Tik pred poletjem sem se poglobljeno izobraževala. Vzporedno sta namreč tekla dva tečaja o treh spletnih družbenih omrežjih z dvema mentoricama, različnima skupinama ‘sošolcev’ in enakim namenom – za promocijo izobraževanja odraslih in dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo na ACS.

Znanje o uporabi omrežja LinkedIn in izkušnje z njim smo pridobivali v okviru izobraževalnih delavnic, financiranih s sredstvi projekta EPUO 2020–2021. Udeležili smo se jih zaposleni na ACS. Pridobljeno znanje že uporabljamo, predvsem pa, kot nas je naučila mentorica Maja Novak, preverjamo, preizkušamo in testiramo. Naš cilj je preko osebnih profilov na omrežju promovirati ACS, svoje delo, dosežke, dogodke, slovenske in mednarodne projekte.

V okviru LU Radovljica deluje center za mlade Kamra. Dejavnosti, ki jih organizirajo, niso namenjene le mladim. Tako je v letošnjem letu pri njih na daljavo teklo nekaj 40-urnih tečajev o uporabi spletnih družbenih omrežij, predvsem FB in IG, za promocijo izobraževalnih in drugih dejavnosti. Z veseljem sem sprejela vabilo, saj se rada učim. Obžalujem le, da se nismo mogli srečevati v živo. Program financirata EU iz ESS in MIZŠ.

Služba je služba, družba pa družba

Ste opazili, da se osebno in službeno vedno bolj prekrivata? Ne pravim, da je to slabo. Z objavo osebne fotografije na ‘službenem’ profilu se razkrijemo bolj, kot bi si to morda želeli, toda pomisleki so brezpredmetni. Fotografija razkriva le obraz, na delo pa nosimo vse, kar smo – osebnost, spretnosti, interese, navade. To so tudi ključne značilnosti, zaradi katerih se ljudje z nami povežejo. Mi smo nosilci blagovne znamke in ne obratno.

Naši mentorici, Monika iz podjetja Mojster marketinga za FB in Maja za LinkedIn, sta se potrudili in delali z nami na naših konkretnih primerih. Spodbujali sta nas, naj naučeno preizkusimo v praksi. Tako sem zdaj na FB, IG in LI. Kje ste pa vi? In kaj tam počnete?

FB naj bi v največji meri uporabljala naša (srednja?) generacija, mladi prisegajo na Snapchat (in številna druga), še mlajši pa na Tik-tok. Potem je tu še Twitter. Nastajajo kot gobe po dežju. Marsikdo, tudi iz kroga znanih in slavnih, bi potreboval vsaj premislek, če ne tečaj, preden kaj objavi. Zato se mnogi spletnih družbenih omrežij izogibajo. Toda ali je to pravi način za spregled novic in ljudi, ki nas spravljajo v slabo voljo? Ne. Prevzeti je treba odgovornost in na spletu, tudi na omrežjih, slediti svojim vrednotam. Na FB ACS, TVU, Knjižnice ACS ter IG TVU tako ravnamo. Doseg objav dokazuje, da smo uspešni, ljudje/organizacije nam sledijo in delijo naše objave. Verjetno gre res za najcenejši in najhitrejši medij za ozaveščanje splošne javnosti o IO.

Na spletnih družbenih omrežjih preživim kar veliko časa. S posebnim veseljem objavljam #nadanašnjidan na FB Knjižnice ACS, po intenzivnem štirideseturnem tečaju razumem, čemu služijo ključniki, upam si v veliko večji meri komentirati in deliti objave drugih, objaviti video, ki sem ga posnela, brskati, kaj delajo drugi. Prenehala sem redno spremljati doseg (svojih) objav in se spraševati po razlogih za razmeroma majhno število všečkov.

Lepa beseda lepo mesto najde

Tudi tu namreč velja, da dobimo toliko, kot damo. Ne moremo se izgovarjati na tehnologijo. Ta deluje po algoritmih, kot smo slišali na Forumu EPUO o digitalni preobrazbi družbe. V skupine nas razvršča glede na naše prejšnje dejavnosti. Če bomo sledili objavam določenih oseb/ustanov in z njimi ohranjali stik s kliki, ogledi, komentarji in všečki, se nam bodo ti profili kazali na prvi strani (ponujali pase nam bodo pa tudi na drugih spletnih mestih, po katerih brskamo). S tem ko se odzivamo na objave drugih, dosežemo, da nas opazijo. Povsod, na vseh omrežjih obstajajo t. i. opazovalci. Nikoli se ne odzivajo, si pa ustvarijo mnenje. Ko nas bodo potrebovali, bodo vedeli, kje nas najdejo.

To ni edini trik. Če sami nismo vplivneži niti nimamo takih ambicij, se ‘prikupimo’ nekomu, ki je. Najdemo skupno točko, ga označimo in naša objava bo deležna večje pozornosti.

Plačane objave na FB in IG so najcenejša reklama. Ob nekaj evrih stroškov in s premišljeno izbiro ciljnih skupin lahko oglas vidi ogromno ljudi. V času, ko skušamo ‘preskočiti’ reklamne bloke na televiziji, klikamo reklame na FB, če so le dobro zamišljene. Tu pridejo prav izkušnje in pridobljeno marketinško znanje.

Povezani v mrežo

Če lahko FB in IG vzamemo malo za hec, pa je LI resna ‘ustanova’, v kateri delujejo posamezniki kot predstavniki podjetij in strokovnih dejavnosti. Povezujejo se iz različnih razlogov, tudi zato, da se drug od drugega učijo. Vsepovsod lahko slišimo, da so osebne spretnosti pomembnejše od strokovnih – slednjih se lažje naučimo. LI po mojem razumevanju deluje prav tako. V ‘prvi liniji’ je posameznik s svojo premišljeno izbrano fotografijo ter oblikovano pasico (ki ga razkriva v javnih trenutkih njegovega profesionalnega udejstvovanja) – na slikah naj bodo ljudje, naj se vidijo obrazi. Ničesar ne skrivamo. Opis osebe vključuje izbor njenih najboljših lastnosti in spretnosti, ki jih kaže pri delu. Ja, prav je, da razkrije, kaj počne v prostem času, saj so hobiji pogost razlog, da se ljudje želijo povezati.

Svoj profil (odprla sem ga pred petimi, šestimi leti in kmalu povsem zanemarila) sem uredila z velikim veseljem in skrbnostjo. Nisem povsem ubogala Maje (sem pač malo samosvoja – ampak tega v mojem opisu ne boste prebrali), stojim pa za vsem, kar je tam zapisano. Pobožalo me je, ko sem se zavedela, koliko formalnih in neformalnih tečajev sem opravila in kaj torej vse znam. Nadaljevalo se je s povezovanjem ljudi – brez težav; najprej sem nagovarjala druge, potem so začeli drugi vabiti mene. Moja mreža počasi raste. Sodelavci smo se povezali, si pomagali, svetovali, se zgledovali drug po drugem. Naše objave so v veliki meri rezultat timskega dela.

Odločila sem za sistematično objavljanje: vsak teden nekaj. Kaj lahko specialna knjižnica za izobraževanje odraslih ponudi podjetnikom (ti so na LI v največjem številu), ki ustvarjajo poslovno mrežo, da bi dosegli (tudi) poslovne uspehe in finančne učinke? Anketa je kar dobro izpadla, vendar se je izkazalo, da je premalo ponujala, in morda se je zdelo, da ni dovolj premišljeno zastavljena … Videovodič pa ni dosegel želenega učinka. Sprašujem se, kaj je razlog. Nekoliko razdalje in poletni razmislek mi bosta koristila, jeseni pa bom spet začela slediti zastavljenemu cilju: ena objava na teden za promocijo knjižnične dejavnosti na ACS in širše. Ampak ne v sredo! Ne na LI ne na IG in še manj na FB.

Odgovorno objavljanje

Površnemu opazovalcu se lahko zdi, da je objavljanje na omrežjih najlažja stvar na svetu. Primeš telefon, fotografiraš, nekaj napišeš, uporabiš filtre, čustvenčke in ključnike. No, ni tako enostavno. Poznati je treba odgovora na vprašanja, kaj je cilj objav in koga želimo prepričati o čem.

Cilji spletnih družbenih omrežij ACS so povezani z našimi temeljnimi dejavnostmi. Ves čas imamo pred očmi štiri stebre učenja po Delorsu (Učenje, skriti zaklad, 1996). Učimo se, da bi vedeli, da bi znali delati, da bi znali živeti v skupnosti in da bi znali biti (živeti). Ozaveščamo o pomenu temeljnih spretnosti, branja in učenja ter vseh tistih dejavnosti, ki človeka opolnomočijo za kakovostno življenje. Na ta način in s podporo cele vrste tako organizacij kot posameznikov, ki nam sledijo, želimo doseči vse, tudi ranljive ciljne skupine.

Spletnih družbenih omrežij ne moremo jemati kot vir verodostojnih informacij, po katerih bi se kazalo ravnati v življenju, saj se mora človek odločati po svoji vesti in slediti svojim vrednotam. So pa sodoben način povezovanja s posamezniki in organizacijami, ki nudijo nekaj, po čemer sami morda hrepenimo – lahko je to le lepa misel, kakovostna fotografija ali videoposnetek, ki si ju sicer ne bi ogledali, dobra šala ali strokovni nasvet. Objavljene vsebine so odraz posameznika – njegovih osebnostnih lastnosti, znanja, okolja in trenutnega razpoloženja.

Pridobljeno znanje se vedno ‘lepi’ na obstoječe védenje. Širše kot je, več možnosti imamo, da se sami odločamo za iskanje rešitev in prevzemamo odgovornost za svoje ravnanje. 💪 Poleg tega se na vsakem tečaju vsaj toliko kot od učitelja naučimo od sošolcev. 🤝 Hvaležna sem, da se lahko toliko učim – in to v najboljši družbi.

Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS