8/2021)

  Uredništvo revije IRE je že v zadnji lanski številki napovedalo posebno pomladansko izdajo. Avtorji z vsega sveta so bili povabljeni k pripravi prispevkov, izhajajoč iz svojih izkušenj z delom in izobraževanjem na daljavo. Nabral se je bogat snopič 35 prispevkov. Vsi so na voljo v odprtem dostopu.

  Urednik Paul Stanistreet z UIL je svoj uvodnik naslovil Leto in še malo nevarnega življenja. Povzel je dogajanje v zdravstvu in šolstvu. Njegova glavna ugotovitev ni presenetljiva – bogate države so imela več dostopa do zdravil in cepiv, ranljivi so ostali zadaj. Neenakosti so se povečale tako lokalno kot globalno. Podobno je bilo v izobraževanju: nekaterim državam je uspelo ohraniti izobraževalno ponudbo, čeprav v omejenih razmerah, nekaterim pa je umanjkala temeljna tehnološka infrastruktura. Več podrobnosti prinašajo posamezni prispevki.

  Vzgoja za mir – nov predmet v visokošolskem izobraževanju

  Na tem mestu izpostavljamo prispevek z zanimivim naslovom Pedagogika za mir v visokošolskem izobraževanju. Zakaj bi se morale visokošolske ustanove vključiti v poučevanje za mir? Štirje avtorji, predstavniki BiH, Ruande, Kolumbije in Združenega kraljestva, so se povezali v projekt z naslovom Pedagogika za gradnjo miru. Sprašujejo se, ali je upravičeno tovrstne teme prenesti v visokošolski prostor, v odnos med profesorji in študenti. Iščejo prostor zanje znotraj učnih načrtov in poudarjajo, da je vzgoja za mir med mladimi intelektualci, ki bodo v prihodnje zasedali vodilna mesta v gospodarstvu, javni sferi in politiki, izjemno pomembna. Tema zahteva tudi drugačne pristope in posledično spreminja visokošolski prostor.

  Teoretične temelje so avtorji postavili zelo široko. Upoštevali so tradicije okolij, iz katerih prihajajo. Predmet pa so tudi vsebinsko načrtovali in ga poimenovali Medkulturni okvir za pedagogiko vzgoje za mir (A cross-cultural framework for peacebuilding pedagogies).

  Avtorji se zavedajo, da gre za občutljivo temo. Kar v 23 državah izobražujejo o nasilnem ekstremizmu. Pred temi neprijetnimi dejstvi si ne moremo in ne smemo zatiskati oči, lahko pa pomagamo mladim razumeti širšo sliko. Konflikt je neizogiben. Z resnico, prikazom dejstev in usmerjanjem v pacifizem lahko visokošolski zavodi in univerze pomagajo učečim se najti svoje mesto v družbi.

  Dodajam, da je vzgoja za mir del dejavnega državljanstva in bi jo bilo zato smiselno vključiti tudi v programe neformalnega izobraževanja.

  Celotna številka revije International review of education je v odprtem dostopu objavljena na spletni strani založbe Springer.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

EPALE

• Za nami je Forum EPUO o prihodnosti izobraževanja odraslih in prava nacionalna spletna razprava EPALE (7/9/2021)

  17. junija letos sta ACS in CMEPIUS organizirala dogodek Digitalna preobrazba družbe, ki je povezal Forum EPUO o prihodnosti izobraževanja odraslih ter prvo nacionalno spletno razpravo EPALE

  Prvi del dogodka je povezovala mag. Zvonka Pangerc Pahernik z ACS, svoje poglede na digitalno preobrazbo družbe pa so predstavili zanimivi govorci, med njimi tudi Altheo Valentini, tematski koordinator EPALE iz centralne podporne službe EPALE.

  Sledila je prva nacionalna spletna razprava EPALE. V zanimivo razpravo nas je pospremil dr. Luka Omladič s prispevkom o pomenu etike znanosti in tehnologije v času tehnoloških prehodov. Razpravo je povezovala mag. Brigita Kruder z LU Slovenska Bistrica.

  Se nam niste uspeli pridružiti ali bi se želeli s kašno izmed predstavljenih vsebin zopet seznaniti? Vas vabimo k ogledu posnetka dogodka, ki je na voljo na EPALE ali spletni strani dogodka: Digitalna preobrazba družbe | EPUO 2021 forum II – YouTube.

  Dogodek so spremljale tolmačke za SZJ in angleščino. Poskrbeli smo, da jih je mogoče videti/slišati tudi na posnetku.

  Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS

• Sodelujte v pobudi Zgodbe skupnosti EPALE 2021! (7/8/2021)

  Aprila se je zopet odprla pobuda Zgodb skupnosti EPALE 2021, zato čim prej sodelujte in prispevajte svojo navdihov polno zgodbo. Delite jo s skupnostjo, prejmite odzive nanjo in se potegujte za objavo v letošnjem zborniku Zgodbe skupnosti EPALE, ki bo na voljo že konec tega leta. Prvih 100 prispelih zgodb skupnosti EPALE bo nagrajenih z lično, uporabno in okolju prijazno simbolično nagrado. Tokrat je poudarek na tematskih fokusih EPALE 2021, ki v središče postavljajo spretnosti za življenje in delo, vključujoče družbene spremembe za trajnost in pravičnost ter digitalno preobrazbo in priložnosti kombiniranega učenja.

  Vabimo vas, da s skupnostjo EPALE delite svoje zanimive zgodbe, povezane s tekočimi projekti Erasmus+ in svojim delom izobraževalke ali izobraževalca odraslih, pripovedi o tem, kako se je vaše delo spremenilo v zadnjih letih, zlasti med epidemijo. Sporočite nam svoje poglede o prihodnjih izzivih IO ali zapišite kaj o vsebinah, ki vas še posebej zanimajo. Natečaj se zaključi 29. oktobra.

  Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS

• Zanimive novosti na EPALE (6/23/2021)
  Na platformi EPALE lahko preberete marsikaj zanimivega. Na voljo so novi prispevki, ki so nastali kot plod sodelovanja članov skupnosti EPLAE v projektih Erasmus+. Tokrat vas vabimo k branju prispevka Job shadowing goes virtual | EPALE (europa.eu), ki ponuja zanimive rešitve soočanja z izzivi pri izvedbi mobilnosti, s katerim se je MOCIS kot nosilec projekta Erasmus+ Inovativne metode motiviranja in vključevanja odraslih v vseživljenjsko učenje uspešno soočal v času epidemije. Uspešna in aktivna pri izvedbi projektov Erasmus+ je tudi Ljudska univerza Ptuj, ki kot partnerska organizacija sodeluje pri projektu EU-OBP (Evropska odprta platforma za značke). Razvijajo skupno platformo za značke, namenjeno izobraževalnim organizacijam za odrasle, izobraževalcem odraslih in učečim se odraslim. V njihovem prispevku EU-OBP project just finalized the Tookit of good practices from EU area | EPALE (europa.eu) si lahko preberete več o orodju z zbirko dobrih praks z odprtimi značkami za izobraževanje odraslih. Njihov projekt Erasmus+ S4EG pa se osredotoča na izvajanje gamifikacije in resnih iger. Te temeljijo na 6 ključnih kompetencah, ki jih iščejo delodajalci. Katere cilje so si zadali in kaj koristnega bodo razvili za izobraževalce odraslih, osebje izobraževalnih organizacij in učeče se odrasle, si lahko preberete v prispevku S4EG: Skills for employment through gamification | EPALE (europa.eu).

  Preberete si lahko tudi zapis Entre4all: Inovativni program za usposabljanje odraslih invalidov v ključnih kompetencah | EPALE (europa.eu) v spletnem dnevniku, ki je nastal v sklopu delavnice na avstrijski EPALE in razpravi Erasmus+ : Jaz sem drugačen. Ti si drugačen. Skupaj smo raznoliki! Raznolikost v vključujočem izobraževanju odraslih, ki je potekala 20. maja. V prispevku boste našli namige, ki vam bodo pomagali izboljšati kakovost izobraževanja oseb s posebnimi potrebami. Partnerji projekta Erasmus+ iz Slovenije, Grčije, Cipra in Avstrije so razvili digitalno platformo, ki vključuje gradivo za usposabljanje in zbirko orodij z viri, ki osebam s posebnimi potrebami omogočajo pridobitev podjetniških in digitalnih znanj. Potrebujejo jih za ustvarjanje lastnega socialnega podjetja.

  Obiščite spletno stran EPALE in z nami soustvarjajte njene vsebine, registrirajte se ali prijavite v svoj uporabniški račun, izberite ustrezno kategorijo (novica, spletni dnevnik, vir ali dogodek) ter predlagajte novo vsebino za objavo!

  Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS

   

KOTIČEK JE VAŠ

• Spomini na podružnično šolo v Pernicah (8/18/2021)
  

  Čujte, vzgajali smo človeka je film, ki predstavlja spomine na šolske dni v podružnični šoli Vuzenice in Mute na Pernicah. Ali veste, kje so Pernice? Kako, da si jih še niste izbrali za izlet, da bi spoznali lepote Dravske doline ter pobočij Kozjaka in Pohorja nad njo? Film prikazuje tamkajšnje ljudi. Kar enaindvajset jih razgrinja spomine na učenje v podružnični šoli. Pogovori in posnetki so nastali kot rezultat dejavnosti ŠK. Vodila ga je občinska nagrajenka Vuzenice Zdenka Jamnik.

  Potekal je v okviru območne enote Zavoda za gozdove Slovenj Gradec, kot doslej pa ga je financiralo MIZŠ. Kamero in tehnično realizacijo je skupaj s Tomislavom Vrečičem vešče vodila pomurska muzealka in etnologinja, sicer pa bližnja domačinka Jelka Pšajd. Poznamo jo že iz odličnega prikaza dravskih splavarjev in kulinarične dediščine Pohorja. Sporočila nastopajočih govorijo o organizaciji šolanja na oddaljenem podeželju, osebnih izkušnjah in prigodah učencev, učiteljev in tedanje izobraževalne politike.

  Učenje je potekalo kombinirano (več razredov skupaj), v dveh prostorih, dopoldne in popoldne, da so se lahko razredi zvrstili. Učitelji so se na kombinirani pouk morali pošteno pripraviti, hkrati pa so se ukvarjali tudi s kmečkimi družinami in njihovim delom. Nekdanje bližnje podružnice – Gortina, Bistriški jarek in Primož na Pohorju – so imele kuharico. Poleg pouka je bilo treba skrbeti za kurjavo, skupno organizacijo prireditev ipd., zato je zaposlenim in domačinom šola takorekoč predstavljala dom. Objekt in opremo so v določenem obdobju posodabljali s samoprispevkom. Domačini, učitelji in vsakokratna vodstva so bili šoli močno zavezani, centralno in politično usmerjeni sistem pa je učitelje pred 20–30 leti po Sloveniji nameščal načrtno, v odročne kraje tudi ‘kazensko’. Dekreti so nastajali v Beogradu, učitelji pa niso smeli biti domačini. Na Koroško so npr. nameščali Prekmurce ali Štajerce. Nekateri spomini so nepredstavljivi, danes zbujajo začudenje in smeh. Tak je npr. utrinek o učitelju, ki je bil z dekretom nameščen v kraj, ki ga v hribih ob državni meji nikakor ni mogel najti. Ali pa zgodbe o spontanem prevažanju otrok s čolnom prek Drave. Tega si danes ne moremo več zamisliti. Pa kaznovanja staršev z žaganjem drv za učitelja, če otrok niso poslali v šolo. Film jasno prikaže, kako so prav vsi učitelji svoje življenje zlili s perniško skupnostjo, saj so poučevanje v Pernicah (in na drugih podružničnih šolah) vzeli kot poslanstvo in torej mnogo več od službe ali poklica.

  Po njihovih besedah in pričevanjih nekdanjih učencev otroci nekdaj vsaj večinoma niso imeli tolikšne učne podpore, kot jo imajo danes. Razlog za to je bila njihova soudeležba pri kmečkem delu in preskrbi s hrano, kar je od njih terjalo veliko časa in energije. Nekateri so zato šli v šolo pač tedaj, ko so imeli čas, najpogosteje pa niso imeli primerne higiene, obuval ali zvezkov. Najprej je bilo treba preobraziti starše, potem pa ozavestiti pešačenje, npr. po pet kilometrov v eno smer. To je bil zlasti pozimi resen problem. Tako je bilo na primer leta 1986 več kot meter snega, ki ga je odstranjeval buldožer, sicer pa so starši otrokom delali gaz s krpljami ali pa so pot napravili s preprostim plugom. Pogosto so otroke vsaj del poti v šolo spremljali stari starši ali domači psi. Situacijo je omilil tudi kasnejši vpis, da sta na pot lahko krenila po dva otroka skupaj. Spanje za mizo ali pomanjkljiva higiena zato nista bila redka. Na vprašanje: “Pa vas je bilo kaj strah?” je ena od sogovornic vzdihnila: “Oooo, Marija, pa kako … Zjutraj je bila še trda tema  … pa nobene luči … pa strašili smo drug drugega, da je bil hec … ” Ne preseneča torej, da je ena od sogovornic izpostavila delavnost otrok ter jo povezala z učnim in poznejšim življenjskim uspehom.

  Perniška podružnična šola je pričela usihati s centralizacijo, ki je tik pred osamosvojitvijo (1990) prinesla tudi prenos pouka v Vuzenico in Muto ter organiziran prevoz šolarjev tja. Prilagoditi se je bilo treba tamkajšnji obleki, opremi (npr. namesto petrolejke elektriki) in šolskemu avtobusu. Pokazala se je razlika med oddaljenim in tipičnim podeželjem. Tako je na primer zamuda šolskega avtobusa lahko pomenila tudi 16 km (poletnega) pešačenja v eno smer. Prav nihče od sogovornikov nad situacijo ni potarnal, prej obratno – sočne pripovedi so pospremljene z nasmehom, zato so spomini videti veseli.

  Upadanje števila učencev je za učitelje ne le zapletlo organizacijo pouka, npr. skupinskih športov pri telovadbi ali pripravo prireditev, temveč povzročilo tudi dodatno skrb za delovna mesta. Domačini so pred opustitvijo šole ocenili tako prednosti (npr. tehnično opremljenost, stik z drugimi šolarji) kot slabosti (da se otrok, ko odide, večinoma ne vrne več domov). Predvsem pa so si skupaj s tedanjo ravnateljico (med drugim eno od mentoric študijskih krožkov) prizadevali za ohranitev šole. Toda šola v Pernicah je bila ukinjena. V njej so namreč ostali le še štirje učenci. Vseeno je še danes v celoti in skrbno vzdrževana, saj predstavlja jedro krajevne dejavnosti, npr. organizacije taborov, lokalnih dogodkov in delovanja društev, tudi študijskega krožka. Nekdanja zaposlena poudarja, da čas ni potrdil nekdaj podcenjevalnega odnosa odločevalcev do domnevno šibkejšega znanja, ki bi naj ga podružnična šola nudila. Delavnost otrok in skrbni ter kakovostni učitelji so namreč tudi v tem malem kraju omogočili enakovreden šolski in življenjski uspeh. Dokaz za to so raznovrstni dosežki nekdanjih učencev.

  Film o podružnični šoli v Pernicah nosi naslov Čujte, vzgajali smo človeka in nam slika Podravje in njegove zgodbe. Spletno še ni na voljo, lahko pa se zanj obrnete na njegove avtorje. Govori natanko o tem, kar danes izobraževalni sistem išče in vse bolj spodbuja: fizični vzdržljivosti otrok, odnosu do dela, celovitem izkušenjskem stiku z domačim okoljem, integraciji generacij. Vse to je bilo perniški podružnični šoli domače in je prispevalo k celovitemu oblikovanju človeka. Posodobitve so torej poleg razvoja prinesle tudi izgubo, morda celo česa bistvenega za našo prihodnost. Ohranitev podružničnih šol bi morda res – kot pravi ena od sogovornic – lahko ohranila podeželje drugačno, kot je danes. Vabljeni torej k ogledu filma, iskanju in podpori vaši najbližji podružnični šoli pa tudi vzponu v Pernice, da izvemo o sebi kaj takega, česar ni v aplikacijah in bazah podatkov.

  Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS

• Verzi povezujejo generacije v Dravinjski dolini (8/18/2021)

  Zavod za izobraževanje, šport, kulturo in turizem Makole je izdal knjigo Rima ti štima s podnaslovom Dravinjska dolina. To je zbirka pesmi o haloških gričih, ki obdajajo Dravinjsko dolino. Kot piše Klara Toplak, ki je nastanek pesniške zbirke vodila, jo ilustrirala in je med drugim mentorica študijskih krožkov, griči skrivajo pesmi “globoko v gori, v rečnem rokavu, v potoku, v gozdu, v srcu, v življenju”. Pravi, da so “otroške pesmi o kraju in domovini neobremenjene in iz srca ter da že težko pričakujejo novo sezono, po možnosti zopet medgeneracijsko dejavnost”.

  MAGIJA

  Čarovnija je takšna
  kot magija.
  Magijo najdeš doma,
  kjer te tvoja družina
  rada ima.

  Martin Kavkler, 5. razred, OŠ Anice Černej Makole

  Na 89 straneh, ovitih s trdimi platnicami in krajinsko fotografijo Makol, so pesmi urejene v dva dela. V prvem najdemo pesmi osnovnošolcev OŠ Anice Černejeve od drugega razreda dalje, v drugem, nežno ločenem od prvega, pa pesmi ženskih peres Dravinjske doline. Avtorice so predstavljene kratko in z občutkom, npr. »Mlada ženska, prežeta s strastjo, ujeta v ta svet, a svobodna.«

  Le redko v našem prostoru javno objavljamo pesmi tako mladih avtorjev. Toda skrb za jezik in izražanje svojih občutij se začneta zgodaj, zato velja izdelek posebej pozdraviti. Spontanost in avtentičnost sta tudi sicer značilni za ustvarjalni proces v študijskih krožkih. Ti ne delujejo po vnaprej načrtovanem programu, ampak so ciljno naravnana učna dejavnost, ki sodelujoče močno motivira tudi z možnostjo vpliva na njen potek. S temi in takimi pričakovanji vabimo k branju lične knjižice, ki izraža občutja Haloz in Dravinjske doline. Naj dodatno povabi kratka pesem enega redkih fantičev v zbirki. Knjižico si lahko izposodite v knjižnici ACS.

  Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS

• Opozarjali so jih pred uničenjem, a je mestna četrt stopila skupaj (8/18/2021)

  Vrt stoji že od pomladi in je velik približno 50 m². Mladi so pri njegovi izdelavi pridobivali dragocene praktične izkušnje.

  

  Dekleta smo žagala deske, fantje so pomagali pri montaži ograje. Nato smo uredili poti, zgradili povišane grede, jih napolnili z zemljo, zasadili sadike in izdelali oznake zanje. V vrtu je skupaj več kot 150 rastlin, vsak teden se v njem znajde še kakšna nova, pa ne vemo, kdo jo je zasadil.

  udeleženka programa PUM-O

  Mimoidoči so jih pogosto opozarjali na možnost uničenja vrta, a izkazalo se je, da je skupnost z vso resnostjo projekt vzela za svoj.

   “Na vseh nas je, da pazimo na skupnostni vrt in skrbimo zanj. Prepričana sem, da bodo meščani tu preživeli veliko kakovostnega časa, zato tako idejo zelo podpiramo,” je povedala Brigita Balon, predstavnica Mestne četrti Gaberje. Zbrane je ob odprtju med drugim nagovoril tudi podžupan Mestne občine Celje Vladimir Ljubek: “Vesel sem, da ste se prijavili na javni razpis Mestne občina Celje. Verjamem, da ste s pomočjo teh sredstev lažje uresničili projekt, ki vas bo zagotovo še tesneje povezal z domačini.“

  

  Z vrta te dni mladi že nabirajo solato za kosilo, kmalu bodo trgali jajčevce, paprike in paradižnik, jeseni bodo sušili zelišča. Zalivanje bo za zdaj ostala njihova naloga, pri vseh ostalih aktivnostih urejanja vrta pa vabijo k sodelovanju vse meščane četrti, ki imajo čas, voljo ali znanja o vrtnarjenju. Če bodo pokazali zanimanje in bo odziv dober, obstaja možnost, da dodajo še kakšno gredico ali vrt celo razširijo.

  Špela Kumer (spela.kumer@sc-celje.si), ŠC Celje

• Od druženja, telovadbe in pohodov do izobraževanj (8/18/2021)

  DŠZ je med 26. in 29. julijem za svoje člane organiziralo Družabno-rekreativno-izobraževalni teden, ki je potekal v Hotelu Šport na Otočcu. Pripravilo je pester program, v katerem se je kaj zanimivega našlo prav za vsakogar. Poleg jutranje telovadbe 1.000 gibov, nordijske hoje, kopanja in sprehodov po okolici ter različnih predavanj so imeli člani društva tudi dovolj časa za druženje (spoznavni večer, vožnja s turističnim vlakcem, tombola, nočno kopanje). Ob koncu bivanja na Otočcu so prav vsi udeleženci soglasno ugotovili, da je bil program izvrsten, hotel prijeten, osebje prijazno in hrana odlična. Pohvalili so podporo vodje programa Andraža Purgerja in sklenili, da si želijo še več takšnih (in če je le mogoče tudi daljših) organiziranih oddihov kjerkoli po Sloveniji.

  V tednu dni so organizirali in izvedli različne delavnice.

  – Delavnica Računalniško opismenjevanje, ki jo je vodila Brigita Grubič (Društvo Šola zdravja). V društvu so nam zaupali, da so se za to delavnico odločili spričo epidemioloških ukrepov, ki so v preteklem obdobju pogosto zahtevali komunikacijo in jutranjo vadbo prek računalnikov. Tako naj bi svojim članom približali osnove uporabe računalnikov, pametnih mobilnih telefonov in tablic za video konference.

  – Novi letošnji projekt Društva Šola zdravja je tudi delavnica “Dihamo z naravo”, ki jo je predstavil in vodil Andraž Purger, prof. športne vzgoje Gre za rekreativno-sprostitvene pohode v naravo z izvajanjem dihalnih vaj meditacije in čuječega gibanja.

  

  – O zdravi prehrani je predavala nutricionistka Janja Strašek, vrhunska svetovalka za prehrano iz Term Krka.

  – Za delavnico “Metoda samopomoči 23 + 5” je bilo največje zanimanje (67 udeležencev). Nevrolog in manualni terapevt Nikolay Grishin je namreč udeležence poučil o metodi spoznavanja temeljnih anatomskih in fizioloških zakonitosti delovanja človeškega telesa.

  Družabno-rekreativno-izobraževalni teden na Otočcu  je del nacionalnega programa Slovenija v gibanju/Aktivno staranje, ki ga izvaja Športna unija Slovenije in združuje vse športno-rekreativne prireditve in redne vadbe po Sloveniji.

  Več o preteklem dogodku in napoved prihodnjih lahko preberete na spletni strani DŠZ.

  Neda Galijaš (nedasolazdravja@gmail.com), Društvo šola zdravja

• Zgodbe lepšajo življenje (8/18/2021)

  Nova mednarodna zgodba s starejšimi učečimi se v Knjižnici Šmarje pri Jelšah

  Zaposleni v Knjižnici Šmarje pri Jelšah smo se ob začetku letošnjega leta razveselili rezultatov razpisa Erasmus+. Skupaj z Mestno knjižnico Prachatice s Češke in Osrednjo knjižnico Ignalina iz Litve smo zasnovali dvoletni projekt, v katerem bomo prepletali ljudske zgodbe treh držav in spletali vezi med ljudmi v tretjem življenjskem obdobju.

  Iskanje novih poti

  Dobro leto po pričetku epidemije so ukrepi za zaustavitev širjenja korona virusa še vedno del vsakdana. Posledično zmanjšanje neposredne komunikacije in socialnih stikov vodi v osamljenost, ki sproža tesnobo in tudi depresijo.

  Vsi partnerji smo zaznali upad števila uporabnikov, odpovedani so bili številni dogodki, vključno z izobraževalnimi vsebinami. S selitvijo vsebin v digitalni svet smo se trudili ohranjati vezi z uporabniki. Ob tem pa ugotovili, da nam primanjkuje znanja z različnih področij, od uporabe digitalnih orodij do psihosocialnih veščin pri delu s starejšimi.

  Z mednarodnim sodelovanjem do optimističnih zgodb

  Med projektom bomo nadgradili znanja uporabe digitalnih orodij in pridobili veščine psihosocialne podpore sebi in drugim. Skozi projekt bomo vključevali učeče se odrasle. Rezultat projekta bo tudi knjižica devetih ljudskih pripovedk, opremljena z novimi ilustracijami. Te bodo prispevali starejši od 65 let in bodo izbrane na javnem natečaju. Posnetih bo devet kratkih filmov, v katerih bodo učeči se odrasli s pomočjo tehnik pripovedovanja, usvojenih v projektu, predstavili ljudske pripovedke.

  Tik pred prvo učno potjo

  Pred nami je prva mednarodna aktivnost: v živo bomo spoznali delo v Osrednji knjižnici Ignalina iz Litve in v njihovi Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Poleg štirih sodelavcev naše knjižnice se bodo izobraževanja udeležile tudi štiri članice naših univerz za tretje življenjsko obdobje.

  Usposabljanja v Litvi so namenjena usvajanju znanj s področja digitalnih kompetenc. Prav gotovo bomo od tam prinesli tudi sveže ideje, dobre zgodbe in nove prijateljske  vezi.

  Irena Černelč (irena@kspj.si), Knjižnica Šmarje pri Jelšah

• Zgodbarjenje: medgeneracijska pot poklicev (8/17/2021)

  Ob koncu junija smo pričeli izvajati projekt z naslovom Zgodbarjenje: medgeneracijska pot poklicev. Ukvarjali smo se z vprašanjem, kaj lahko otroci in starejši naučijo drug drugega. Starejše generacije imajo desetletja izkušenj na poklicnem področju, ki so jih s pomočjo ŠK delili z mlajšimi. Na srečanjih so jim podelili praktične nasvete in življenjske lekcije (za poklicno pot). To pomeni, da so pomagali mlajšim raziskovati lastne talente, interese in potenciale, kar jim bo v pomoč pri odločitvi za izobraževalno in karierno pot.

  

  S prvo delavnico Medgeneracijska slikarska delavnica smo začeli junija. Polno skupino otrok, staršev in starih staršev je spremljala maskota Poklicko Čarli. Najprej smo predstavili krožek in načrtovane delavnice, nato pa smo v prostoru poiskali različne didaktične igre. Tema srečanja so bili poklici nekoč in danes. Pričeli smo z zahtevnim opravilom – slikanjem na platno. Slikarki, udeleženki programa, smo prosili za pomoč. Potrpežljivost in natančnost sta bili poplačani. Nastala so namreč nepozabna dela – slike različnih poklicev. Prikazujejo tiste, ki jih opravljajo starši in stari starši, ter poklicne želje otrok. Dela bodo predstavljena na zaključni razstavi v sklopu Parade učenja 2021.

  Poleg poklicnih slikark sta nas obiskala dva policista s PP Novo mesto. Udeležencem sta pojasnila, kaj delajo policisti, in jim svetovala, kako naj ravnajo, da bodo varni v prometu. Odgovarjala sta na različna vprašanja udeležencev in pokazala opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu. Dogajanje na delavnici smo shranili v videoposnetek.

  

  Odnosi med ljudmi različnih generacij pomenijo, da se informacije delijo v obe smeri, zato so se tudi starejši naučili česa novega. Na delavnici, ki je potekala v mesecu juliju, se je predstavil programer, ki obvlada nove tehnologije. Mlajši so prej usvojili znanje in ga prenesli na svoje starše oziroma stare starše.

  Otroci so na delavnici predstavili poklice, ki so zanimivi danes, in hkrati staršem/starim staršem pomagali s tehnologijo. Seznanili so se z robotiko KUBO. Učili smo se osnovnega programiranja. Probleme smo reševali timsko. Na zemljevidih smo določili poti, po katerih so robotki potovali. Na koncu je vsako omizje predstavilo hudomušno zgodbo o potovanju, s čimer smo na več ravneh spodbujali ustvarjalnost.

  

  Spoznali smo še dva poklica: kemika in gasilca. Delo obeh je zelo raznoliko, kar smo lahko opazili tudi na delavnicah. Starši, stari starši in otroci so se z njima pogovorili tudi o posebnih delovnih razmerah pri opravljanju teh dveh poklicev.

  Kreativne delavnice spodbujajo našo domišljijo. Tako je bilo tudi na predzadnji delavnici, kjer smo ustvarili barvite nahrbtnike in poklicne badge (priponke). Narisali so različne poklice, kot so policist, avtomehanik, veterinar idr.

  Ana Marija Blažič (ana.marija.blazic@ric-nm.si), RIC Novo mesto

• V korak z moderno tehnologijo (8/16/2021)

  Strah pred tehnologijo je med nami navzoč enako dolgo kot tehnologija sama. Nedvomno spreminja naše življenje, toda kako – na bolje ali slabše?

  Da bi znali te spremembe sprejeti v čim bolj optimističnem duhu, so na ZLU povabili člane Društva diabetikov in Društva upokojencev iz Zagorja ob Savi k udeležbi v ŠK Naj sodobna tehnologija olajša življenje z mentorico Mojco Kropivc. Udeleženci so se morali soočiti z novodobno tehnologijo in premagati strah pred njo. Vsekakor jim je dobro uspelo. Neznanje in strah pred ‘neznanim’ sta izginila, kot bi mignil, že takoj po prvih srečanjih. Ovire so premagovali drugo za drugo in kmalu postali vešči uporabe različnih orodij in aplikacij. Pisano ali nepisano pravilo, ki pravi: »Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo,« se je izkazalo za zelo resnično. Vse informacije, ki so jih pridobivali na srečanjih, so pridno uporabljali ob vsakodnevnih opravilih. Spoznali so osnove računalnika in njegovo dodatno opremo, se preskusili v programih Microsoft Office. Ustvarjali so dokumente v okolju Word in jih shranjevali na USB ključe. Spoznali so, da lahko piješ kavo in prijetno poklepetaš s prijatelji in svojci preko različnih aplikacij, kot so: MSTeams, Skype, Zoom ipd. Tudi pametni telefon ni bili prevelik zalogaj in različne aplikacije, ki so si jih prenesli, jim danes pridejo še kako prav.

  Da pametne ure ne bodo več stale v kotu in nabirale prahu, so dobile novo mesto na rokah svojih lastnikov. Pridno štejejo korake, merijo srčni utrip in so na tekočem z obvestili, ki jih preberejo kar na uri. Veliko zanimanja so pokazali tudi za uporabo interneta in spletnih strani, kjer so spoznali, da »striček« Google res veliko ve. Seznanili so se z varno uporabo interneta in njegovimi pastmi. Med drugim so se seznanili z e-naročanjem in si uredili digitalna potrdila za dostop do portalov (zVem, e-Zdravje …).  Ob zaključku ŠK so prejeli potrdila, se posladkali in z znanjem, ki so ga pridobili, odkorakali v svet moderne tehnologije. Srečno in brez strahu na vaši poti!

  Mojca Kropivc (mojca.kropivc@zlu.si), ZLU

• ¡Vamos a España! (8/16/2021)
  Od začetka marca 2021 v SSU na ZLU enkrat tedensko poteka Španski kotiček. Udeleženci spoznavajo kulturo in se učijo temeljev španskega jezika. Do zdaj so spoznali zgodovino, glavne značilnosti te mediteranske države in njenih prebivalcev, tradicionalno hrano in pijačo. Globlje v špansko kulturo pa so jih popeljali ritmi latino glasbe ter plesov, kot sta salsa in flamenco.

  Tako kot so udeleženci Španskega kotička navdušeni nad špansko kulturo, je zanimanje veliko tudi za usvajanje novih besed. V skupini so se najprej naučili pozdraviti in se predstaviti, danes pa razumejo več uporabnih besednih zvez. Znajo povedati npr. koliko je ura in kdaj pride ali odide vlak.

  

  Nekateri udeleženci želijo obiskati to državo s svojevrstno kulturo. Ker soustvarjajo proces učenja v SSU, smo obravnavali nekatere ‘potovalne’ teme, kot so izrazi za hrano, pijačo, pogovor v restavraciji in spoznavanje oz. iskanje lokacij v mestu.

  

  Udeleženci prihajajo iz različnih slovenskih krajev, zato srečanja tečejo na daljavo. Da bi ohranili njihov interes za učenje, smo iskali različne pristope, npr. poslušanje pogovorov v španščini ter reševanje spletnih nalog. Kljub prilagojenemu načinu učenja (brez osebnega stika) se je skupini pridružilo nekaj novih članov. Za lažjo vključitev smo zanje organizirali predhodna individualna srečanja. Španski kotiček obiskujejo udeleženci iz različnih ciljnih skupin, kot so zaposleni, brezposelni, migranti in starejši odrasli.

  Liza Kokole (liza.kokole@zlu.si), ZLU

• Za vsako bolezen rož’ca raste (8/13/2021)

  Poznate ta izrek? Za vsako bolezen rož’ca raste. Seveda, te besede je izrekla teta Pehta navihanemu Kekcu. Varovanci VDC Zasavje pa so ga večkrat slišali na ŠK od mentorice Mojce Kropivc z ZLU. Krožek je pripravila v sodelovanju s Cvetko Drnovšek iz Društva za zdravilne rastline Zasavje. Tudi letos so ga pomneovali Naravno, zabavno do zdravja. Udeleženci so v maju in juniju spoznavali različne zdravilne rastline, se učili pravilnih tehnik dihanja in na vsakem srečanju pridno telovadili. Izpustili niso niti pohodov in obiska zeliščnega vrta tete Johance. S pomočjo vseh čutov so širili svoje obzorje, spoznali, da je za zdravje in dobro počutje dober tudi ples, ter skupaj zaplesali z Lizo Kokole. Dan jim je popestrila tudi z različnimi športnimi igrami.

  

  Pridno so nabirali zdravilne rastline, spoznavali njihove zdravilne učinke ter iz nekaterih izmed njih pripravili okusne namaze, jih poskušali in si na koncu oblizovali prste. Pripravili so tudi medene dobrote za večjo odpornost, da bodo ostali čili in zdravi celo leto. Krožek je odlično uspel po zaslugi zaupanja, dobre volje in motivacije vseh vključenih v pripravo in organizacijo. Drug drugemu so dali veliko znanja, srčnosti, veselja …, obenem pa stkali lepe in pristne odnose. Dokazali so, da kjer je volja, je tudi pot. Varovanci so bili ob zaključku zelo veseli priznanj, kot rečejo potrdilom, sladoleda in daril. Takšne dobre zgodbe bogatijo življenje, zato že skupaj snujejo ideje za nova jesenska srečanja. Utrip krožka si lahko ogledate v kratkem videu.

  Mojca Kropivc (mojca.kropivc@zlu.si), ZLU

• Prečenje Pohorja s slepimi in slabovidnimi (8/13/2021)

  V zadnjem času sem se udeležila dveh pohodov v organizaciji odbora Planinstvo za invalide/OPP kot spremljevalka.

  Pred tem, še v juniju, sem se prvič poskusila kot spremljevalka na delu poti s planine Razor navzdol, kjer sem spremljala Jano, navdihujočo mlado gospo, ki je končala višjo šolo, ima hčerko in deluje tako, da se marsikateremu videčemu zdi neverjetno. Na planino Razor so se povzpeli tako gibalno ovirani kot tudi slepi in slabovidni.

  

  Drugič sem bila spremljevalka na celotnem pohodu z Vogla na Rodico, in sicer mlademu dekletu Anji, doktorski študentki. Malce sem bila v skrbeh, kako bom kos nalogi, saj pot na določenih odsekih ni ravno nezahtevna, a sva se kar dobro ujeli. Ker pa je Anja izkušena planinka, sva skupaj z drugimi prišli na vrh, občudovali vršace naokrog in Bohinjsko jezero spodaj ter se tudi varno vrnili. Tudi vožnji s sedežnico in gondolo v obe smeri sta potekali brez zapletov.

  

  Že ob Jani in ob Anji sem se precej naučila, največ seveda od njiju. Tako opogumljena sem se podala tudi na Pohorje. Tu pa sem spremljala dve udeleženki, zdaj že »staro« znanko Anjo in novo, Marjetko. Tokrat mi je šlo lažje, saj sem bolj poslušala njiju in manj spraševala. Opozarjala sem ju na korenine, skale, kamenje, potoke, kanale, kdaj gre pot navzgor ali navzdol ter kdaj je treba še bolj dvigniti nogo pri hoji, da se ne bi spotaknili. Kar najbolj natančno sem opisovala tudi vse lepo na poti, od hribov, dreves, trav do cvetlic. Da sta si jih lažje predstavljali, sta jih nežno pobožali. Po končanem pohodu sem bila celo malce hripava, a srečna, da smo brez težav prispele na cilj. Jurček pa se je pošalil, da me verjetno nikoli poprej ni nihče toliko poslušal kot takrat.

  

  Bil je čas borovnic in med potjo smo se posladkali z njimi. Med postankom ob eni izmed koč, največ pa pri Lukovem domu na Kopah, smo ob glasbi celo plesali,. Vzdušje je bilo veselo in sproščujoče. Naša skupina je kar izžarevala pogum, voljo in veselje in tako spodbujala tudi ostale pohodnike in obiskovalce planinskih domov.

  Drugi dan pohoda smo občudovali Lovrenška jezera na Lovrenškem barju, največjem slovenskem visokem barju. Pravijo jim tudi barjanska okna in nekatera od njih ravno zdaj zaljšajo lokvanji.

  

  Druženje s slepimi in slabovidnimi mi je dalo ogromno, saj sem se od njih marsičesa naučila oziroma se še učim. Predvsem zelo občudujem njihovo izredno disciplino, voljo, moč, veselje, pogum in elan. Najbolj me je razveselilo, da sta bili Marjetka in Anja zadovoljni.

  K pohodom sta me pritegnila Marjeta Čič in Jurček Nowakk iz Odbora PIN/OPP, katerega poslanstvo je dostopnost gora za vse. Všeč mi je njihovo geslo.

  Inkluzija je proces, pri katerem se učimo živeti drug z drugim.

  Geslo PIN/OPP

  Če bi to geslo upoštevali na vseh področjih, bi bilo življenje za vse lepše, veselejše in bolj izpolnjeno.

  Prav gotov se bom tovrstnih pohodov še udeleževala, kadar le ne bom imela drugih obveznosti. Vpisana sem v razne delavnice in tečaje pri VGC Cene Štupar in mi pogosto zmanjkuje časa. Vendar se bom, kadar bo le mogoče, še prijavila, saj sem ugotovila, da me tovrstne izkušnje bogatijo in izpolnjujejo.

  V teh turbulentnih časih nam osmišljajo življenje lepi odnosi med ljudmi, povezovanje in sodelovanje ter seveda tudi to, da znamo lepo in v miru preživeti dan. Če ga polepšamo tudi sočloveku, smo bogatejši.

  Marija Metlika (m.metlika@gmail.com)

• Zgodba o uspehu – »eksperimentki« (6/24/2021)
  Verižni eksperiment je še ena uspešno zaključena zgodba ZLU in Vrtca Zagorje ob Savi. Povezali smo dve na videz nezdružljivi področji: IO in predšolsko vzgojo.

  

  Gre za izjemno medgeneracijsko sodelovanje: starejši prostovoljci so z otroki, vzgojitelji in strokovnimi delavci ZLU dve leti gradili različne verižne člene, skupaj raziskovali tehnične zakonitosti, jih učili praktičnih veščin, kot so žaganje, zabijanje žebljev, merjenje … Tako so predajali znanje in izkušnje. Otroci pa so jih učili, kako deluje današnji svet. 

  

  Tako smo povezali strast do učenja, tehnike, rudarske kulturne dediščine z otroško igrivostjo in radovednostjo. Predvsem pa smo razbijali stereotipe o tem, kdo, kdaj in na kakšen način sodi v vrtec. Verižni eksperiment ostaja del redne dejavnosti v Vrtcu Zagorje ob Savi.

  ZLU in Vrtec Zagorje ob Savi sta bila v vključena v dvoletni projekt Erasmus+ KA2 z naslovom Verižni eksperiment v vrtcu, ki ga je koordinirala LU Jesenice. Namen projekta je bil zagotoviti razvoj osnovnih tehničnih in znanstvenih spretnosti že pri predšolskih otrocih ter z medgeneracijskim učenjem spodbuditi njihovo zanimanje za tehnične poklice. Ravno ta zgodba nas je opogumila in nam odprla vrata v nove mednarodne projekte.

  

  Več o programih  in dejavnosti ZLU v 2021/22 najdete na naši spletni strani.

  Polona Trebušak (polona.trebusak@zlu.si), ZLU

KNJIŽNICA

• Trije novi priročniki v Knjižnici ACS (8/23/2021)

  FDV je lani izdaja knjižico z naslovom Blaginja v skupnosti: razvojni vidiki in inovacije. Urednici Maša Filipovič Hrast in Valentina Hlebec sta vsebino monografije tematsko razdelili na poglavja o socialnih inovacijah, socialnem podjetništvu, vzvodih zdravja, smernicah za ravnanje z obremenjujočimi izkušnjami iz otroštva ter sprejemanju dostopa do socialne oskrbe. V zadnjem razdelku publikacije so nanizani in opisani slovenski primeri socialnih inovacij. Celotna monografija sporoča, da nekaj že delamo, marsikaj pa je treba še storiti, da bomo zmanjšali socialne neenakosti v družbi.

  Monografija Izkustveno učenje je delo treh avtoric: Barice Marentič Požarnik, Marjete Šabič in Barbare Šteh. Izšla je leta 2019 pri znanstveni založbi FF. V predgovoru avtorice navajajo, kolikšno moč ima izkustveno učenje. Zato predlagajo omogočanje učnih okolij, v katerih je mogoče združiti zaznavanje, čustvovanje, delovanje in razmišljanje pri ustvarjanju znanja in osebnostnem razvoju. Učbenik obravnava vsa poglavja – od teoretične opredelitve preko uporabe v šoli do izkustvenega učenja pri profesionalnem razvoju učiteljev. Ravno zato je uporabna tudi za izobraževalce odraslih.

  V zbirki Razprave FF je lani izšel zbornik ob 80-letnici pedagoga Zdenka Medveša. Uredili so jo Robi Kroflič, Tadej Vidmar in Klara Skubic Ermenc. Razdelili so jo v tri sklope. V prvem jubilant spregovori o zgodovini in pomenu pedagogike v današnjem času. V drugem delu so prispevki drugih avtorjev, ki opozarjajo na pomembne mejnike njegovega dela. Tretji del prinaša zapis pogovora Robija Krofliča z Zdenkom Medvešem. Naslov je intervju, ko preberemo vsebino, pa dobimo občutek, da je šlo bolj za razpravo, ki slavljenca razkrije tudi v drugačni, manj formalni luči.

  Vse tri priročnike najdete na policah Knjižnice ACS.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Global citizenship for adult education (8/20/2021)

  Pri založbi Routledge je izšla znanstvena monografija o spretnostih, ki pripomorejo h kritični miselnosti. Urednice so v predgovoru zapisale, da hitro spreminjajoče se okolje in novi mediji zahtevajo krepitev netradicionalnih spretnosti. Razvijamo se v globalne državljane, zato moramo razumeti sisteme, njihovo organiziranje in razmerja, ki oblikujejo naše življenje. Publikacija prikazuje tako teoretična izhodišča kot praktične izkušnje in ustrezne sezname virov za celovito razumevanje novih spretnosti: sociokulturnih, tehnoloških, informacijskih, psihosocialnih, okoljskih in spretnosti družbenega prava.

  Publikacija nosi letnico 2022. Namenjena je izobraževalcem odraslih, ki lahko na njenem temelju oblikujejo nove izobraževalne programe za krepitev globalnega državljanstva. Prispevek o okoljski pismenosti je napisala strokovnjakinj ACS Petra Javrh. Spoznanja slovenskega modela razvoja pismenosti za ranljive skupine prebivalcev je prenesla na področje okoljskih spretnosti. Izpostavila je pomen motivacije, kot je opredeljena v priročniku za učitelje Temeljne zmožnosti odraslih. V zaključku je poudarila, da so vse spretnosti enako pomembne in da je v ljudeh treba razvijati občutek za trajnost. Publikacijo si lahko izposodite v Knjižnici ACS ali jo naročite po spletu.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Anica Mikuš Kos: Moje življenje, moje delovanje (7/16/2021)

  Anica Mikuš Kos je svoje življenje posvetila ranljivih skupinam. Tisti, ki nismo poznali njenega dela in pristopov, smo se čudili njeni empatiji in pozornosti na 1. Forumu EPUO o učenju in izobraževanju za vključujočo družbo. Januarja smo ga v sodelovanju s Slovensko filantropijo in Slogo, platformo NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč organizirali na ACS.

  Zato sem z veseljem vzela v roke njeno biografijo z naslovom Moje življenje, moje delovanje, ki je izšla leta 2015 pri Celjski Mohorjevi družbi. 86-letna zdravnica pediatrinja in psihiatrinja vse življenje sodeluje, spodbuja, se razdaja. Žene jo lastna izkušnja, saj je kot otrok doživela vojno, videla grozote. Srečala je mnogo ljudi, ki so nesebično pomagali, in taka postala tudi sama.

  Svoje življenje je prepletla z življenjem zapostavljenih, sirot, beguncev na območju nekdanje Jugoslavije in dlje na vzhodu. Precej časa je živela v daljnih ruskih republikah in na Kavkazu. Povsod je srečala, kot pravi, odprte ljudi, predane učitelje in starše.

  Posebna priloga je Aničin življenjepis. Že v zgodnjem otroštvu se je izrisal scenarij njene življenjske poti in kljub starosti ogenj v njej še gori. Priporočam v branje.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Izzivi poučevanja: spodbujanje razvoja kritičnega mišljenja (7/15/2021)

  Bolj kot kdajkoli v preteklosti si želimo sobivati s kritično razmišljujočimi posamezniki, zato je poučevanje kritičnosti pomemben izobraževalni cilj tako v formalnih kot neformalnih oblikah učenja in poučevanja. To velja za pridobivanje znanja otrok, mladih in odraslih. Kritično mišljenje je vseživljenjska spretnost. Prej ko jo usvojimo, bolje jo bomo razvili.

  Knjiga Tanje Rupnik Vec z naslovom Izzivi poučevanja: spodbujanje razvoja kritičnega mišljenja je izšla leta 2011 pri ZRSŠ, pred kratkim pa je našla svoje mesto tudi na policah Knjižnice ACS. Monografija v šestih poglavjih razkriva različne modele in pristope h kritičnemu mišljenju. Avtorica podaja metode za merjenje tovrstnih spretnosti. 5. poglavje z naslovom Poučevanje kritičnega mišljenja je najbolj neposredno, navaja različne primere in vaje. V zaključnem poglavju je podan pregled raziskav tega pojava, med katerimi je posebno zanimiva predstavitev slovenske študije, opravljene v šolskem letu 2008/09. Osrednja raziskovalna vprašanja so bila vezana na učiteljev pogled na kritično razmišljanje, njegovo razumevanje tega pojava, vpliv subjektivnega mnenja o tem pojavu na poučevanje in zaznavanje sebe kot kritičnega misleca.

  Meje svojih sposobnosti si največkrat vsilimo sami.

  Colin Rose,

  Umetnost učenja,1993

  Avtorica učitelja poimenuje ‘kritično razmišljujoč praktik’. Predlaga nekaj praktičnih pristopov k motivaciji učencev, da bodo odpravili morebiten strah pred svojo zmožnostjo kritično razmišljati. Taka zamisel je oblikovanje kvadrata z dvema zapisoma na levem in desnem robu.

  ne zmorem                                        zmorem

  Da bi se pomikali proti desni, da bi torej dobili izhodiščno samozavest, predlaga nekaj podvprašanj. Prvo je vezano na natančnejše opise, česa posameznik ne zmore, nadaljnja pa na spremembe, ki bi se po njegovem mnenju morale zgoditi, da bi se začel pomikati proti besedi ‘zmorem’. Sledi usmerjanje v postavljanje cilja: namesto ‘Moral bi’ naj učenec zapiše povedi v odločnejši obliki: ‘Odločil sem se, da bom …’

  Monografija v prvi vrsti nagovarja učitelje mladih, saj izhaja iz stališča, da človek v mladosti pridobiva izkušnje in znanje za lažje življenje v odrasli dobi. Izobraževanje odraslih pa v določeni meri nagovarja tiste, ki so jih priložnosti za pridobivanje tovrstnih spretnosti iz takih in drugačnih razlogov obšle. Vrzeli lahko presežejo pozneje, zato je knjiga odličen priročnik tudi za izobraževalce odraslih. Dobite ga v Knjižnici ACS.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

BLOG

• Mednarodna delavnica Civilna družba in izobraževanje odraslih – navade, prakse in oblikovanje ‘nove normalnosti’ (8/23/2021)

  Mednarodna delavnica v organizaciji Univerze v Würzburgu in ICAE Civilna družba in izobraževanje odraslih – navade, prakse in oblikovanje ‘nove normalnosti’, ki je bila 28. maja, je imela za cilj preučiti vlogo civilne družbe v IO. Pobliže naj bi si ogledali različne kontekste, izzive in omejitve, ki jih trenutna kriza nalaga civilni družbi, ter njene možnosti, da sooblikuje ‘novo normalnost’ v navezavi na zaveze spoštovanja človekovih pravic ter načeli prava in pravičnosti. Tako so organizatorji zapisali v povabilu …

  Po pozdravnih nagovorih vplivnežev obeh organizacij so sledili sklopi: Kaj je civilna družba? – izvor, nastanek, preobrazbe in trenutna vloga civilne družbe, Moderna civilna družba in IO – spopad na globalnem področju, Kaj pomeni civilna družba po svetu? Ta sklop je postregel vpoglede s treh koncev sveta. Azijske kolegice so navajale koristi novih možnosti, ki jih ženske pridobijo, če jim dovolimo voziti taksi. Generalna sekretarka švedskih LU Cecilia Palm je predstavila civilno družbo kot prepoznanega partnerja v IO na Švedskem in nordijskih državah, torej okolju, ki predstavlja ‘mokre sanje’ izobraževalcev odraslih po vsem svetu. Najlaže se poistovetimo z nastopom profesorice Katarine Popović. Njen poučni prikaz neke druge Evrope je nosil naslov Civilna družba v postkomunističnem svetu.

  Govorila je predvsem o domačih izkušnjah, torej južni in jugovzhodni Evropi. Opozorila je na podobnosti med postkomunističnimi državami, ki jih zaznamujejo počasna ekonomska rast, nestabilno gospodarsko in politično stanje brez demokratične tradicije s hibridno oziroma konservativno demokracijo. Ta se tako sicer predstavlja, v resnici pa to ni. Gradi jo kopica avtokratskih nagnjenj, prepredenih s populizmi, nacionalizmi in korupcijo. Čeprav pravega sodelovanja med različnimi državnimi deležniki ni, je civilna družba še kako živa. S političnimi spremembami in padcem komunizma so se NVO porajale kot gobe po dežju. V teh krhkih demokracijah je njihov glas še kako pomemben, saj so najbolj progresiven del družbe, ki zagovarja človekove pravice in demokracijo ter predstavlja marginalne in ranljive skupine predvsem na področju izobraževanja. Zelo pogosto je civilna družba zatočišče strokovnjakov in intelektualcev, zato je izobraženost dejavnih na teh področjih visoko nad državnim povprečjem.

  Tudi zato so NVO najpogostejši ponudnik IO ter pomemben zagovornik tistih, ki so ostali zadaj. Civilna družba prevzema pomembne politične, družbene in ekonomske dejavnosti, ki jih vladajoče strukture zanemarjajo. Zagovarja področja, ki oblasti ne zanimajo pretirano, in je zato gonilo medkulturnosti, strpnosti, kritičnega razmišljanja. Pomembno vpliva na evropsko integracijo, mednarodno komunikacijo in izmenjavo. Vloga civilne družbe je, po njenih besedah, prestavljati interese in cilje določenih skupin, ki (še) nimajo sistemskega značaja, so pa značilni za razvite in stabilne demokracije. Poleg tega popravlja ali nadomešča spregledana področja dela, ki jih države, vlade ne zmorejo ali pa nočejo izvajati, včasih pa deluje ali je razumljena celo kot opozicija, ki pokriva določena ključna področja družbe. Zato jo oblasti stigmatizirajo, javno mnenje pa obtožuje odsotnosti domoljubja. Civilna družba je torej alternativa, opozicija in je verjetno ravno zaradi tega njen status še vedno pravno in finančno neurejen, birokratsko izjemno kompleksen in restriktiven. V civilno družbo tako spadajo tudi cerkvene organizacije in nogometni klubi, ki se navadno bolje napajajo, če le podpirajo vladne usmeritve, kot tradicionalne NVO, iz istega korita.

  Ob tem je tu še pojav GONGO, vladno ustanovljenih NVO, ki so sicer legalno-pravno nevladne organizacije, dejansko pa so to vladne, strankarske izpostave za politične kadre in porabo sredstev, namenjenih NVO. Svoje predavanje je profesorica Popović zaključila z nekaj primeri praks vlade svoje države, ki je koronakrizo izkoristila za zmanjševanje političnih in civilnih pravic ter svobode.

  Podobnost z domačimi izkušnjami ni zgolj naključna. Kakor tudi ni naključno, da so bile v občestvu poleg študentk in študentov (zopet) predvsem ženske, predvsem (naj)temnejših odtenkov, katerim so se ‘dosežki’ JV Evrope na področju civilne družbe in IO zdeli verjetno nedosegljivi v času njihovega bivanja na tem svetu. Prisluhnile so, torej, tiste najbolj marginalne, tiste zadnje v vrsti v deklaraciji obljubljenih a nikoli podeljenih človekovih pravic – lastne pravice si moremo izboriti samo sami.

  Na domačem terenu in v tem še posebno izključujočem času o tem še najbolj zgovorno pričajo prav naše najbolj prepoznane organizacije civilne družbe s področja zdravja. V veliki večini jih  ustanavljajo, vodijo ter v njih delujejo najprej družinski člani obolelih. Ti se združujejo in si medsebojno pomagajo, da bi ohranili določeno kakovost bivanja svojim bližnjim. Tistim z redkimi boleznimi pa preostane le prosjačenje na najbolj komercialnih televizijah z največ gledalkami, da bi le zbrali milijon za operacijo v Ameriki, tik preden se začne Ljubezen na kmetiji. Zbiranje drobižkov, da si naši drobižki lahko namočijo noge pri Debelem rtiču, pa je po vseh teh letih že tako institucionalizirano, da ga sploh več ne razumemo kot del civilne družbe. Kdo bo odpeljal na morje ženske 65+, naše najbolj ogrožene matere in babice, ki ne vidijo več onkraj praga revščine? Kakšen sarkastičen krohot jih mora grabiti v osami njihovih vlažnih kmečkih hiš, če se kdaj spomnijo pesmi Lepo je v naši domovini biti mlad? Z razvojem v zadnjih 30 letih pa se še mladim ne poje več. Mene je tako sram, da me boli …

  Darijan Novak (darijan.novak@acs.si), ACS

• Kje ste pa vi? (7/13/2021)

  Tik pred poletjem sem se poglobljeno izobraževala. Vzporedno sta namreč tekla dva tečaja o treh spletnih družbenih omrežjih z dvema mentoricama, različnima skupinama ‘sošolcev’ in enakim namenom – za promocijo izobraževanja odraslih in dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo na ACS.

  Znanje o uporabi omrežja LinkedIn in izkušnje z njim smo pridobivali v okviru izobraževalnih delavnic, financiranih s sredstvi projekta EPUO 2020–2021. Udeležili smo se jih zaposleni na ACS. Pridobljeno znanje že uporabljamo, predvsem pa, kot nas je naučila mentorica Maja Novak, preverjamo, preizkušamo in testiramo. Naš cilj je preko osebnih profilov na omrežju promovirati ACS, svoje delo, dosežke, dogodke, slovenske in mednarodne projekte.

  V okviru LU Radovljica deluje center za mlade Kamra. Dejavnosti, ki jih organizirajo, niso namenjene le mladim. Tako je v letošnjem letu pri njih na daljavo teklo nekaj 40-urnih tečajev o uporabi spletnih družbenih omrežij, predvsem FB in IG, za promocijo izobraževalnih in drugih dejavnosti. Z veseljem sem sprejela vabilo, saj se rada učim. Obžalujem le, da se nismo mogli srečevati v živo. Program financirata EU iz ESS in MIZŠ.

  Služba je služba, družba pa družba

  

  Ste opazili, da se osebno in službeno vedno bolj prekrivata? Ne pravim, da je to slabo. Z objavo osebne fotografije na ‘službenem’ profilu se razkrijemo bolj, kot bi si to morda želeli, toda pomisleki so brezpredmetni. Fotografija razkriva le obraz, na delo pa nosimo vse, kar smo – osebnost, spretnosti, interese, navade. To so tudi ključne značilnosti, zaradi katerih se ljudje z nami povežejo. Mi smo nosilci blagovne znamke in ne obratno.

  Naši mentorici, Monika iz podjetja Mojster marketinga za FB in Maja za LinkedIn, sta se potrudili in delali z nami na naših konkretnih primerih. Spodbujali sta nas, naj naučeno preizkusimo v praksi. Tako sem zdaj na FB, IG in LI. Kje ste pa vi? In kaj tam počnete?

  FB naj bi v največji meri uporabljala naša (srednja?) generacija, mladi prisegajo na Snapchat (in številna druga), še mlajši pa na Tik-tok. Potem je tu še Twitter. Nastajajo kot gobe po dežju. Marsikdo, tudi iz kroga znanih in slavnih, bi potreboval vsaj premislek, če ne tečaj, preden kaj objavi. Zato se mnogi spletnih družbenih omrežij izogibajo. Toda ali je to pravi način za spregled novic in ljudi, ki nas spravljajo v slabo voljo? Ne. Prevzeti je treba odgovornost in na spletu, tudi na omrežjih, slediti svojim vrednotam. Na FB ACS, TVU, Knjižnice ACS ter IG TVU tako ravnamo. Doseg objav dokazuje, da smo uspešni, ljudje/organizacije nam sledijo in delijo naše objave. Verjetno gre res za najcenejši in najhitrejši medij za ozaveščanje splošne javnosti o IO.

  Na spletnih družbenih omrežjih preživim kar veliko časa. S posebnim veseljem objavljam #nadanašnjidan na FB Knjižnice ACS, po intenzivnem štirideseturnem tečaju razumem, čemu služijo ključniki, upam si v veliko večji meri komentirati in deliti objave drugih, objaviti video, ki sem ga posnela, brskati, kaj delajo drugi. Prenehala sem redno spremljati doseg (svojih) objav in se spraševati po razlogih za razmeroma majhno število všečkov.

  Lepa beseda lepo mesto najde

  

  Tudi tu namreč velja, da dobimo toliko, kot damo. Ne moremo se izgovarjati na tehnologijo. Ta deluje po algoritmih, kot smo slišali na Forumu EPUO o digitalni preobrazbi družbe. V skupine nas razvršča glede na naše prejšnje dejavnosti. Če bomo sledili objavam določenih oseb/ustanov in z njimi ohranjali stik s kliki, ogledi, komentarji in všečki, se nam bodo ti profili kazali na prvi strani (ponujali pase nam bodo pa tudi na drugih spletnih mestih, po katerih brskamo). S tem ko se odzivamo na objave drugih, dosežemo, da nas opazijo. Povsod, na vseh omrežjih obstajajo t. i. opazovalci. Nikoli se ne odzivajo, si pa ustvarijo mnenje. Ko nas bodo potrebovali, bodo vedeli, kje nas najdejo.

  To ni edini trik. Če sami nismo vplivneži niti nimamo takih ambicij, se ‘prikupimo’ nekomu, ki je. Najdemo skupno točko, ga označimo in naša objava bo deležna večje pozornosti.

  Plačane objave na FB in IG so najcenejša reklama. Ob nekaj evrih stroškov in s premišljeno izbiro ciljnih skupin lahko oglas vidi ogromno ljudi. V času, ko skušamo ‘preskočiti’ reklamne bloke na televiziji, klikamo reklame na FB, če so le dobro zamišljene. Tu pridejo prav izkušnje in pridobljeno marketinško znanje.

  Povezani v mrežo

  Če lahko FB in IG vzamemo malo za hec, pa je LI resna ‘ustanova’, v kateri delujejo posamezniki kot predstavniki podjetij in strokovnih dejavnosti. Povezujejo se iz različnih razlogov, tudi zato, da se drug od drugega učijo. Vsepovsod lahko slišimo, da so osebne spretnosti pomembnejše od strokovnih – slednjih se lažje naučimo. LI po mojem razumevanju deluje prav tako. V ‘prvi liniji’ je posameznik s svojo premišljeno izbrano fotografijo ter oblikovano pasico (ki ga razkriva v javnih trenutkih njegovega profesionalnega udejstvovanja) – na slikah naj bodo ljudje, naj se vidijo obrazi. Ničesar ne skrivamo. Opis osebe vključuje izbor njenih najboljših lastnosti in spretnosti, ki jih kaže pri delu. Ja, prav je, da razkrije, kaj počne v prostem času, saj so hobiji pogost razlog, da se ljudje želijo povezati.

  Svoj profil (odprla sem ga pred petimi, šestimi leti in kmalu povsem zanemarila) sem uredila z velikim veseljem in skrbnostjo. Nisem povsem ubogala Maje (sem pač malo samosvoja – ampak tega v mojem opisu ne boste prebrali), stojim pa za vsem, kar je tam zapisano. Pobožalo me je, ko sem se zavedela, koliko formalnih in neformalnih tečajev sem opravila in kaj torej vse znam. Nadaljevalo se je s povezovanjem ljudi – brez težav; najprej sem nagovarjala druge, potem so začeli drugi vabiti mene. Moja mreža počasi raste. Sodelavci smo se povezali, si pomagali, svetovali, se zgledovali drug po drugem. Naše objave so v veliki meri rezultat timskega dela.

  Odločila sem za sistematično objavljanje: vsak teden nekaj. Kaj lahko specialna knjižnica za izobraževanje odraslih ponudi podjetnikom (ti so na LI v največjem številu), ki ustvarjajo poslovno mrežo, da bi dosegli (tudi) poslovne uspehe in finančne učinke? Anketa je kar dobro izpadla, vendar se je izkazalo, da je premalo ponujala, in morda se je zdelo, da ni dovolj premišljeno zastavljena … Videovodič pa ni dosegel želenega učinka. Sprašujem se, kaj je razlog. Nekoliko razdalje in poletni razmislek mi bosta koristila, jeseni pa bom spet začela slediti zastavljenemu cilju: ena objava na teden za promocijo knjižnične dejavnosti na ACS in širše. Ampak ne v sredo! Ne na LI ne na IG in še manj na FB.

  Odgovorno objavljanje

  Površnemu opazovalcu se lahko zdi, da je objavljanje na omrežjih najlažja stvar na svetu. Primeš telefon, fotografiraš, nekaj napišeš, uporabiš filtre, čustvenčke in ključnike. No, ni tako enostavno. Poznati je treba odgovora na vprašanja, kaj je cilj objav in koga želimo prepričati o čem.

  Cilji spletnih družbenih omrežij ACS so povezani z našimi temeljnimi dejavnostmi. Ves čas imamo pred očmi štiri stebre učenja po Delorsu (Učenje, skriti zaklad, 1996). Učimo se, da bi vedeli, da bi znali delati, da bi znali živeti v skupnosti in da bi znali biti (živeti). Ozaveščamo o pomenu temeljnih spretnosti, branja in učenja ter vseh tistih dejavnosti, ki človeka opolnomočijo za kakovostno življenje. Na ta način in s podporo cele vrste tako organizacij kot posameznikov, ki nam sledijo, želimo doseči vse, tudi ranljive ciljne skupine.

  Spletnih družbenih omrežij ne moremo jemati kot vir verodostojnih informacij, po katerih bi se kazalo ravnati v življenju, saj se mora človek odločati po svoji vesti in slediti svojim vrednotam. So pa sodoben način povezovanja s posamezniki in organizacijami, ki nudijo nekaj, po čemer sami morda hrepenimo – lahko je to le lepa misel, kakovostna fotografija ali videoposnetek, ki si ju sicer ne bi ogledali, dobra šala ali strokovni nasvet. Objavljene vsebine so odraz posameznika – njegovih osebnostnih lastnosti, znanja, okolja in trenutnega razpoloženja.

  Pridobljeno znanje se vedno ‘lepi’ na obstoječe védenje. Širše kot je, več možnosti imamo, da se sami odločamo za iskanje rešitev in prevzemamo odgovornost za svoje ravnanje. 💪 Poleg tega se na vsakem tečaju vsaj toliko kot od učitelja naučimo od sošolcev. 🤝 Hvaležna sem, da se lahko toliko učim – in to v najboljši družbi.

  Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS