DOMAČE NOVICE

• Vabimo na Letni posvet o izobraževanju odraslih (10/13/2021)

  LPoIO je nacionalni dogodek, ki zaokroža dejavnosti in rezultate v politiki, razvojno-raziskovalnem delu in praksi IO. Obenem opozarja na skupne izzive našega dela. V letošnjem in prihodnjem letu se jih kaže še več. Smo namreč v prelomnem obdobju, ko so se zaključili strateški dokumenti na nacionalni in evropski ravni, v veljavnost pa stopajo novi.

  Naše letošnje stanovsko srečanje bo sestavljeno iz štirih vsebinskih sklopov.

  Trajnostni izzivi trkajo na našo vest!

  O zeleni preobrazbi družbe so bila prav v zadnjem času napisana številna besedila, izrečenih je bilo že veliko besed …, toda prehod od obojega k odločnim in usklajenim dejanjem – tukaj in zdaj – je preveč obotavljajoč!

  Kakšna je pri tem vloga učenja in izobraževanja odraslih? Je (lahko) naša stroka v teh procesih zaveznik ali celo gibalna sila? Pričevanja strokovnjakov in praktikov nas bodo postavila na realna tla, upajmo, da tudi spodbudila k drugačnemu ravnanju – brez odlašanja.

  Prisluhnili bomo dr. Lučki Kajfež Bogataj, soprejemnici Nobelove nagrade za mir 2007 in eni izmed slovenskih pionirk raziskovanja vpliva podnebnih sprememb. Povezavo med podnebno problematiko in IO bo vzpostavila naša sodelavka, dr. Nevenka Bogataj. Na virtualni stojnici bomo razstavili tri odlične primere iz prakse naših izvajalcev IO, ki imajo ključno vlogo v svoji lokalni skupnosti. Ogledali si jih bomo drugega dne, za spodbuden zaključek našega srečanja.

  Covid-19 nas je za vedno spremenil.

  Za nami je okroglo leto in pol delovanja pod vplivom epidemije. Negotovo prilagajanje, v katerega smo bili v prvi polovici leta 2020 malodane pahnjeni, smo ovrednotili in predstavili na lanskem posvetu. V zadnjem letu smo dobre prakse posvojili, jih prilagodili in nadgrajevali, se urili v prožnosti. Ves čas pa smo prednostno skrbeli za kakovost našega delovanja. Nam je uspevalo?  Obstaja razlika v odzivanju na epidemijo med formalnim in neformalnim izobraževanjem odraslih? Raziskovalna spoznanja si bosta z nami delili mag. Jasna Kržin Stepišnik in dr. Tanja Možina.

  Katere okoliščine nas bodo opredeljevale v naslednjem desetletju?

  ReNPIO 2021–2030 je pred sprejetjem. Že naslednje leto bo vplivala na naše delo. O resoluciji in korakih do njene uveljavitve bosta spregovorili mag. Katja Dovžak in Ema Perme.

  Kaj bo zaznamovalo leto 2022? Seznanili se bomo z usmeritvami obeh nosilnih ministrstev, ki jih bosta predstavili mag. Nataša Kranjc z MIZŠ in Mojca Pršina z MDDSZ, ter prednostnimi nalogami ključnih deležnikov. Razprava predstavnikov javnih zavodov in asociacij v IO bo tekla o medsebojnih pričakovanjih ter priložnostih za sinergijo.

  Slovensko predsedovanje Svetu EU je IO postavilo v ospredje.

  Pripravljali smo osnutek nove evropske strategije – EPUO ter se usklajevali s številnimi deležniki. Pred kratkim sta bili izpeljani evropska konferenca o učenju in izobraževanju odraslih in konferenca MDDSZ Kakovostno delo za kakovostno življenje. To pa še ni vse. Septembra je izšla študija Eurydice o izobraževanju in usposabljanju odraslih, ves čas pa so nam na voljo priložnosti za mednarodno sodelovanje v programu Erasmus+ in EPALE. O vsem tem bodo poročale Jasmina Poličnik in Saša Amrožič Deleja z MIZŠ, mag. Katja Rihar Bajuk z MDDSZ ter Ana Stanovnik Perčič s CMEPIUS.

  Že drugič v zgodovini letnih posvetov se bomo srečali (žal) le po spletu, kljub temu pa pričakujemo več sto strokovnjakov, praktikov, nosilcev politike in drugih deležnikov v IO. Čeprav smo se prisiljeni odreči pomembnemu vidiku, druženju, se bomo s skupnimi močmi zavzemali za pristno, bogato in v prihodnost zazrto srečanje.

  Prijavite svojo udeležbo tukaj: https://web.acs.si/lp2021/prijava.

  Veselimo se srečanja z vami, pričakujemo pa tudi razpravo – v Klepetalnici in ‘v živo’.

  Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

• Dr. Tanja Možina, dobitnica nagrade RS na področju šolstva za leto 2021 – za izjemne dosežke v izobraževanju odraslih (10/13/2021)

  Ponosni in veseli smo, da je naša sodelavka dr. Tanja Možina dan po svetovnem dnevu učiteljev prejela nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2021 – za izjemne dosežke na področju IO.

  Tanja je nagrado prejela za svoje poglobljeno raziskovalno in razvojno delo pri konceptualni izgradnji celovitega nacionalnega sistema presojanja in razvijanja kakovosti IO, ki ga uspešno dopolnjuje z nenehnim preskušanjem v praksi. Kot pobudnica je na ACS že pred dvajsetimi leti zasnovala slovenski model za presojanje in razvijanje kakovosti, poimenovan POKI. Uspešno so ga preizkusile številne organizacije, ki izobražujejo odrasle. Model odraža njeno prepričanje, da izobraževalne organizacije lahko sistematično, objektivno in celostno skrbijo za svojo kakovost s samoevalvacijo, ki je osrednje orodje modela POKI. V pomoč sodelujočim organizacijam je zasnovala številna orodja, pripomočke in vodila. Jedro modela POKI pa je zbirka kazalnikov kakovosti, razvitih posebej za področje IO. Celoviti pristop danes uporablja velika večina slovenskih organizacij, ki izvajajo programe IO.

  Vse od zasnove modela je Tanja ena ključnih nosilk prenosa tega pristopa v prakso. Izvaja številna predavanja za praktike za zahtevno delo na področju kakovosti IO. Odlikujejo jo izjemne predavateljske sposobnosti, v izvedbo usposabljanj vključuje sodobne pristope. Praktikom nudi strokovno in svetovalno podporo v zvezi z vzpostavitvijo notranjih sistemov kakovosti v organizacijah. Delo s praktiki dojema kot nepogrešljivi del svojega strokovnega dela in razvoja.

  Tanja je pogosto vabljena na različne nacionalne strokovne dogodke, kjer predstavlja svoje delo in dosežke na področjih presojanja in razvijanja kakovosti, usposabljanja in spopolnjevanje izobraževalcev odraslih, razvoja kurikula v IO ter razvoja področja v najširšem smislu. Je nepogrešljiva sodelavka v delovnih skupinah ACS za pripravo sistemskih in strateških dokumentov, kot strokovnjakinja sodeluje v različnih komisijah in delovnih skupinah na nacionalni ravni.

  

  Zavzeto in strokovno prispeva k sistemskemu umeščanju presojanja in razvijanja kakovosti v IO. Sodelovala je tako pri pripravi ZIO-1 (2018) kot prejšnje (2013–2020) in nastajajoče ReNPIO v Republiki Sloveniji (2021–2030). Pri snovanju teh in drugih strateških dokumentov se je dodatno angažirala in podpirala razvojne predloge tudi na drugih področjih, še posebno pri razvoju programov in podpornih dejavnosti za ranljive skupine odraslih.

  Samostojno ali v soavtorstvu z drugimi strokovnjaki je napisala številne razvojno-raziskovalne monografije, evalvacijske študije, priročnike, zahtevnejša učna gradiva, članke in druge prispevke o IO, še posebno razvoja kakovosti na tem področju. Samostojno ali v sodelovanju z drugimi strokovnjaki razvija programe temeljnega usposabljanja in spopolnjevanja za osebje, ki se v IO ukvarja z vprašanji kakovosti.

  Veliko Tanjinih strokovnih zamisli je zaživelo v praksi. Pobuda o ZZK se je pod njenim vodstvom razvila v celovit postopek za podeljevanje tega znaka. Danes organizacije na podlagi opredeljenih meril vsaka tri leta utemeljeno izkažejo, da sistematično skrbijo za svojo kakovost in kakovost svojih storitev v IO. Pomembno vlogo je imela pri vzpostavitvi vloge svetovalca za kakovost in nacionalnega omrežja svetovalcev za kakovost IO. Ta pod strokovnim vodstvom in koordinacijo ACS deluje že 15 let.

  

  S številnimi tujimi strokovnjaki vzpostavlja in ohranja stike, saj se zaveda pomena najnovejših dognanj na področju kakovosti. Povezave s partnerji v različnih evropskih državah krepi z medsebojnim prenosom znanja in dobrih praks. Njena strokovna prepoznavnost in ugled v mednarodnem prostoru se kažeta tudi z vabili k sodelovanju na mednarodnih dogodkih (npr. v zadnjih dveh letih s strani OECD in EK).

  Tanjina vizionarska naravnanost se v praksi odraža v zelo konkretnih rezultatih. Izobraževalne organizacije so dobile IKT podporo, npr. v različnih računalniških aplikacijah v podporo izpeljavi samoevalvacije – v zadnjem obdobju je bil razvit spletni Mozaik kakovosti. Prav njena vizija je bila namreč vzpostaviti spletno zbirko priporočil, pripomočkov in dobrih praks, ki je v pomoč organizacijam, ko vzpostavljajo in razvijajo svoje notranje sisteme kakovosti. Zbirko izvajalci zdaj že dobro poznajo in tudi uporabljajo pri svojih samostojnih prizadevanjih za kakovost. Njena ideja je Knjižna polica, kjer so na enem mestu dostopna tako razvita strokovna literatura kot učna gradiva o presojanju in razvijanju kakovosti v IO. Krajši izobraževalni videi, ki obravnavajo različne kazalnike kakovosti, s katerimi smo v zadnjih dveh letih vsebinsko nadgradili Mozaik kakovosti, so prav tako nastali na njeno pobudo. Njene zamisli sledijo sodobnim trendom. Tako smo v zadnjem obdobju pri delu na področju kakovosti začeli uporabljati zgodbe kot narativno sredstvo. Nastala je spletna stran Zgodbe o kakovosti, ki je v pomoč izobraževalcem odraslih pri njihovih premislekih o kakovosti lastnega dela.

  Izpostaviti je treba, da Tanja delo s praktiki dojema kot nepogrešljivi del svojega strokovnega dela in razvoja. Zaveda se, da vložijo veliko svojega dela in truda, da strokovne zamisli lahko zaživijo v praksi. Izobraževalce odraslih zelo spoštuje. Svojo zavzetost in predanost delu s praktiki je strnila v misel v predstavitvenem videu, ki so ga zavrteli 6. oktobra na slovesni podelitvi nagrad v dvorani Grad Hotela Union.

  V lepem spominu mi bo ostal čas, ko smo skupaj s praktiki orali ledino pri uvajanju samoevalvacije in drugih pristopov, ki pomagajo odraslim do kakovostnega izobraževanja, v prakso. Ko danes vidim,  kako tisto, kar smo pred več kot dvajsetimi leti sejali, rojeva sadove, na nek način živi svoje življenje, se mi zdi, da je moje delo osmišljeno.

  Dr. Tanja Možina

  Pri delu z omrežjem svetovalcev za kakovost se kaže njena fleksibilnost, da najde pravo pot in prave spodbude za motiviranje praktikov k nadaljnjemu delu in razvoju. Ko smo svetovalcem sporočili veselo novico o nagradi, so bili njihovi odzivi zelo iskreni – ponosni in veseli so, da jih ravno Tanja z ekipo sodelavcev vodi po poti h kakovostnemu IO in večji prepoznavnosti vloge izobraževalcev odraslih.

  Naj zaključim z mislijo o Tanji kot vodji Središča za kakovost in izobraževanje na ACS. Vsa leta delovanja v našem zavodu je predana razvoju področja kakovosti v IO. Zadnje desetletje skrbi tudi za razvoj naše izobraževalne dejavnosti ter področja andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja, posveča se snovanju novih programov. Kot vodji središča se ji zdi pomembno, da delamo timsko. Usmerja in spodbuja nas k izražanju idej, nam zaupa. Njen pristop k vodenju središča omogoča, da lahko sodelavci izrazimo svojo ustvarjalnost in svoje delo nenehno izboljšujemo, pri tem pa tudi osebno rastemo. Trudi se ustvarjati priložnosti, da se v delovnem okolju lahko dodatno učimo, spopolnjujemo, strokovno rastemo in bogatimo.

  Tanja nam je za zgled, zato smo tudi člani njenega najožjega tima ponosni na prejeto najvišjo državno nagrado! Čestitamo ti še enkrat!

  Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

   

   

• Izobraževanje odraslih na dogodkih slovenskega predsedovanja (10/13/2021)

  Poročali smo že, da je ena od prioritet slovenskega predsedovanja PSEU 2021 tudi izobraževanje odraslih. Delovno skupino na MIZŠ, v kateri smo tudi nekateri predstavniki ACS, te dejavnosti zaposlujejo že vse od decembra lani. Dobršen del prizadevanj je bil namenjen pripravi konference, o kateri pišemo v nadaljevanju. Izzive IO v naslednjem desetletju pa so posredno naslovili tudi na dveh drugih dogodkih PSEU.

  Evropsko srečanje o učenju in izobraževanju odraslih z dvojnim namenom

  Za izvedbo dvodnevne evropske konference o UIO z naslovom Adult Learning and Education – The Resilient Response to Future Challenges (Izobraževanje odraslih v Evropi – odporni odziv na izzive prihodnosti) smo namreč združili moči z UNESCO ter UIL.

  

  Dogajanje prvega dne, 8. septembra, je bilo namenjeno nagovorom, predstavitvam in razpravi, ki so zadevali sodobne teme UIO: spretnosti za življenje in delo v prihodnosti, dvojna tranzicija (zeleno in digitalno), demografija (zdravo in dejavno staranje ter migracije) in UIO ter ozaveščanje, svetovanje in terensko delo. Na dogodku so nastopili visoki predstavniki slovenske in evropske politike izobraževanja ter UNESCO pa tudi predstavniki domače in mednarodne stroke. Vidnejšo vlogo so imeli t. i. ambasadorji UIO.

  Premierno je bila predstavljena nova študija Eurydice o UIO z naslovom Adult education and training in Europe. Building inclusive pathways to skills and qualifications in Europe. Z vidika EK in Slovenije je bil prikazan pomen platforme EPALE. Posebno ponosni pa smo na video, v katerem smo prikazali zgodbo desetletnega uresničevanja (projekta) EPUO v Sloveniji.

  Na začetku drugega dne, 9. septembra, so bile predstavljene zaključne ugotovitve štirih delovnih skupin, ki so bile kasneje predelane v Deklaracijo o UIO. Večina časa in pozornosti je bila v nadaljevanju namenjena evropskemu posvetu za svetovno konferenco o UIO (CONFINTEA VII, 2022 v Maroku). Udeleženci so razpravljali o stanju in izzivih na področju UIO ter največ pozornosti posvetili digitalnim inovacijam, naprednim strategijam ter doseganju Ciljev trajnostnega razvoja 2030. Sprejeli so evropska priporočila za CONFINTEA VII, ki bodo kmalu objavljena tukaj.

  

  Predstavitve in druga gradiva, med njimi je posebne omembe vreden nastop Ljobe Jenče, so objavljena tukaj. Na konferenčni spletni podstrani najdete tudi osnutek zgoraj omenjene Deklaracije o UIO, ki bo v kratkem spremenjen v njeno končno različico. Deklaracija obravnava osem ključnih področij. Udeleženci se zavezujejo k delovanju in napovedujejo zagovorniške ter druge dejavnosti.

  1. Ozaveščanje, svetovanje in terensko delo
  2. Vključenost in demokracija
  3. Znanje in spretnosti za življenje in delo
  4. Zeleni in digitalni prehod
  5. Upravljanje in partnerstvo
  6. Kakovost in strokovni razvoj
  7. Financiranje in trajnostni sistemi
  8. Mednarodno sodelovanje in mobilnost

  Deklaracija dopolnjuje nastajajoči novi EPUO ter že obstoječe raziskovalno mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega sveta, ki je nastalo na prošnjo PSEU. Na ta način je/bo opravljen temeljit premislek o UIO z vidika predstavnikov stroke, nosilcev politike ter socialnih partnerjev. Upoštevane so tudi smernice nacionalnih in mednarodnih strategij ter priporočil.

  

  Sestali so se generalni direktorji za poklicno izobraževanje in usposabljanje

  Tudi ta dogodek, ki je po spletu potekal 4. in 5. oktobra, je gostilo slovensko PSEU. Predmet obravnave je bilo seveda PIU, vendar v tesni navezi z učenjem odraslih – oboje skupaj naj bi namreč zagotavljalo večjo agilnost za delo in življenje nasploh.

  Področje PIU usmerjata Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost ter Osnabruška deklaracija. Obe strategiji narekujeta potrebo po reformah PIU s poudarkom na nadaljevalnem, vseživljenjskem učenju, učinkovitih vlaganjih v ljudi, digitalizaciji in trajnostnih načelih. Pri vsem tem je zavezništvo z UIO nepogrešljivo, kar je dokazalo tudi dogajanje v zadnji od štirih delovnih skupin, naslovljeni Učenje odraslih kot odločen odziv na izzive prihodnosti. Povezovala sem ga avtorica prispevka, nastopili pa so Ema Perme z MIZŠ (predstavitev priprav novega EPUO), Antonio Ranieri iz CEDEFOP (o spretnostih za življenje in delo) ter Francesco Lauria, predstavnik italijanske in evropske konfederacije sindikatov (o značilnostih nadaljevalnega usposabljanja v času pandemije).

  V razpravi, ki je sledila odličnim prispevkom, smo se ukvarjali s pristopi, ki bi lahko povečali vključenost odraslih v učenje, prožnimi načini ponudbe UIO in PIU, usposabljanjem na delovnem mestu ter uresničevanjem vseh vidikov Priporočila Sveta Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle. Zaključke je pripravila Klara Engels-Perenyi, nova sodelavka EK, pristojna za IO. Zanje si želimo, da bodo vključeni v nadaljnje delo pristojnih direktoratov in njihovih sektorjev v vseh evropskih državah.

  Konferenca na visoki ravni: Kakovostno delo za kakovostno življenje

  Tretje srečanje, na katerem je prav tako beseda tekla o UIO ali še raje – o vseživljenjskem učenju, je 7. oktobra, na dan dostojnega dela, organiziralo MDDSZ. Minister Janez Cigler Kralj je udeležencem zaželel ‘dan, poln novih znanj’. Poudaril je, da je vložek v vseživljenjsko usposabljanje, zdravje, dobre delovne razmere, ki bodo ljudem omogočale, da ostanejo aktivni dlje časa, skrb za starejše, na drugi strani pa tudi za mlade … nujen – tako z vidika posameznika, zaposlovalca kot tudi družbe.

  Natanko te teme so naslovili tudi drugi govorci, ki so prihajali iz vrst sindikatov in drugih socialnih partnerjev, EK, OECD, CEDEFOP in sorodnih deležnikov. Vsi so poudarjali aktualnost teme ‘kakovostno delo za kakovostno življenje’ (in obratno). Opozarjali so, da je za pravični prehod (zeleni, digitalni in še kateri) treba zagotavljati zdravje in zaščito. Po besedah nemškega predstavnika to pomeni odpravljanje psihičnih obremenitev, ki so še posebno hude zaradi pandemije, zagotavljanje nove prožnosti in varnosti, mobilnih, s tehnologijo podprtih načinov dela ter strategij za pridobivanje kvalifikacij in spretnosti. Ključno je tudi ozaveščanje o vseh teh potrebah in dogajanjih.

  Zagovarjali so reformo sistemov dela in izobraževanja, tako da bo v ospredje postavljen človek, ki naj mu služi tehnologija (in ne obratno). Ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, dostojanstveno, trajnostno in prožno delo, ki je ustrezno plačano – to so bili apeli večine govorcev. Podprl jih je tudi Andrej Zorko, slovenski predstavnik v Evropskem ekonomsko-socialnem svetu, ki je predstavil raziskovalno poročilo tega odbora, pripravljenega za namene slovenskega predsedovanja. V njem Odbor pozdravlja projekte za gospodarsko in socialno okrevanje, a se hkrati poteguje za trajni sklad za odpravo revščine.

  V delu konference, ki je bil namenjen usposobljenosti za delo za kakovostno življenje, je predstavnik OECD govoril o znanju in spretnostih za prihodnost. Opozoril je, da se potrebe na trgu dela hitro spreminjajo, zato se poglabljajo in širijo tudi potrebe po usposabljanju, vendar je med svetovnimi regijami velika razlika. Tudi on se zavzema za reformo sistemov IO, ki pa so po njegovih besedah zelo kompleksni in je zato potrebna koordinacija številnih deležnikov.

  Učenje in izobraževanje odraslih je tudi po zaslugi opisanih treh dogodkov pridobilo na prepoznavnosti. Pokazala pa se je tudi potreba po sinergiji, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in skupni zavezanosti kljubovanju težavam in krepitvi nove delovne in izobraževalne etike.

  

  Novi Evropski program za učenje odraslih dobiva svojo končno podobo

  Proces, ki že dlje časa teče vzporedno s pripravo in izvedbo dogodkov PSEU, namreč usklajevanje mnenj držav članic o osnutku novega EPUO, se počasi izteka. Na zadnji seji Odbora za izobraževanje, 4. oktobra, je bilo izraženih še nekaj manjših pripomb, zadevale so predvsem problematiko ciljev in kazalnikov. Sicer pa so se predstavniki držav zahvaljevali slovenskemu predsedstvu za vsa dozdajšnja prizadevanja in izrazili podporo dokumentu.

  Svet ministrov za izobraževanje bo Resolucijo sprejel predvidoma v novembru 2021. Novi EPUO bo politično-strokovno ozadje za nadaljevanje procesa implementacije (v Sloveniji projekta EPUO) do leta 2030.

  Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

   

   

   

   

• Na Dnevih svetovanja za znanje usmerjali na pot do novih spretnosti (10/12/2021)

  Večina dogodkov v okviru 17. Dnevov svetovanja za znanje je potekala med 22. in 24. septembrom, nekaj pa tudi izven uradnega termina. V teh nenavadnih časih je vseh 34 središč ISIO in SSU skupaj uspešno izpeljalo okrog 170 dogodkov na različnih javnih mestih, kjer so bile informacije dostopne čim več odraslim. Sodelavci ACS smo si z zanimanjem ogledali aktivnosti v Kranju, Tržiču, Izlakah, Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, Novem mestu, Črnomlju. V živo so občutili zavzetost izkušenih svetovalk in svetovalcev ter lokalni utrip dogajanja na stojnicah znanja, svetovalnih kotičkih in posvetih, ki je bil kljub prilagojenim okoliščinam zelo živahen.

  Znanje izboljša življenje

  

  Z dogodki v treh dneh smo skupaj povečali prepoznavnost središč ISIO in SSU v lokalnem okolju in tudi po metodi terenskega dela (outreach) odraslim predstavili možnosti svetovanja in podpore, ki jih središča ponujajo. Poudarjali smo pozitivne plati VŽU.

  Večina središč je vsaj en dan gostovala na stojnici znanja v enem od nakupovalnih centrov, na mestnem trgu, pred upravno enoto, občino ali v knjižnici ter pripravila dneve odprtih vrat, delavnice in predavanja. Z živahnimi predstavitvami in iznajdljivimi ter privlačnimi promocijskimi prijemi so obiskovalcem predstavljali poti k uresničitvi njihovih želja ali zadostitvi potrebam po učenju. Iskali smo odgovore na vprašanje, kako premagati strah ali oviro pred ponovnim izobraževanjem, napredovati na delovnem mestu, pridobiti dokazila o že pridobljenem znanju (mnenja, potrdila, certifikate), se samostojno učiti tujih jezikov, računalništva.

  Dan za znanje

  

  V okviru projekta Za krepitev socialnega dialoga se je Dnevom tudi letos pridružila mreža ZSSS. Njihovi predstavniki so v sodelovanju z 11 središči ISIO pripravili dogodke, ki smo jih poimenovali Dan za znanje. Z njimi so v podjetjih promovirali pomen izobraževanja in usposabljanja zaposlenih za dvig kompetenc in informirali ter svetovali v podjetjih o možnostih izobraževanja zaposlenih. Pred podjetji so postavili stojnice znanja, izpeljali pogovore z delodajalci in organizirali posveta v Kopru in Slovenj Gradcu. Na slednjem je s prispevkom sodelovala naša sodelavka mag. Andreja Dobrovoljc.

  Širimo glas o središčih ISIO in SSU

  Dneve je zaznamovala intenzivna promocijska aktivnost vseh organizacij, ki sodelujejo v središčih ISIO in SSU. Vzajemno smo se podprli v skupni akciji TVU 2021. Še posebej se je to odražalo na družbenih omrežjih, kar je prineslo večjo informiranost med odraslimi. Vsa pestrost dogodkov se je čudovito zlila na naših profilih na Facebooku (#DneviSvetovanjaZAznanje) in Instagramu. Dnevi so bili predstavljeni tudi v nacionalnih medijih, tako tiskanih kot na televiziji, največ pa je bilo tako kot vsako leto objav v lokalnih in regijskih medijih.

  

  Po enoletnem premoru je ACS na jubilejnem 20. F3ŽO v okviru svojega razstavnega prostora k predstavitvi ponovno povabil središča ISIO in SSU. Mnogo starejših je zanimalo, kje, kako in kdaj se lahko izobražujejo. Koristne nasvete so prejeli v našem svetovalnem kotičku, v katerem sta sodelovali dve središči ISIO iz Ljubljane in eno iz Novega mesta. Svetovalke so učenje in izobraževanje še bolj približale različnim skupinam odraslih in jih motivirale za vključevanje tako v formalne kot neformalne izobraževalne programe.

  Za uspešen doprinos k širjenju informacij o svetovalni dejavnosti v njihovem lokalnem okolju in drugje ter na družbenih omrežjih se središčem ISIO in SSU na tem mestu prav lepo zahvaljujemo. Prepričani smo, da so marsikateremu obiskovalcu z uporabnimi informacijami in koristnimi nasveti o izobraževanju pomagala osvetliti pot k cilju. Skupaj ustvarjamo dobre zgodbe o boljšem življenju.

  Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

• Vzajemno učenje na 20. F3ŽO (10/12/2021)

  Letošnji jubilejni F3ŽO je bil zaradi znanih razmer nekoliko prilagojen tako v smislu organizacije, postavitve in promocije kot tudi udeležbe. V svojo družbo je namreč privabil nekoliko manj obiskovalcev, kot smo jih vajeni iz časov pred epidemijo. Ugotavljamo pa, da so bili ti zelo radovedni in željni znanja.

  Prvega dne smo se udeležili slavnostne otvoritve v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ki se je pričela s slovensko in evropsko himno v izvedbi Slovenskega združenega veteranskega orkestra. Podeljena so bila priznanja za dolgoletno sodelovanje na F3ŽO, ki so jih prejeli Srebrna nit – združenje za dostojno starost, Sindikat upokojencev Slovenije in Javni sklad za kulturne dejavnosti. Naziv Častni ambasador F3ŽO je prejel Andrej Jus, podpredsednik programskega sveta F3ŽO.

  Že devetič zapovrstjo je bil ACS s partnerji del te uspešne zgodbe. Ponudili smo zanimive vsebine in načine aktivnega staranja ter medgeneracijskega sodelovanja. S pogovori in predstavljenimi primeri dobrih praks so predstavniki UTŽO pri LU in študijskih krožkov iz Šmarja pri Jelšah, LU Kranj in Jesenice ter PUM-O Ljubljana obiskovalce vseh generacij spodbujali k učenju, ki traja vse življenje.

  

  Viktorija Dabič, članice Študijskega krožka Tišina, Dušica Kunaver, Silvo Šinkovec, Marija Metlika in Janja Urbiha so dobitniki Priznanj za promocijo učenja in znanja odraslih, ki se sami nenehno učijo. So navdih drugim in hkrati zgled, da učenje spreminja življenje. V vlogi učečih se so s svojimi zgodbami o navdušenju nad uporabo novega znanja, pisanju knjig, medgeneracijskem učenju, vključevanju v različna usposabljanja, ohranjanjem naravne in kulturne dediščine v mimoidočih budili željo po učenju in delovanju.

  Številne starejše je zanimalo, kje, kako in kdaj se lahko izobražujejo. Koristne nasvete so prejeli v našem svetovalnem kotičku, v katerem so sodelovala tri središča ISIO iz Novega mesta in Ljubljane. Na nadaljnje svetovanje smo jih usmerili na LU, UTŽO in knjižnice ter jim predstavili povezavo do portala Kam po znanje, izobraževalne ponudbe ACS in drugih projektov ACS ter ePlatforme za izobraževanje odraslih v Evropi – EPALE.

  F3ŽO je poleg sejemskega dela ponudil tudi strokovni in izobraževalni program z aktualnimi vsebinami. Del strokovnega programa je bila tudi okrogla miza Digitalizirana družba in starejši, na kateri je bil med gosti naš sodelavec mag. Andrej Sotošek.

  S partnerji smo utrinke s festivalskega dogajanja z vami delili tudi na Facebooku. Tam smo objavili galerijo fotografij z naše skupne predstavitve.

  Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

• Zgodbe učiteljev o kakovosti (10/11/2021)

  Mozaik kakovosti smo razvili v okviru projekta ESS Strokovna podpora področju razvoja temeljnih kompetenc odraslih 2016–2022 in ga stalno nadgrajujemo. Od septembra dalje je obogaten z zgodbami o kakovosti – kratkimi reflektivnimi zapisi učiteljev, ki izobražujejo odrasle, o tem, kako spremljajo svoje delo in skrbijo za njegovo kakovost.

  Zbiranje zgodb je kot strokovna skupna aktivnost v letu 2020 potekalo s pomočjo svetovalcev za kakovost IO. Zamisel o pripravi zapisov, refleksij, zgodb učiteljev, ki delajo z odraslimi udeleženci, je nadaljevanje skupne strokovne aktivnosti omrežja svetovalcev za kakovost iz leta 2019. Takrat so svetovalci za kakovost v svojih organizacijah vpeljevali in/ali nadgrajevali izbrane skupne minimalne standarde v zvezi s spremljanjem kakovosti učiteljevega dela. Kar nekaj truda in svojih sposobnosti so morali vložiti v motiviranje učiteljev k pisanju. Vsak potrebuje nekaj časa za premislek o tem, kako sam skrbi za kakovost svojega dela.

  

  Nastali so zanimivi zapisi o tem, kako se učitelji soočajo z vprašanji o kakovosti svojega dela, kaj jim ta pomeni, kaj delajo, da bi jo dosegli, s kakšnimi problemi se pri tem srečujejo in kako jih rešujejo.

  Zgodbe smo razporedili v zaokrožene vsebinske sklope, ki obravnavajo posamezne teme presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja odraslih – npr. kakovost dela z ranljivimi skupinami, pristopi in metode za kakovostno izobraževanje odraslih ipd. Omogočen je iskalnik zgodb – po sklopih, avtorju ali ključnih besedah.

  

  Zgodbe lahko delujejo kot motivacijsko sredstvo. Zato si želimo, da bi z njihovo pomočjo k premislekom o kakovosti spodbudili tudi druge učitelje in vse, ki delate v IO. V nastajanju je tudi tiskana publikacija z zgodbami, ki bo izšla pred koncem leta.

  Vabljeni k branju zgodb – lahko jih uporabite kot vir učenja ali izhodišče za samospraševanje o pomenu in razvoju kakovosti svojega dela.

  Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

• Vseživljenjsko učenje mora postati resničnost za vse (10/11/2021)

  »Vseživljenjsko učenje mora za vse postati resničnost v Evropi,« je zapisano v Programu znanj in spretnosti za Evropo, ki ga je pripravila EK. Pridobivanje znanja v vseh starostnih obdobjih ter stalno nadgrajevanje spretnosti in veščin za delo in življenje sta ključnega pomena za večjo inovativnost, učinkovitost ter kakovostnejše življenje. Tako v EU kot Sloveniji bo še naprej ključno spodbujanje in motiviranje zlasti nižje izobraženih in drugih prikrajšanih skupin k vključitvi v izobraževanje in učenje, kajti le to bo omogočalo lažji prehod in obstoj na trgu dela, zmanjševalo vse večja tveganja socialne izključenosti ter zagotavljalo kakovostnejše življenje.

  Kaj o izobraževanju in VŽU prebivalcev Slovenije kažejo uradni statistični podatki? Koliko odraslih prebivalcev, starih 15 in več let, se izobražuje in usposablja v formalnem in/ali neformalnem izobraževanju? Koliko od njih je starih 65–74 let? Ali na odločitev o izobraževanju vpliva že dosežena izobrazba? Koliko se usposabljajo zaposleni, brezposelni in samozaposleni? SURS je odgovore na ta vprašanja, podkrepljene s preglednimi grafi, predstavil v prispevku Tedni vseživljenjskega učenja 2021.

  Vključenost odraslih v izobraževanje in učenje v Sloveniji še vedno pada

  Podatkih kažejo, da se je leta 2020 v Sloveniji v formalnem in/ali neformalnem izobraževanju izobraževalo in usposabljalo skupaj 14,3 % prebivalcev, starih 15–74 let, kar je za skoraj dve odstotni točki manj kot leta 2019. Vključenost v izobraževanje in učenje v Sloveniji že nekaj let upada, še posebno opazno pa se je znižala lani. V prvem letu spopadanja s pandemijo covida-19 je bil delež vključenih za več kot osem odstotnih točk nižji kot leta 2010. Zato ostaja izziv, kako z različnimi ukrepi ponovno spodbuditi in povečati vključenost odraslih v izobraževanje in učenje.

  Najmanj so se izobraževali in usposabljali odrasli z doseženo srednješolsko izobrazbo

  V izobraževanje je bilo leta 2020 vključenih največ odraslih z doseženo le osnovnošolsko izobrazbo ali manj (24,1 %). Ti so bili vključeni predvsem v formalno izobraževanje. Daleč najmanj pa so se izobraževali ali usposabljali odrasli z doseženo srednješolsko (10, 9 %) ter višješolsko izobrazbo (14,3 %). Poleg izobrazbe na vključenost v izobraževanje in učenje pomembno vpliva tudi starost.

  Največ so se izobraževali mlajši odrasli

  Največ so se izobraževali mladi, stari med 15 in 24 let (76,6 %), precej manj pa so se vsaj v eno od oblik izobraževanja vključevali stari 50 in več let (3 %). Še nižji je ta delež med 65–74-letniki, ki se je leta 2020 še posebej znižal zaradi pandemije covida-19. V zadnjem 10-letnem obdobju je bil ta delež največji leta 2013, ko je bilo vključenih 5,5 % prebivalcev te starosti, leta 2019 4 %, lani pa le še 1, 9 %.

  Kot že leta prej je bilo tudi leta 2020 v različne oblike izobraževanje in usposabljanja vključenih več žensk (14,7 %) kot moških (13,9 %).

  Deleža zaposlenih in brezposelnih, vključenih v izobraževanje in učenje

  Največ so se izobraževali in usposabljali zaposleni (11,1 %) ter brezposelni (10,3 %), najmanj pa samozaposleni. Med njimi je bilo namreč kar 92, 9 % takšnih, ki se v letu 2020 niso vključili v noben program izobraževanja in usposabljanja. Največ so se izobraževali neaktivni prebivalci (19,2 %), med katere pa spadajo tudi učenci, dijaki in študenti, stari vsaj 15 let.

  Slovenija tik pod povprečjem EU-27

  Po vključenosti odraslih v formalno in/ali neformalno izobraževanju je Slovenija v letu 2020 padla pod povprečje EU-27 (9,2 %). V letu 2020 se je formalnega in/ali neformalnega izobraževanja udeležilo 8,4 % odraslih, starih 25–64 let, kar je najnižji delež v zadnjih 10 letih. Najvišje vrednosti tega kazalnika so ponovno imele skandinavske (Švedska, Finska in Danska), najnižje pa vzhodnoevropske države (Romunija, Bolgarija in Slovaška).

  Rezultati naslednje ankete o IO bodo znani čez dve leti 

  Anketa o izobraževanju odraslih je je bila nazadnje izvedena leta 2016. Naslednja izvedba je predvidena jeseni 2022, priprave že tečejo Raziskava bo na novo osvetlila nekatere ključne kazalnike. Vprašalnik bo poleg predpisane mednarodne metodologije vključeval dodatne vsebine o IO.

  Priredila: Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

• V 20 letih delovanja središč ISIO smo na pot izobraževanja in učenja pospremili že več kot 200.000 odraslih (10/11/2021)

  Če bi se 200.000 odraslih prijelo za roke in sklenilo verigo, bi se ta raztezala čez celo Slovenijo. Vsaj toliko posameznikov se je v 20 letih delovanja središč ISIO vključilo v svetovanje za izobraževanje in učenje, poleg njih pa so v središčih informirali in svetovali še 4.500 skupinam (več kot 40.000 udeležencev). In kdo so bili ti odrasli?

  

  Povprečje podatkov za zadnjih nekaj let pokaže, da so bile svetovanja večkrat deležne ženske (60 %) kot moški (40 %). Oboji so bili srednjih let (50 % iz starostne skupine 30–54 let) s poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo (50 %). Največkrat so prihajali iz ranljivih skupin brezposelni (še posebno dolgotrajno brezposelni), starejši, manj izobraženi, migranti, invalidi, zaporniki in Romi. Podatki so iz spremljanja svetovalne dejavnosti, ki poteka prek spletne aplikacije, v katero svetovalci beležijo svoje delo.

  Od vzpostavitve prvih središč za izvajanje svetovalne dejavnosti v IO je bil naš cilj zagotoviti kakovostno, strokovno in celostno informiranje ter svetovanje kot podporo izobraževanju in učenju vsem odraslim. Zato smo ponosni na mrežo središč ISIO, ki se je širila in razširila v vse slovenske regije. V prvem letu delovanja, leta 2001, so odrasle sprejela prva svetovalna središča v Kopru, Novem mestu, Mariboru, Murski Soboti in Žalcu. Leta 2002 so se jim pridružila središča na Jesenicah, Postojni in Trbovljah ter leto pozneje, 2003, še v Novi Gorici. Leta 2005 so svoja vrata odprla središča v Krškem, Ljubljani, Ptuju, Slovenj Gradcu in Velenju, leta 2017 pa so dobili središče v Črnomlju in Škofji Loki ter drugo v Ljubljani. Od leta 2021 se svetovalna dejavnost v IO izvaja kot del javne službe v 34 organizacijah po Sloveniji.

  Da bi bila svetovalna dejavnost dostopna čim večjemu številu odraslih, so središča v bolj in manj oddaljenih krajih v svojih regijah odpirala enote in mobilne svetovalne točke ter se povezovala s številnimi partnerji, več kot 300 organizacijami.

  Za doseganje odraslih in njihovo informiranje o možnostih svetovanja za izobraževanje in učenje so središča uporabila različne kanale obveščanja, od priprave promocijskih gradiv (skupno več kot 40) do organizacije raznolikih promocijskih in strokovnih dogodkov (več kot 120). Med njimi so tudi tradicionalni Dnevi svetovalnih središč (od 2021 Dnevi svetovanja za znanje).

  Odrasli so v središča ISIO največkrat prihajali in še prihajajo osebno (tako poteka 80–85 % svetovanja), tudi v času pandemije covida-19. Kljub hitremu odzivu in prilagoditvi načina svetovanja omejitvenim ukrepom, tudi v smislu omogočanja svetovanja na daljavo in po različnih internetnih orodjih (to je v omenjenem času naraslo na 20 %), so odrasli najraje izkoristili možnosti osebnega srečanja s svetovalcem ali svetovalko (60 % v obdobju  januar–december 2020).

  Največji delež informiranja in svetovanja (70–80 %) je bil izpeljan pred vključitvijo v učenje in izobraževanje (20–25 % med in 5 % po zaključku). Nekoliko se je spreminjala vsebina svetovanja. Sprva je bilo več informiranja in svetovanja za vključitev v formalno izobraževanje, nato je bilo v ospredju neformalno izobraževanje za potrebe dela, v zadnjih letih pa se vse več svetovancev zanima tudi za neformalno izobraževanje in učenje za osebni razvoj. V zadnjih letih se je svetovanje pogosto povezovalo tudi z načrtovanjem in razvojem kariere odraslih, ki so prišli v središča ISIO, ter tudi z ugotavljanjem in dokumentiranjem že pridobljenega znanja in spretnosti.

  Ključni pri zagotavljanju svetovalne podpore pri izobraževanju in učenju so svetovalci. V 20 letih smo jih na ACS za svetovalno delo v IO usposobili 195. Z organizacijo različnih spopolnjevanj in strokovnih dogodkov ter pripravo različnih strokovnih gradiv (med njimi je 14 strokovnih priročnikov) skrbimo za njihov stalni strokovni razvoj, spodbujamo jih k izmenjavi dobrih praks ter strokovnemu povezovanju. Slednje uresničujemo tudi s sodelovanjem v več kot 25 različnih domačih in mednarodnih projektih.

  

  Poleg kvantitativnih podatkov o izvajanju svetovanja v IO na ACS ves čas spremljamo tudi kvalitativne dosežke (svetovalci ta podatek zabeležijo v aplikaciji za spremljanje dela). S ponosom lahko zapišemo, da beležimo povečanje vključenosti v VŽU – in krepitev motivacije za učenje in izobraževanje pri odraslih, vključenih v svetovanje (po podatkih iz spremljanja projekta Svetovanje za zaposlene 2016–2022 se 85 % odraslih, vključenih v svetovanje, vključi v eno od oblik učenja ali izobraževanja). Vključeni odrasli so bolj zaposljivi. Njihova socialna vključenost se okrepi, negativni učinki brezposelnosti pa se zmanjšajo. Svetovanje prispeva k povečanju učne uspešnosti vključenih odraslih in zmanjševanju osipa.

  Motivacija za aktivnejše delovanje v osebnem, delovnem in družbenem življenju vseh odraslih, ki so se v 20 letih delovanja vključili v središča ISIO, se je opazno povečala. To pomeni, da smo jih s svetovanjem za učenje in izobraževanje ter podporo med tem procesom in po njem okrepili. Opolnomočili smo jih tudi za delovanje na drugih področjih življenja. O tem večkrat pripovedujejo sami, tudi v zgodbah, ki smo jih zbirali in objavljali v časopisu InfoISIO (od leta  2009) ter videu Svetovanje za znanje.

  Urška Pavlič (urska.pavlic@acs.si), ACS

• Na Pedagoško-andragoških dnevih 2021 (10/4/2021)

  Tradicionalni strokovni dogodek Oddelka za pedagogiko in andragogiko na FF UL je bil 16. septembra. Pedagoško-andragoške dneve je tematsko usmerilo prelomno obdobje pandemije covida-19 in soočanje z njo na področju izobraževanja. Zato je dogodek nosil naslov Inovativna učna okolja in izkušnje iz karantene. Srečanje v živo je bilo za predavatelje in udeležence po letu in pol najrazličnejših omejitev v pedagoškem procesu poživljajoče.

  Udeležence, med katerimi je bilo tudi šest sodelavk in dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, sta uvodoma nagovorila dr. Roman Kuhar, dekan FF UL, in dr. Klara Skubic Ermenc, predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko. Njune besede niso bile zgolj prijazna dobrodošlica, temveč so pozornost udeležencev že usmerile v vsebino dogodka.

  

  Dr. Jana Kalin s FF in dr. Petra Javrh, sodelavka ACS, sta v svojem prispevku Možnosti učenja drug od drugega na delovnem mestu v času pandemije obravnavali poklicni razvoj pedagoških in andragoških delavcev. Med pandemijo so hitre spremembe terjale veliko učenja, prilagajanja, razvijanja digitalnih kompetenc, samomotiviranja in samorefleksije. Na uspešno obvladovanje profesionalnih izzivov sta v največji meri vplivala medsebojno zaupanje in podpora vodstva. Učenje drug od drugega na delovnem mestu je učinkovito v učeči se organizaciji. To je okolje, kjer vladajo medsebojno spoštovanje, zaupanje in jasna struktura sodelovalnih nalog.

  Soočanje učiteljev s čustvenimi izzivi pri delu na daljavo je osvetlila dr. Marjeta Šarić. Vprašala se je, kako se konstruktivno soočiti s čustvenim stresom, ki je posledica dela na daljavo. V odgovor je navedla učiteljeve vire osebne moči, stik s sabo, zmožnost samosočutja in samouravnavanja čustev. Pomagajo mu razvite strategije za soočanje s stresom, pa tudi motivacija za aktivno, agilno učenje v novi situaciji. Izjemen vpliv ima tudi skupnost, znotraj katere posameznik deluje, doživlja in uravnava čustva. Med dejavniki okolja so za učitelje pomembni podpora vodstva, zaupanje, sodelovanje in izmenjava dobrih praks ter možnost skupnega reševanja problemov. Ključen je občutek, da v situaciji, ki je ne more rešiti, nihče ne ostane sam.

  

  Dr. Danijela Makovec Radovan je profesionalni razvoj učiteljev v času pandemije predstavila v prispevku Covid-19: zgolj izkušnja ali točka preloma v profesionalnem razvoju učitelja? K poglobljenemu razmisleku je navzoče spodbudila s citatom Johna Deweyja, da se ne učimo iz izkušenj, ampak iz razmisleka o njih. Pandemija je učiteljem prinesla delo v izrednih razmerah in mnoge postavila v t. i. karierni šok. To je moteč izredni dogodek, na katerega sami nimamo vpliva. Ali so posamezniki delo med pandemijo doživeli kot karierni šok ali pa kot profesionalno izkušnjo, je v veliki meri odvisno od njihovega miselnega odziva. Ta temelji na individualnih in kontekstualnih dejavnikih. Karierni šok lahko spodbudi kolegialno učenje, sodelovanje pri reševanju problemov, razvoj nekaterih kompetenc, prilagajanje novostim ter vztrajanje pri soočanju s stiskami in spremembami, torej je lahko konstruktiven. Na podlagi ugotovitve, da je od posameznikovega odziva odvisno, ali bo določen dogodek zanj pomenil šok ali pa izkušnjo, se je razvila živahna razprava o rezilientnosti (odpornosti), njenem pomenu in razumevanju v različnih kontekstih.

  Dopoldanski del PAD je sklenil dr. Tomaž Grušovnik s predavanjem Tri pandemične lekcije o vzgoji in izobraževanju. Pomembno spoznanje za družbo (ne le slovensko, ampak globalno) je, da učitelja in izobraževanja v živo tehnologija ne more nadomestiti. Vzgojo in izobraževanje v vseh razsežnostih namreč ljudje potrebujemo, da se učlovečimo in uresničimo svoje potenciale, še zdaleč ne le za prenašanje informacij. V pandemiji smo sicer ugotovili, da digitalizacija prinaša številne prednosti. Učiteljem lahko olajša rutinska opravila, kot sta spremljanje prisotnosti učencev in evidentiranje domačih nalog. Omogoča široko dostopnost vsebin in zagotavlja večjo objektivnost ocenjevanja in individualizacijo učenja, saj ju podpirajo algoritmi. Vse to pa prinaša tudi izzive in nova vprašanja: koliko odgovornosti naj učitelji pri uporabi digitalnih vsebin prenesejo na računalniške algoritme? Koliko avtonomije naj ohranijo zase? Kako se lahko izobraževanje izogne nevarnosti širjenja ideologij preko algoritmov (ki jih vselej programirajo ljudje za naročnike in ti imajo vselej svoje interese)? Kako doseči resnično transformativno moč učenja, da ljudje ne bodo tako zlahka postajali žrtve zarot (ki se še toliko laže širijo prav zaradi vseprisotne digitalizacije)?

  

  Vlogo umetnosti pri delu z otroki in mladostniki v času karantene so udeležencem približali dr. Robi Kroflič, dr. Petra Štirn Janota in Darja Štirn. V projektu SKUM so se skupaj s pedagoškimi delavci iz več VIZ ter umetniki karantenskih izzivov lotili zelo inovativno in pogumno. Ustvarjalni dosežki mladih so bili navdušujoči, udeleženci PAD pa smo z njihovo pomočjo dobili odličen uvid v sporočilo nosilcev teme: Vzgoja v času pandemije zahteva izgradnjo inovativnih učnih okolij. Kot izhodišče umetniške komunikacije so v projektu izbrali različne načine pripovedovanja in poslušanja zgodb, s premišljenimi umetniškimi nalogami pa so spodbudili refleksijo otrok in mladih o novih okoliščinah, ki jih je prinesla karantena, ter jim omogočili avtentično izražanje skozi različna umetniška sredstva.

  Temam, predstavljenim v plenarnem delu, smo se udeleženci popoldan posvetili še v treh skupinah.

  Prvo skupino z naslovom Delovno mesto: prostor zaupanja, podpore, izzivov sta moderirali dr. Jana Kalin in dr. Petra Javrh. Na začetku smo si ogledali kratek video o spletnem vprašalniku za ocenjevanje spretnosti z naslovom Spoznaj spretnosti – zaglej nove priložnosti!

  

  V nadaljevanju je dr. Sabina Krajnc Dular, svetovalna delavka na eni od ljubljanskih OŠ, zelo nazorno opisala svojo izkušnjo v času pandemije covida-19. Izpostavila je predvsem težave z ohranjanjem motivacije učencev. Po njenem mnenju so bili predolgo ‘potopljeni v Zoom komunikacijo’, zaradi česar so se spremenili tudi medosebni odnosi. Postajali so vse bolj neformalni, saj jih je morala pogosto, če je želela vzpostaviti stik z njimi, poklicati tudi po telefonu, in to izven delovnega časa. Izvedeli smo, kdo ji je bil v pomoč in podporo ter kje je iskala ter tudi našla vire moči za nadaljnje delo.

  Udeleženci smo podelili tudi nekaj svojih zgodb tega tako posebnega časa. Skupno jim je bilo, da nihče od nas ni pričakoval, da bo epidemija trajala tako dolgo. Za večino je bilo težko ločiti delovno okolje od zasebnega. Delovni čas se je pogosto razpotegnil do večera. V tem času smo se nekoliko bolj posvetili drugim nalogam, predvsem smo naredili razmislek in velik premik glede izvajanj izobraževanj in usposabljanj na daljavo.

  Na koncu se je izkazalo, da je za tako aktualno in zanimivo temo zmanjkalo časa, zato ne bi bil odveč predlog, da se delu oz. diskusijam v skupinah nameni več časa.

  Tematiko Soočanje s čustvenimi izzivi na delovnem mestu v času pandemije je dr. Marjeta Šarić v skupini še poglobila. Doživljanje neprijetnih čustev, kot so jeza, apatija, osamljenost, tesnoba, je razumljiv odziv na stresno situacijo, kot so npr. spremenjene delovne razmere. Posamezniki pa se na stresne dejavnike odzivamo različno – doživljamo različna čustva in jih tudi različno uravnavamo. S čustvenim odzivanjem zaposlenih se je v času pandemije ukvarjala vrsta empiričnih študij. Nekatere so se zaključile, druge pa še tečejo. Njihovi nosilci so med pedagoškimi delavci zaznali nekatere značilne odzive, kot so osamljenost, videokonferenčna izčrpanost (‘Zoom fatigue’) oziroma naveličanost, pa tudi pozitivno doživljanje ponovne vključenosti ob vrnitvi na delo v živo. Udeleženci so razmišljali o možnih virih moči in podpore za ohranjanje temeljnega duševnega ravnotežja pri pedagoškem delu na daljavo, pa tudi o vlogi skupnosti, znotraj katere se čustva porajajo, podelijo, uravnavajo in nazadnje lahko razpustijo.

  

  V skupini Vzgoja v času pandemije zahteva izgradnjo inovativnih učnih okolij – primer vzgoje z umetnostjo so dr. Robi Kroflič, dr. Petra Štirn Janota in Darja Štirn iz Zavoda Petida predstavili ustvarjalne in učne dosežke otrok in mladih z OŠ Stročja vas, OŠ Kotlje, Srednje medijske šole Maribor, Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, ki so v času karantene sodelovali v projektu SKUM. S svojimi predstavitvami so nam svoje delo in izkušnje sodelovanja v projektu približali tudi pedagoški delavci iz Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec, Gimnazije Ljutomer in Dijaškega doma Ivana Cankarja Ljubljana. Njihova skupna ugotovitev je, da je bilo z vključevanjem umetnosti in umetnikov mogoče doseči angažirano sodelovanje otrok in mladih pri učenju in ustvarjanju tudi v karanteni. Prepričani so, da je bilo vredno vložiti čas in trud. Otroci in mladostniki so namreč premagali številne ovire, tako zunanje kot notranje. Mnogi so celo zavzeli ozaveščeno aktivistično držo do obravnavane teme. Sodelujoči učitelji so poudarili, kako pomembno je bilo za mlade, da so bile njihove stvaritve dostojno predstavljene na javnih prostorih in v medijih. Spoštljiv odnos do njihovih dosežkov so pokazali tudi predstavniki lokalnih oblasti.

  

  Umetnost je letošnjim PAD dala tudi piko na i: v galeriji Peti štuk smo si ogledali fotografsko razstavo Mateja Peljhana z naslovom Covid-19: misliti z umetnostjo. Fotograf, po poklicu klinični psiholog, ki se je uveljavil tudi na področju umetnosti, je v fotografski objektiv ustvarjalno ujel vrsto vprašanj, dilem in strahov, s katerimi smo se srečali v času pandemije.

  Izkušnjo PAD v živem stiku s predavatelji in drugimi udeleženci smo sodelavke ACS doživele kot svojevrstni privilegij. Pandemija nas je sicer navadila na spremljanje podobnih dogodkov na spletu, si pa v začetku izobraževalne sezone 2021/22 vseeno želimo čim več izobraževalnih druženj v živo.

  Alja Gladek (alja.gladek@acs.si), mag. Zdenka Birman Forjanič (zdenka.birman.forjanic@acs.si) in Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS

TEDNI VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA

• Dan za kakovost na ACS že tretjič! (10/11/2021)

  Tudi na ACS smo se v petek, 17. septembra pridružili skupni promocijski akciji v okviru TVU. Za kolektiv smo ob Dnevu za kakovost pripravili tematsko petkovo srečanje po Zoomu. Udeležilo se ga je 24 zaposlenih, med njimi prav vse članice naše Komisije za kakovost.

  Uvodoma smo sodelavce spomnili na nastanek ideje o skupni promocijski akciji Dan za kakovost, ki je letos tekla že četrtič (tretjič pod okriljem TVU in tretjič smo se akciji s samostojnim dogodkom za zaposlene pridružili tudi na ACS).  V petek se je po vsej Sloveniji v taki ali drugačni obliki o kakovosti pogovarjalo 23 kolektivov v organizacijah s svetovalcem za kakovost tudi v nekaterih organizacijah, nosilkah ZZK. Drugi so svoje dogodke razporedili v razširjenem terminu TVU.

  

  Srečanje smo vsebinsko navezali na petkovo srečanje v maju, ko smo sodelavcem predstavili prvič imenovani Komisijo za kakovost ACS in svetovalko za kakovost. Takrat smo napovedali intenzivnejše delo na področju kakovosti in namen vzpostavitve preglednega notranjega sistema kakovosti v našem zavodu.

  Sodelavcem smo predstavili elemente za opredelitev notranjega sistema kakovosti organizacije po modelu POKI, ki ga že dvajset let uporabljajo naši izvajalci. Želeli smo jim namreč pokazati, kako naše izvajalske organizacije vodimo pri opredeljevanju notranjega sistema kakovosti. Sodelavka dr. Tanja Možina je predstavila načela, izhodišča in vrednotne predpostavke modela POKI. Poudarila je izhodišča za razmislek o porazdelitvi odgovornosti. Sodelavce je motivirala k skupnemu razmišljanju o kakovosti.

  Temeljne sestavine notranjega sistema kakovosti, ki jih postopoma vpeljuje organizacija, so uporabljene v pristopu POKI. S predstavitvijo teh (in hitro primerjavo s trenutnim stanjem na ACS) smo želeli sprožiti premisleke zaposlenih o tem, kaj od imenovanega pristopa lahko uporabimo tudi za razvoj sistema kakovosti v domači organizaciji. Zato smo si med srečanjem vzeli čas tudi za pogovore v manjših skupinah. Razmišljali smo ob vprašanju ‘Pri katerih sklopih in elementih osebno vidiš priložnost za napredek pri vzpostavitvi in razvoju sistema kakovosti na ACS?’ V skupinah so se razvile motivirane debate, čutiti je bilo veselje, da tako razmišljamo o skupnih zadevah.

  Zadovoljni smo, da smo tudi na ACS vstopili v to zgodbo. Ob strokovni predstavitvi vsebin se je izkazalo, da si zaposleni želimo več vsebinskega povezovanja, skupnega razmišljanja o naših vrednotah, različnih spremljavah kakovosti dela, načrtovanju potrebnih izboljšav ipd. Izražena je bila pobuda, naj bo notranji sistem kakovosti, v katerega bomo vključeni vsi, predvsem obvladljiv.

  

  Dobili smo torej precej iztočnic za nadaljnje delo pri vzpostavitvi notranjega sistema kakovosti na ACS. Na pobudo direktorice dr. Nataše Potočnik smo se v kolektivu kmalu po Dnevu za kakovost pogovarjali o skupnem poslanstvu, viziji in vrednotah. Ravno opredeljevanje kakovosti je namreč ena od ključnih aktivnosti pri vzpostavitvi notranjega sistema kakovosti organizacije.

  Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

• Skupna akcija gostujočih mrež v TVU – Dan za kakovost (10/11/2021)

  Uradni termin letošnje skupne akcije Dan za kakovost v okviru TVU je bil v petek, 17. septembra. Tega dne je na družbenih omrežjih kar mrgolelo objav o kakovosti. Naši izvajalci so z različnih vidikov osvetljevali kakovost IO. Spremljali smo poročila in utrinke s pestrega dogajanja. Nastopili so številni deležniki, ki soustvarjajo notranji sistem kakovosti organizacije. Dogodki skupne akcije Dan za kakovost so se vrstili vse do 4. oktobra. V štirih letih, odkar poteka ta skupna akcija, se je potrdilo, da je Dan za kakovost odlična priložnost za povezovanje kolektivov.

  

  Čemu Dan za kakovost?

  Dan za kakovost je skupna promocijska akcija omrežja svetovalcev za kakovost in omrežja nosilcev zelenega znaka kakovosti, ki je letos tekla že četrtič zapored (tretjič pod okriljem TVU). Organizacije, ki izobražujejo odrasle, med letom načrtno opravljajo številne aktivnosti, namenjene presoji in razvoju kakovosti svojih izobraževalnih storitev in kakovosti podpornih dejavnosti v IO (npr. svetovanje, samostojno učenje itd.). Dan za kakovost je priložnost za njihove interne pogovore o kakovosti in notranjem sistemu kakovosti organizacije – rezultatih preteklega dela, prepoznanih lastnih dobrih praksah ali dobrih praksah drugih, na novo vpeljanih izboljšavah kakovosti, aktualnih načrtih dela na področju kakovosti ipd. Navzven pa organizacije tega dne še posebej promovirajo vlogi svetovalca za kakovost in komisije za kakovost. Kot pomembno izpostavljajo pomen sistematične skrbi za kakovostno izobraževanje odraslih.

  

  Kdo sodeluje?

  Največ dogodkov ob Dnevu za kakovost pripravijo svetovalci za kakovost IO, s katerimi ohranjamo reden stik in komunikacijo s spopolnjevanji, skupnimi aktivnostmi in spletno učilnico. Nenazadnje so prav oni oblikovali zamisel za Dan za kakovost. Že delujočim se je letos z dogodki pridružilo tudi nekaj čisto na sveže usposobljenih svetovalk za kakovost, ki formalno še niso priključene omrežju. Kljub temu so pokazale motivacijo in voljo, da v zvezi s kakovostjo že zdaj začnejo odpirati pogovore v svojih ožjih kolektivih. Tako bodo v omrežje svetovalcev za kakovost vstopile z dobro popotnico. Dober odziv pa je tudi iz nekaterih organizacij nosilk ZZK. Delujočega svetovalca za kakovost sicer (še) nimajo, a je skrb za kakovost med prioritetami njihovega delovanja.

  

  Kako?

  Dogodki so potekali v kolektivih večinoma na LU, pa tudi na nekaterih srednjih šolah, šolskih centrih in zasebnih izobraževalnih organizacijah po vsej Sloveniji. Sestajali so se zaposleni, zunanji sodelavci, komisije za kakovost, strokovni aktivi, nekateri so sklicali andragoške zbore. Potekali so pogovori in razmišljanja, delavnice, delovna povezovanja in druga druženja – ob jutranji kavi, zajtrku ali delovnih kosilih. Osebno sem prepričana, da je dobra hrana odlična popotnica za kakovostno delo. 😀

  V pomoč izvajalcem pri promociji dogodkov so bili plakat z napisom ‘Kakovost ustvarjamo vsi’ (TVU plakat, prirejen posebej za to akcijo) ter promocijske knjižice POKI.

  

  Kaj?

  V letu 2021 smo zabeležili največ dogodkov doslej. Več kot 30 izvajalcev je na izbrani termin akcije ali ob drugih dneh v TVU pripravilo vsaj en dogodek, vezan na kakovost. Seveda je za tovrstne uspešne akcije potrebna koordinacijska vloga, ki smo jo tudi tokrat opravili na ACS.

  Izvajalcem smo predlagali tri vrste aktivnosti:  pripravo strokovnega dogodka v zvezi s kakovostjo (internega ali javnega); pripravo dogodkov, ki prispevajo k povezovanju kolektiva ter predstavitev lastnih dobrih praks ali izboljšav, vpeljanih v zadnjih dveh letih. Podobno kot lani se je pokazalo, da so naši izvajalci Dan za kakovost najpogosteje izkoristili kot priložnost za povezovanje kolektivov – seveda ob skupnih razmislekih o vprašanjih kakovosti IO.

  

  Vsebina Dnevov za kakovost

  Vsebina dogodkov je bila pestra. Potekali so predstavitve rezultatov preteklih anketiranj, poglobljeni pogovori o pomenu kakovosti, viziji, vrednotah in poslanstvu, komisije za kakovost in svetovalci za kakovost so skupaj pripravili načrt izboljšav ali pa načrtovali nov cikel samoevalvacije (izbrali so področja, ki jih bodo pod drobnogled vzeli v naslednjem samoevalvacijskem ciklu). Novo usposobljene svetovalke za kakovost so predstavile vlogo svetovalca za kakovost v organizaciji. Nekateri kolektivi so pregledali rezultate preteklega dela, se pohvalili z lastnimi dobrimi praksami in vpeljanimi izboljšavami. Ponekod so proslavili podaljšanje pravice do uporabe ZZK. Dve organizaciji sta izpeljali zgledovalni obisk, v nekaterih organizacijah so za zaposlene organizirali delavnice z delom v skupinah ali zanimiva predavanja (npr. o digitalizaciji, socialni inteligenci ipd.). Zbirali so mnenja udeležencev in svetovancev o delu ter z učitelji vodili pogovore o spremljanju kakovosti dela. Nekateri so svojim sodelavcem pokazali portal Mozaik kakovosti, zavrteli katerega od izobraževalnih videov o kakovosti ali pa predstavili novo spletno stran z zgodbami učiteljev o kakovosti.

  Izvajalci so dogodke vnesli v KoledarTVU. 

  

  Nekateri izvajalci so promocijski dogodek tudi letos poimenovali ‘Kakovost ustvarjamo vsi’. Ta slogan jasno poudari zavezanost vseh in k premisleku o kakovosti nagovarja prav vse zaposlene. Hkrati je to naslov promocijskega videa o različnih aktivnostih in vlogi svetovalca za kakovost v IO. Leta 2019 smo ga pripravili na ACS in ga kot promocijsko akcijo v TVU predstavili tako na nacionalni ravni kot omrežju svetovalcev za kakovost.

  Iz priloženih kolažev s foto utrinki dogodkov izvajalcev je videti, da so na ta dan mnoge organizacije ustvarjalno razmišljale o tem, kaj je kakovostno IO, in snovale načrte, kako ga doseči, nekatere pa tudi praznovale kakovost svojega dosedanjega dela in tako je prav!

  Ponosni smo na naše omrežje svetovalcev za kakovost IO ter omrežje nosilcev ZZK. Svojo zavezanost h kakovosti so dokazali s pripravo in izvedbo aktivnosti (tudi) v letošnjem napornem septembru.

  Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si)

• Dan za kakovost na Andragoškem zavodu Maribor (10/8/2021)

  17. september smo zaposleni na AZM – LU v sklopu TVU namenili tematiki kakovosti. Pripravili smo predvsem aktivnosti, ki prispevajo k povezovanju kolektiva. Tako smo petkovo jutro v eni od večjih predavalnic pričeli s skupno kavo in pogovorom o izpeljavi dneva. Dotaknili smo se aktualnih zadev v zvezi z Odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. Nato smo se razdelili v skupine in se lotili opravil. Ena skupina je poskrbela za zasaditev drevesa pred vhodom v zavod in grmičkov pri stranskem vhodu. Druga se je seznanila s celostnim postopkom priprave kruha z drožmi. Tretja skupina je poskrbela za organizacijo in pripravo zdrave malice. Ko smo opravili delo, smo se ponovno srečali v predavalnici. Predvsem novim sodelavcem smo predstavili osnovne informacije o POKI. Za druge je bila to osvežitev znanja. Nato smo si ogledali spodbudne rezultate anket o zadovoljstvu naših udeležencev v preteklem šolskem letu. Pogovorili smo se tudi o predlogih za izboljšavo. Vsem zaposlenim smo predstavili spletni vprašalnik za ocenjevanje spretnosti SVOS in se dogovorili, da ga izpolnimo.

  

  Nato smo z velikim zanimanjem prisluhnili Renati Bokan. Njeno predavanje je imelo naslov Kako si z razvojem socialne inteligence izboljšamo življenje in odnose? Vsebina nas je tako pritegnila, da smo se dogovorili za nadaljevanje. Menim, da so tovrstne vsebine potrebne, smiselne in koristne, da vemo več in znamo obdržati glavo nad gladino vode v sedanjih okoliščinah.

  Dan za kakovost smo zaključili s skupno malico, ki je prebudila kar nekaj naših čutov, in prepotrebnim neformalnim druženjem.

  Irena Urankar (Irena.urankar@azm-lu.si), AZM

• Parada učenja 2021 v Zagorju ob Savi (10/6/2021)

  Letos je bila Parada učenja prvič v občini Zagorje ob Savi. Presegla je naša pričakovanja in pričarala nemalo nasmehov na obraze. Zbrane so na mestni ploščadi nagovorili župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, ki je bil tudi častni pokrovitelj Parade učenja 2021, direktorica ACS dr. Nataša Potočnik in direktorica ZLU Polona Trebušak.

  Parado smo pripravili na treh ločenih lokacijah. Kulturno-zabavni program je bil dopoldne na glavnem odru na mestni ploščadi. Na 25 stojnicah so zasavski zavodi, organizacije in društva vsak na svoj način promovirali VŽU. Številni partnerji so ob stojnicah pripravili pestro spremljevalno izobraževalno dogajanje v obliki delavnic.

  

  Na odru so se predstavili: vokalna skupina Tonika z Osnovne šole Tončke Čeč iz Trbovelj, ambasador VŽU Jure Tori na harmoniki in Nika, uporabniki VDC Zasavje, mlada pevka Lea Koban s kitaristom Juretom Jahnom iz Glasbene šole Zagorje, otroci iz Vrtca Zagorje ob Savi, Enota Smrkci, učenka Lara na kitari z učiteljico Natašo iz Glasbene šole Trbovlje, plesalke iz Plesnega društva ples za stres – antistres Zasavke, pevski zborček z OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi, PŠ Čemšenik, plesalke z Gimnazije in srednje ekonomske šole Trbovlje, duo violin iz Glasbene šole Trbovlje, skupina Zdravčice iz ZD Zagorje ob Savi, Martin Oblak na harmoniki in Knapovske punce.

  Prostovoljcem v projektu VGC Zasavje, ki se letos končuje, so bila podeljena priznanja.

  Dogajanje smo v živo predstavili na interaktivni paradi, ki jo je organiziral MOCIS Slovenj Gradec.
  Na stojnicah so obiskovalci izvedeli več o raku in preventivnih državnih programih DORA, ZORA, SVIT. Spoznali so učenje skozi prostovoljstvo; videli robotko Evo in njene vragolije. Ogledali so si razstavo izdelkov članic študijske skupine klekljanja, reševali avtentične naloge ITS in učnega podjetja ČOKOLOKO, d. o. o. Spoznali so pisateljico Petro Škarja in prelistali knjige, ki jih je izdala v založbi 5ka. Reševali so nagradni kviz o Evropski uniji, preizkusili temeljne postopke oživljanja in uporabe defibrilatorja. Spoznali so tudi poklic poštarja in si ogledali njegovo električno vozilo. Srečali so matematika brez svinčnika in papirja, se sprostili v masažni delavnici, si izmerili krvni tlak, raven sladkorja, kisika. Kdor je želel, se je lahko testiral in/ali cepil.

  Dogodka sta se udeležila tudi ambasadorja VŽU. Kuharski mojster Lojze Čop je poskrbel za pokušino lokalnih zasavskih jedi, glasbenik Jure Tori pa za glasbeno spremljavo.

  

  V mestnem parku je bila prečudovita slikarska razstava udeleženk programa VGC Zasavje Slikanje za dušo. Predstavile so se zasavske klekljarice in demenci prijazna točka, za otroke pa so potekale ustvarjalne delavnice v okviru DPM Zagorje. Obiskovalci so imeli priložnost videti delovanje verižnega eksperimenta, ki je rezultat uspešnega sodelovanja ZLU, LU Jesenice in Vrtca Zagorje ob Savi v projektu Erasmus+. Popoldne smo se družili, ustvarjali in gibali v Evroparku skupaj z Društvom za zdravilne rastline Zasavje in Kolesarskim klubom Zagorska dolina. Na ploščadi pred gasilskim domom je bilo na ogled gasilsko vozilo. Svoja vrata pa so tega dne odprli tudi zasavski muzeji in galerija: 4. Dritl, Zasavski muzej, Muzej Hrastnik in Weibergerjeva hiša galerija Medija.

  Ogromno čestitk in pohval smo prejeli s strani občine, medijev, direktorjev in ravnateljev. Menimo, da smo močno presegli vse pretekle parade tako po vsebini, obsegu, estetiki, energiji, udeležbi. Ponovno smo se veliko naučili o sebi, drug o drugem, timskem delu, predvsem pa je bil to trening potrpežljivosti, prilagajanja, zaupanja, improvizacije, sprejemanja različnosti, zahtevne komunikacije in ohranjanja pozitivne naravnanosti tudi v trenutkih, ko kaj ni šlo po načrtih. Vse to so vrline, ki nam bodo še kako prav prišle v prihodnjem obdobju. Izobraževalci odraslih smo posebni ljudje, živimo svoje poslanstvo in delamo, za kar smo poklicani. To je velik privilegij.

  Tina Polajnar (tina.polajnar@zlu.si), ZLU

• Dan za znanje v SSIO@MOCIS (9/30/2021)

  V četrtek, 23. septembra, je bil v slovenjgraškem Kulturnem domu V. strokovni posvet za delodajalce  z naslovom Zaposlovanje in izobraževanje invalidov – strošek ali civilizacijska norma?

  Dogodek v okviru Dnevov svetovanja za znanje in skupne akcije TVU Dan za znanje smo organizirali na MOCIS v sodelovanju s Svetom za invalide pri MO Slovenj Gradec. Na posvetu so aktivno sodelovali še ZRSZ, Ozara storitveno in invalidsko podjetje d. o. o., Društvo Altra Prevalje, Slokva, zavod za razvoj neizkoriščenih potencialov, so. p., ZSSS (OO Podravje in Koroška – v okviru projekta Za krepitev socialnega dialoga), Zavod Risa, CUDV Črna, Javni zavod Spotur, Društvo paraplegikov Koroške in drugi.

  

  Rdečo nit je predstavljalo zaposlovanje invalidov, svetovanje v izobraževanju odraslih osebam z oviranostmi in vključevanje ranljivejših zaposlenih v dodatna izobraževanja. Predstavili smo rezultate tekočih projektov, ki jih izvajamo na MOCIS, in mednarodni projekt Ozare d. o. o., EU RUDISNET, ki vzpostavlja mrežo organizacij za podporo osebam z oviranostmi skozi programe dodatnih izobraževanj.

  

  V središče smo postavili še akcijski načrt dostopnosti v MO Slovenj Gradec, stanje na področju zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije v koroški regiji. Dotaknili smo se splošne družbene stigmatizacije invalidov v slovenski družbi. Strokovne prispevke so pripravili: mag. Andreja Dobrovoljc z ACS, Janja Bartelj in Irena Šmid Jeram z MOCIS, Moira Kobše iz Ozare d. o. o., mag. Mateja Tajnšek iz MO Slovenj Gradec, Andreja Pezdirc Vehovar z ZRSZ, dr. Lucija Čevnik, predavateljica in svetovalka. Posveta sta se udeležila tako župan Slovenj Gradca Tilen Klugler kot podžupanja Martina Šisernik, dve strokovni sodelavki z MDDSZ, svoj nagovor pa je preko videopovezave poslal tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj.

  

  V treh delovnih skupinah smo se dotaknili prepletajočih se področij. Prva delovna skupina je obravnavala položaj oseb z oviranostmi v MO Slovenj Gradec (in širše v regiji). Udeleženci so raziskali obstoječe stanje in konkretizirali status ‘Občine po meri invalidov’. Podali smo kar nekaj konkretnih ter kratkoročno izvedljivih predlogov za izboljšave. Druga skupina je obravnavala proces zaposlovanja invalidov in možnosti ter vzpodbude, ki jih delodajalcem in osebam z ovirami ponuja slovenska zakonodaja. Člani skupine so razpravljali o različnih vzpodbudah za delodajalce ter podpornem okolju za invalide, npr. osebni asistenci. Tretja delovna skupina je skozi oživljeni slogan ‘Vsi drugačni – vsi enakopravni’ osvetlila položaj oseb z ovirami v naši družbi. Raziskala je vzroke nastanka stereotipov in diskriminacij (ekonomska, socialna, kulturna idr.) ter podala smernice za (drugačen) način dojemanja enakopravne različnosti.

  

  Ob zaključku pa smo predstavili navdihujočo uspešno poslovno pot mladega podjetnika, direktorja Zavoda Nova moč Jureta Srebrovića, ki je slep od rojstva.

  Foto utrinke s posveta in povezavo do ministrovega nagovora najdete na naši spletni strani.

  Janja Bartelj (janja.bartelj@mocis.si), MOCIS

MEDNARODNO

• Prožna ponudba izobraževanja odraslih – imperativ današnjega časa (10/12/2021)

  Zadnja, četrta priložnost za prenos strokovnih pogledov in praks (PLA) v projektu EPUO se je zgodila 21. in 22. septembra – prožno, po spletu. Tokrat so jo soustvarjali nacionalni koordinatorji EPUO iz naslednjih držav: Belgije (Flandrije), Finske, Grčije, Latvije, Litve, Luksemburga in Norveške. Slednja, Hanne Christensen iz Norveškega direktorata za višje šolstvo in spretnosti, je dogodek tudi vešče usmerjala in povezovala.

  Uvodoma smo od Klare Engels-Pereny, nove koordinatorke implementacije EPUO pri EK, izvedeli, katere dokumente pripravljajo na evropski ravni in kako bodo podprli naše delo v prihodnosti. Med njimi so seveda novi EPUO, katerega priprava teče pod slovenskim PSEU, ter priporočili o mikrokvalifikacijah in individualnih izobraževalnih računih. Oba instrumenta izhajata iz Programa znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (2020), vendar imajo države članice do njune uveljavitve nasprotujoča si stališča. Vsekakor gre za poskuse postaviti v ospredje prizadevanj udeleženca, ki se mu zagotovita prilagodljivost in prožnost učnih priložnosti.

  Nekatere nordijske države so že zelo zapisane prožnosti

  

  Za začetek imajo jasno izdelan pogled na to, kaj prožna ponudba IO sploh (lahko) pomeni. Norvežani, npr. zagovarjajo holistični pristop k učečim se, prilagajajo jim programsko ponudbo glede na njihovo izhodiščno stanje in potrebe, prožnost izvedbe pa povezujejo z več razsežnostmi, kot so čas, kraj in vsebina učenja. Vsekakor je pomembna tudi tehnološka podprtost (spletno, odprto, digitalno, e-učenje ipd.), toda vsebinski kontekst je zanje pomembnejši. Finci spet prenavljajo del svojega izobraževalnega sistema. Olajšati želijo pripravljalne oblike učenja, ki pozneje odraslim z nizkimi spretnostmi omogočajo prehod v srednješolsko izobraževanje. Posebnost teh t. i. TUVA izobraževalnih programov (priprav na kvalifikacije) je, da vključujejo splošne, liberalne vsebine.

  Drugi za uveljavljanje novih, prožnih pristopov uporabljajo projekt EPUO

  V Latviji ta prizadevanja povezujejo z uresničevanjem Priporočila Sveta Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle. Vzpostavljajo sistem, kriterije kakovosti, napotke za učinkovito upravljanje ter snujejo usposabljanja, oblike ozaveščanja in druge zanimive aktivnosti. Na ta način želijo odraslim zagotoviti priložnosti za pridobivanje spretnosti za življenje. Pri tem sodelujejo z Estonijo in Finsko.

  Podobno ravnajo v Grčiji, kjer so pod okriljem projekta EaSI BASIC vzpostavili partnerstvo z zavodom za zaposlovanje, inštitutom za mala in srednjevelika podjetja in nekaterimi zaposlovalci, da bi karseda usklajeno izpeljali korake Poti izpopolnjevanja.

  

  ​Predstavljenih je bilo še nekaj zanimivih nacionalnih pristopov. V skupinah pa smo razpravljali o opredelitvi ciljnih skupin in njihovem učinkovitem doseganju, različnih učnih prizoriščih, zagotavljanju kakovosti, vrednotenju predhodno pridobljenega znanja in spretnosti ter administrativnih in zakonodajnih ovirah.

  Navdušila sta nas videa, ki sta nastala v okviru flandrijskega projekta EPUO:

  • Jo Caudron: Zgodba o transformaciji v izobraževanju 2020–2030
  • Bart Boelen: Je šola v digitalni eri še vedno ‘cool’?

  

  Kot je Hanne obljubila, je poročilo o PLA na temo prožne ponudbe učenja odraslih objavila na EPALE. Najdete ga tudi tukaj.

  Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

PROJEKTI ESS

• Zgodbe učiteljev o kakovosti (10/11/2021)

  Mozaik kakovosti smo razvili v okviru projekta ESS Strokovna podpora področju razvoja temeljnih kompetenc odraslih 2016–2022 in ga stalno nadgrajujemo. Od septembra dalje je obogaten z zgodbami o kakovosti – kratkimi reflektivnimi zapisi učiteljev, ki izobražujejo odrasle, o tem, kako spremljajo svoje delo in skrbijo za njegovo kakovost.

  Zbiranje zgodb je kot strokovna skupna aktivnost v letu 2020 potekalo s pomočjo svetovalcev za kakovost IO. Zamisel o pripravi zapisov, refleksij, zgodb učiteljev, ki delajo z odraslimi udeleženci, je nadaljevanje skupne strokovne aktivnosti omrežja svetovalcev za kakovost iz leta 2019. Takrat so svetovalci za kakovost v svojih organizacijah vpeljevali in/ali nadgrajevali izbrane skupne minimalne standarde v zvezi s spremljanjem kakovosti učiteljevega dela. Kar nekaj truda in svojih sposobnosti so morali vložiti v motiviranje učiteljev k pisanju. Vsak potrebuje nekaj časa za premislek o tem, kako sam skrbi za kakovost svojega dela.

  

  Nastali so zanimivi zapisi o tem, kako se učitelji soočajo z vprašanji o kakovosti svojega dela, kaj jim ta pomeni, kaj delajo, da bi jo dosegli, s kakšnimi problemi se pri tem srečujejo in kako jih rešujejo.

  Zgodbe smo razporedili v zaokrožene vsebinske sklope, ki obravnavajo posamezne teme presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja odraslih – npr. kakovost dela z ranljivimi skupinami, pristopi in metode za kakovostno izobraževanje odraslih ipd. Omogočen je iskalnik zgodb – po sklopih, avtorju ali ključnih besedah.

  

  Zgodbe lahko delujejo kot motivacijsko sredstvo. Zato si želimo, da bi z njihovo pomočjo k premislekom o kakovosti spodbudili tudi druge učitelje in vse, ki delate v IO. V nastajanju je tudi tiskana publikacija z zgodbami, ki bo izšla pred koncem leta.

  Vabljeni k branju zgodb – lahko jih uporabite kot vir učenja ali izhodišče za samospraševanje o pomenu in razvoju kakovosti svojega dela.

  Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

IZ DRUGIH VIROV

• Tuji viri usmerjeni v izobraževanje za spremembe (10/12/2021)

  Osrednje vprašanje septembrske revije Skillset and match, ki promovira učenje za delo, je, kako oblikovati naslednjo generacijo znanja in spretnosti v Evropi, da bo ustrezala prihodnosti dela. Več >>

  Izšel je novi zbornik kazalnikov OECD Pogled na izobraževanje 2021: kazalniki OECD (Education at a Glance 2021: OECD Indicators). Ob tem so pripravili tudi publikacijo o vplivu epidemije na izobraževanje z naslovom The State of Global Education: 18 Months into the Pandemic. Pogled na izobraževanje 2021 je letos prvič na voljo tudi kot interaktivna publikacija. Več >>

  

  V četrti letošnji izdaji novičnika EAEA (EAEA Newsletter 4/2021) uvodoma vabijo k branju dveh publikacij, ki podpirata oblikovanje, izvajanje in spodbujanje izobraževanja odraslih v Evropi, usmerjenega v spremembe. Publikaciji sta nastali v projektu Erasmus+ FutureLabAE, katerega cilj je bil povečati proaktivnost sektorja izobraževanja odraslih pri odzivanju na trenutne izzive. Več >>

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

• e-novice – CMEPIUS in SUTŽO – vabijo, da jesen preživite dejavno (10/12/2021)

  V najnovejši številki e-novic SUTŽO lahko berete o vpisu v 38. študijsko leto. Objavljen je prispevek o pomenu učenja francoščine, ki pove, kako se je ta, nekoč jezik elite, približala ljudem. Vabijo tudi k obisku treh novih programov: Po poteh slovenskega filma, Kaj vse živi in raste okoli nas ter Vpliv klime na zgodovino. Več >>

  

  Obsežna septembrska izdaja e-novic CMEPIUS pa med drugim vabi na Letno konferenco skupnosti EPALE, ki je namenjena vsem izobraževalcem odraslih po Evropi in se bo s svojim dogajanjem razvlekla kar na štiri dni (12.–14. ter 18. in 19. 10.). Več >>

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

EPALE

• Na EPALE tokrat prispevki o zaključku projektov Erasmus+ (10/8/2021)

  Tudi v mesecu septembru so člani skupnosti EPALE bogato prispevali vsebine o projektih Erasmus+, ki jih uspešno zaključujejo. Poročali so tudi o izvedbi mobilnosti osebja in novih znanjih, ki so jih prinesli iz tujine ter svojih projektih in prihodnjih načrtih. Preberite prispevek o zaključnem dogodku projekta Erasmus+ ENTRE4ALL (Centri za podporo skupnosti – Inovativni program za krepitev podjetniških in ključnih kompetenc odraslih s posebnimi potrebami), ki je potekal v okviru Parade učenja. Na njem so predstavili rezultate projekta, v katerem so razvili koristna orodja tako za osebe s posebnimi potrebami kot vse, ki so vpeti v njihovo življenje. Rezultati projekta ponujajo zanimive možnosti pridobivanja osnovnih znanj in spretnosti za podjetništvo. V prispevku boste našli tudi povezavo do spletne peticije. S podpisom lahko izrazite podporo projektni ideji in rezultatom.

  Zgodil se je tudi Zaključek projekta Družinsko izobraževanje MeTURA – Nazaj h koreninam. Namen projekta je bil razviti nove načine vseživljenjskega učenja za odrasle družinske člane z motnjami v duševnem razvoju v domačem okolju. Osredotočili so se na aktivnosti terapevtskega vrtnarjenja in terapevtskega kuhanja. V prispevku najdemo tudi povezavo do kratkega dokumentarnega filma, ki je nastal v sklopu projekta, in povezavo na vsa gradiva. Ta so dostopna v slovenskem, angleškem, italijanskem in hrvaškem jeziku.

  Na EPALE lahko med drugim preberete prispevek o portalu Kam po znanje, ki nudi možnost brezplačne promocije izobraževalnih programov, Dnevih svetovanja za znanje ter srečanju služb EPALE z zahodnega Balkana, ki načrtujejo Regijsko konferenco EPALE konferenco  22. in 23. novembra. Objavljeni so tudi zapisi o projektu, v katerem s pomočjo glasbe razvijajo digitalne veščine starejših, pa o projektu creICTivity. Namen slednjega je krepiti zmožnosti izobraževalcev odraslih za uporabo ustvarjalnosti v učnem procesu.

  Slovenski izobraževalci odraslih so o svojih prizadevanjih in delu napisali še več, med drugim tudi na angleški strani EPALE. Omenimo naj le prispevek Erasmus+ KA1 Bridging Social and Environmental Gaps for Sustainable Development, ki predstavlja udeležbo na tečaju o klimatskih spremembah ter socialni vključenosti. Projektni partnerji so ga obiskali v Barceloni, enem bolj trajnostno naravnanih mest v Evropi.

  Obiščite spletno stran EPALE in z nami soustvarjajte njene vsebine, registrirajte se ali prijavite v svoj uporabniški račun, izberite ustrezno kategorijo (novica, spletni dnevnik, vir ali dogodek) ter predlagajte novo vsebino za objavo!

  Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS

• Le še nekaj dni do zaključka pobude Zgodbe skupnosti EPALE 2021! (10/8/2021)

  Ste že izkoristili priložnost, da o svojem delu, interesih s področja izobraževanja odraslih in projektih Erasmus+ seznanite celotno evropsko skupnost IO? Le še do 29. oktobra je na voljo čas za sodelovanje v pobudi Zgodbe skupnosti EPALE 2021. Prvih 100 objavljenih zgodb bo nagrajenih z lično, uporabno in okolju prijazno simbolično nagrado.

  O čem pisati? Priložnosti je veliko! Naslovite lahko enega izmed tematskih fokusov EPALE 2021, ki v središče postavljajo spretnosti za življenje in delo, vključujoče družbene spremembe za trajnost in pravičnost ter digitalno preobrazbo in priložnosti kombiniranega učenja. S skupnostjo EPALE lahko delite zgodbe iz projektov Erasmus+, v katerih sodelujete, svoje izkušnje kot izobraževalka ali izobraževalec odraslih. Pripovedujte o spremembah, ki ste jih doživeli pri delu v zadnjih letih. Sporočite nam svoje poglede na prihodnje izzive izobraževanja odraslih ali pišite o vsebinah v izobraževanju odraslih, ki vas še posebej zanimajo.

  

  Še zbirate pogum? Potrebujete kanček navdiha? Preberite letošnjo prvo slovensko objavo, ki jo je prispevala Ana Kaučič, organizatorka IO, učiteljica angleškega jezika in zgodovine na LU Ormož. Pripoveduje o mobilnosti, sodelovanju, medsebojnem učenju, delu z odraslimi učečimi se ter učnih metodah.

  Delite svojo zgodbo s skupnostjo, prejmite odzive skupnosti nanjo in se potegujte za objavo v letošnjem zborniku.

  Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS

• Konferenca skupnosti EPALE že trka na vrata! Ne zamudite je! (10/8/2021)

  Oktober je že tu in bliža se konferenca Evropske skupnosti izobraževalcev odraslih, torej konferenca skupnosti EPALE: EPALE Community Conference 2021. Teče v dveh tednih (12 in 13. ter 18. in 19. oktobra), virtualno, v angleškem jeziku. Program je na voljo na povezavi dogodka, kjer je mogoče prenos spremljati v živo. 12. in 13. oktobra med 10. in 13. uro so v panelnem delu sodelovali  zanimivi govorci. Aktivno sodelovanje, komentiranje in postavljanje vprašanj je bilo omogočeno le registriranim in prijavljenim članom v času konference.

  18. in 19. oktobra bodo med 10. in 13. uro hkrati potekale tematsko različne delavnice. Število mest na posamezni delavnici je omejeno na 50, zato se je treba predhodno prijaviti. Na spodnjih povezavah lahko preberete več o vsebini delavnic ter izpolnite prijavni obrazec.

  • Workshop: Innovation’s role in the “new normal” of basic skills training: Ensuring learner-centred design and support
  • Workshop: Boosting outreach through partnership-building in order to promote the provision of adult basic skills
  • Workshop: Green education in practice: how can we mainstream sustainability in the provision of adult learning
  • Workshop: Diversity and safe space in adult learning: checking our privilege

  Delavnice bodo virtualne, interaktivne in v angleškem jeziku. Veseli bomo vaših prispevkov in aktivnega sodelovanja. Da boste lahko dejavno sodelovali, morate biti registrirani in prijavljeni kot uporabniki, saj bodo delavnice dostopne le za uporabnike EPALE.

  Izkoristite priložnost za učenje od drugih in deljenje svojega znanja ter povezovanje širom evropske skupnosti izobraževalcev odraslih. Pridružite se nam na konferenci skupnosti EPALE! V svojem koledarju pa označite še 22. in 23. november. Takrat bo namreč Regijska konferenca EPALE, na kateri se bomo povezali in delili znanje udeleženci iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Severne Makedonije. Toplo vabljeni!

  Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS

   

MIGRACIJE IN IZZIVI VEČKULTURNOSTI

• Projekt »Ne plastiki« – Dve muhi na en mah (10/8/2021)

  Socialna aktivacija in VITR

  Na LU Jesenice že od oktobra 2019 poteka program Socialna aktivacija. Namenjen je ženskam iz drugih kulturnih okolij, ki imajo težave pri sporazumevanju v slovenskem jeziku. Projekt bomo do oktobra 2022 izvedli za pet skupin udeleženk.

  Projekt ima jasne cilje. Ženske, vključene v projekt, izboljšajo znanje slovenskega jezika, dobijo podporo in usmeritev pri iskanju zaposlitve, si razširijo socialno mrežo. Poleg tega prepoznajo možnosti in priložnosti za vključevanje v lokalno okolje.

  V sklopu programa v vsaki skupini izpeljemo delovno-učni projekt, v katerega vpeljemo ViTR in s tem zasledujemo cilj vzgoje in izobraževanja, opredeljen v ZOFVI.

  ZOFVI

  Vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij. (2. člen, 13. alineja)

  Glavni namen je, da udeleženke z vključenostjo v delovni-učni projekt dobijo priložnost spoznati delovni proces oz. različne faze produkcijskega cikla (od zamisli, načrtovanja do uresničevanja zastavljenih ciljev). Pri tem se upoštevajo njihovi interesi. Temeljno izhodišče pri oblikovanju vsebin delovno-učnega projekta je načelo usklajevanja med osebno izbiro udeleženk in premišljenimi predlogi strokovnih delavk – mentoric, ki spodbujajo k učenju. Tako naj bi priseljenke pridobile novo znanje in kompetence, ki jim bodo pomagale pri opolnomočenju, vključenosti na trg dela in zaposlovanju.

  

  V program Socialne aktivacije smo vključili delovno-učni projekt z naslovom Ne plastiki. Z njim smo se v do sedaj izpeljanih treh skupinah vedno odzvali  na problematiko lokalnega okolja, vezano na okoljevarstvo. Iskali smo priložnosti za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov, načine za recikliranje plastike in posledično ohranjanje planeta. Poiskali in predstavili smo načine za nadomeščanje nekaterih razvad in vzgajali za prijaznejši odnos do okolja. V sklopu projekta smo izpeljali že tri okoljevarstvene akcije.

  S prvo skupino udeleženk smo opozarjali širšo javnost o naraščajočih količinah odvrženih plastičnih vrečk in jih seznanjali z alternativnimi rešitvami. Pokazali smo, kako zmanjšati njihovo uporabo ter s tem prispevati k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Izpeljali smo akcijo Vrečke iz blaga. Udeleženke so iz odpadnega blaga sešile več kot 200 vrečk za nakup sadja, zelenjave in tistih živil, ki niso predpakirana. Vrečke so brezplačno delile pred trgovskimi centri in na ta način ozaveščale ljudi o možnih alternativah. S tem so želele tudi spodbuditi zanimanje za okoljevarstveno vsebino ter s svojimi prizadevanji razširiti primerno ravnanje.

  Druga skupina udeleženk se je soočila s problemom, ki je še posebej pereč v času prvonovembrskih praznikov. Pripravili in izpeljali smo akcijo Prižgite svečo manj. Ljudi smo želeli spodbuditi, da se raje – namesto da v spomin na umrle prižigajo sveče – na pokojnike spomnijo z žalnimi kamni. Izdelke smo brezplačno delili na pokopališču na Blejski Dobravi.

  

  Tretja skupina pa je pripravila nasvete in primere, kako lahko odpadke izkoristimo, predelamo in ponovno uporabimo. Z akcijo Ali so smeti res smeti? so iz različnih odpadkov nastali preproge, košare za hišne ljubljenčke, okrasni lončki, škatle, šatulje in še mnogo več. Nastale izdelke smo razstavili v avli Občine Jesenice. Tam so si občani lahko ogledali, kaj je v projektu nastalo, in dobili letake z nasveti in prikazom, kako lahko tudi sami recikliramo.

  Projekt je v lokalni skupnosti odlično sprejet. Skrb za okolje je nekaj, kar bi moralo biti del splošne kulture in običajnih vsakodnevnih navad. Zavedamo se, da okoljski problemi niso le tehnični ali tehnološki, temveč so splet osebnih, ekonomskih, kulturnih in političnih dejavnikov, zato tudi rešitve ne morejo biti le tehnološke.

  Pomembno je, da se vsi obnašamo kot družbeno odgovorni člani lokalne skupnosti in se zavedamo morebitnih nevarnosti, ki jih prevelika količina odpadkov prinaša. K ohranjanju okolja lahko veliko prispevamo sami, že z majhnimi koraki lahko pripomoremo k čistejšemu okolju tudi za prihodnje generacije.

  Projekt na eni strani prispeva k vključevanju priseljenk v lokalno okolje. S svojim ravnanjem se uveljavljajo kot polnopravne članice lokalne skupnosti, razbijajo mite o tem, da niso aktivne in le posedajo doma. Resnično lahko rečemo, da s pridobljenimi znanji postajajo opolnomočene za trg dela in vključitev v različne aktivnosti v lokalnem okolju. Hkrati  pridobivajo motivacijo za vključitev v delo in nadaljnje izobraževanje.

  Na drugi strani pa stremimo k temu, da skrb za okolje postaja naša prioriteta. Nekaj več preudarnosti nas ne bo stalo udobja.

  Tako ubijamo dve muhi na en mah, saj v izobraževanje in učenje vpeljujemo priložnost pridobivanja znanj, spretnosti, vrednot in stališč, ki udeleženke med drugim opolnomočijo tudi za prispevanje k trajnostnemu razvoju.

  Program pravkar teče za četrto skupino udeleženk in že se krešejo ideje, kako prispevati tokrat. Z naslednjo akcijo v okviru projekta Ne plastiki začnemo decembra.

  Polona Knific (polona.knific@lu-jesenice.net) LU Jesenice

• Izobrazba, samoumevna pravica? (10/8/2021)

  Septembra je naš zavod obiskala Isabel iz Španije, koordinatorka programov izobraževanja odraslih. Zanimalo jo je, katere programe ponujamo in od kod prihajajo naši udeleženci. Profesorica angleščine in naravna govorka španščine je želela prisostvovati pri jezikovnih tečajih. Namenjeni so socialno šibkim in upokojencem, financira jih MOL. Izobraževanj v okviru projekta Korak – Kompetence za razvoj kariere za starejše od 45 let žal ni mogla obiskati, saj zaradi trenutne situacije jezikovni tečaji potekajo na daljavo.

  Isabel je obiskala OŠO, in sicer Opismenjevanje od 1. do 4. razreda. Preden je vstopila v razred, je povedala, da v rodni Andaluziji program obiskujejo nepismene Španke, starejše od 60 let, in tujci, nepismeni v latinici, ki večinoma prihajajo iz Maroka in Alžirije. Pri nas je nekoliko drugače.

  Že na hodniku je k nama prišla N. in naju lepo pozdravila, ob njej je bila J., ki se je sramežljivo nasmehnila, skozi vrata pa sta ravnokar vstopili sestri A. in Z. Vse gospe obiskujejo opismenjevanje. Od februarja so sošolke, stare so od 25 do 50 let. Nekatere med njimi niso nikoli obiskovale šole, nekatere so nepismene v latinici. Ena je že po naravi živahna in družabna, druge so postale bolj odprte in samozavestne, odkar obiskujejo osnovno šolo. Pred nekaj meseci sta dve prvič sami prišli v šolo: končno znata brati, poznata številke ter se sami znajdeta v mestu. Septembra se jim je pridružila še M.. M. in N. govorita francosko, zato se je N. prelevila v njeno ‘osebno medkulturno mediatorko’. Sicer pa je M. včasih odsotna, saj kot mama samohranilka z dvema otrokoma nima vedno varstva. Živi v azilnem domu, njena malčka pa pazi sostanovalka. Omenjene udeleženke prihajajo iz Maroka, Bosne, Kosova in Kameruna, slovenščino so se začele učiti z vpisom v OŠO.

  Z Isabel se preseliva v sosednji razred, kjer spozna nove udeležence. Tri gospe prihajajo iz Sirije, dve nista nikoli obiskovali šole. K. je prišla v Slovenijo pred štirimi leti skupaj z družino. Spoznali sva se v azilnem domu, kjer se je začela učiti slovenščino v okviru projekta Opismenjevanje in učna pomoč za prosilce za mednarodno zaščito. Spomladi je opravila izpit iz slovenščine na vstopni ravni. Pred tem je obiskovala naše SSU. Upoštevala je nasvete naše svetovalke v okviru Svetovalnega središča osrednjeslovenske regije. Dvema kolegicama namreč pomaga pri pripravi na izpit iz slovenščine na vstopni ravni. Junija je na interkulturni delavnici predstavila svoja ročna dela.

  V skupini je tudi F. iz Kosova, ki je dosegla izjemen napredek, ne le v znanju, ampak tudi na osebni ravni. Postala je samozavestna in nasmejana. Nihče ne bi rekel, da je to ista gospa, ki je prišla pred več kot letom dni prvič v naše prostore, tiho sedela v kotu učilnice in gledala v tla. Strah jo je bilo, saj je bila stara nekaj čez petdeset let in ni znala ne brati ne pisati. Zdaj pa ni več tako.

  F. iz Afganistana je naša pridna mravljica. Marca je rodila svojega petega sina. Že teden dni po porodu je z novorojenčkom v naročju po Zoomu obiskovala osnovno šolo. Prihaja iz goratih predelov Afganistana in se zaveda, da izobrazba ni samoumevna. Pri tem jo podpira mož, ki skrbi za otroke, ko je ona v šoli. R. iz Eritreje je najmlajša udeleženka opismenjevanja. Stara je 16 let. Skupaj z dvema sestricama in bratom se je pridružila očetu, ki je v Sloveniji dobil azil. V Slovenijo je prišla spomladi, septembra se je vpisala v osnovno šolo, saj bi rada postala frizerka.

  Edina moška v skupini sta K. iz Afganistana in K. iz Mjanmara. Prvi prihaja v šolo po službi, saj dela v nočni izmeni. Pogosto je utrujen in zaspan, a vedno dobre volje. Rad prihaja v šolo, čeprav napreduje počasi. Za drugega je slovenščina velik izziv. Z nami se po enem letu še vedno pogovarja v angleščini, čeprav se odzivamo le slovensko in nas že precej razume. Pripadnik manjšine Rohinga bo potreboval še nekaj časa, da se bo odprl ter si upal delati napake, iz napak pa se učimo in napredujemo.

  To sta le dva razreda, ki ju je Isabel obiskala. Presenetili so jo raznolikost posameznih skupin, želja po znanju in solidarnost, ki vlada med udeleženci. Zavedajo se, da izobrazba ni samoumevna. Nekateri v svoji matični državi niso imeli pravice do osnovne izobrazbe, kot jo imamo mi.  Prav tako se zavedajo, kako pomembno je vseživljenjsko učenje. Ob prihodu v Slovenijo so, nekateri prvič, dobili priložnost za pridobivanje znanja. Končno je tudi zanje prišel čas, ko željam lahko pustijo prosto pot!

  Katja Potočnik Nussdorfer (Katja.potocnik@cene-stupar.si), Javni zavod Cene Štupar – CILJ

• Ko predavatelj ne zna odgovoriti na vprašanje (10/6/2021)

  Kot predavateljica v programih Začetna integracija priseljencev in Uporabna slovenščina za albansko govoreče skoraj vsako jutro začnem obkrožena s tujci. To so ljudje, ki želijo razumeti naš način življenja, naš jezik, navade in konec koncev tudi zakone. V okolje, ki zdaj predstavlja njihov novi dom, se želijo čim bolje vključiti. In kaj to pomeni za nas predavatelje? Mi smo tisti, od katerih se pričakuje, da imamo vse odgovore na dlani. Večinoma to ne predstavlja večjih težav, v različnih situacijah se zelo dobro znajdemo. Tako je šlo vse do trenutka, ko je v naša življenja posegla epidemija novega koronavirusa. Zdaj pridejo udeleženci zjutraj zmedeni. Eden je nekaj prebral v Večeru, spet drugi na 24 ur, tretji na Twitterju ali Facebooku ipd. Seveda jih je veliko besedila kopiralo v Googlov prevajalnik. Marsikaj se lahko izgubi v prevodu.

  V predavalnici se vname debata, vsak ima svojo različico iste novice, vsak verjame v svoj prav in nato čakajo. Koga čakajo? Mene, svojo predavateljico, ki ima vse odgovore. Pomaga jim, jih usmerja, da jim je lažje. Ampak ali jim res lahko pomagam, če še sama ne morem več slediti vsem ukrepom, ki se bliskovito spreminjajo? Vsako jutro najprej preberem novice, da preverim, ali bomo zdaj morali zunaj nositi maske, ali lahko gremo v trgovino brez izpolnjevanja pogoja PCT. Ali lahko gremo v kavarno, ne da bi izpolnjevali pogoj PCT? Kako naj starši pripeljejo otroka v vrtec, šolo, k zdravniku? Opremljena z informacijami grem v razred, odgovorim na večino vprašanj, vmes preverjam, da me pravilno razumejo in se izogibam odgovoru, ko zaslišim: ‘Profesorica, kaj pa vi mislite o vsem tem?’ Med odmorom grem na kavo; kavo brez novic. Ko se vrnem v predavalnico, me udeleženci vprašajo ‘Ali ste slišali?’ Mojemu odzivu ‘Kaj pa?’ sledi odgovor: ‘Sprememba ukrepov.’ Mislila sem, da mi kot profesorici tega nikoli ne bo treba izgovoriti: ‘Jaz nič ne vem.’

  Vse življenje se učimo in ni pomembno, ali nas k temu vodijo notranji ali zunanji dejavniki. Situacija, v kateri trenutno živimo, od nas zahteva različna védenja. Ni pomembno, ali se učimo, da lahko v neki družbi bolje živimo, ali se učimo le zato, da lahko preživimo.

  Jana Lovrec Srša (jana.lovrec-srsa@azm-lu.si), Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza

• Od Indije do Kočevja (9/30/2021)

  Zapustiti svoj domači kraj, prijatelje, družino in se podati v novo okolje zahteva veliko mero odločnosti in poguma. Ovira nas nepoznavanje jezika. Sledijo kulturne in družbene razlike, drugačni vzorci vedenja in nenazadnje veroizpoved. Bolj sta si deželi tuji, težji je prehod, raste pa naša odločnost za dosego cilja.

  Česa si v novi domovini želimo? Sprejetosti, razumevanja in varnega ter spodbudnega okolja. Vse to priseljenci najdejo na LU Kočevje. Že vrsto let jim nudimo podporo in izvajamo tečaje slovenskega jezika. Poleg jezika spoznavajo značilnosti kraja, naravno in kulturno dediščino in družbene vzorce. Trdno odločeni se želijo čim prej uspešno vključiti v novo okolje.

  

  V letu 2021 smo poleg številnih aktivnosti izvedli tudi tečaje slovenščine za priseljence iz devetih držav. Za udeležence iz Indije je pravzaprav vse zelo novo. Zelo se morajo potruditi, da usvojijo jezik, a sta motivacija in želja tako visoki, da vse ovire z lahkoto odpravijo. Kot zanimivost naj dodamo, da so že na prvem srečanju poznali veliko besed in fraz, saj so se pred prihodom v Slovenijo učili s pomočjo spletnih orodij. Udeleženci iz Kosova so radovedni, prilagodljivi in njihova želja po vključitvi v okolje vpliva na hitro usvajanje jezika. Prepreke skupaj odpravimo in vsako srečanje obogati tako udeležence kot nas izvajalce. Ta mesec zaključujemo učenje slovenščine s skupino priseljenk iz držav bivše Jugoslavije. Nepozabna srečanja smo sklenili s sprehodom po mestu in jim predstavili zgodovino novega domačega kraja. Tudi Italijani stopajo iz varnega zavetja svojega jezika in podirajo stereotip nepoznavanja tujih jezikov.

  Jeseni bomo v sklopu 60-urnega tečaja pripravljali 20 kandidatov na izpit iz slovenščine na osnovni ravni. S tem si bodo zagotovili več možnosti za zaposlitev in pridobitev državljanstva. V naši regiji pa ostaja še veliko posameznikov, ki potrebujejo tovrstna izobraževanja, zato bomo v letu 2022 nadaljevali z vpisi.

  Veseli smo pozitivnih odzivov ljudi; njihove vztrajnost, volja in motivacija polnijo tudi naše baterije.

  Sonja Hribar (sonja.hribar@lu-kocevje.si) in Anamarija Petelin (anamarija.petelin@lu-kocevje.si), LU Kočevje

KOTIČEK JE VAŠ

• Za vsakogar nekaj (10/11/2021)

  Več kot sto udeležencev nas je obiskalo v prvem jesenskem tednu, ko smo na LU Kočevje organizirali brezplačne aktivnosti v okviru festivala ZaTE (Znanje aktivira te). Mimoidoči so na stojnici znanja na mestni ploščadi vrteli kolo sreče in si priigrali simbolične nagrade. Strokovne sodelavke pa smo predstavljale širok nabor aktivnosti, ki ponujamo vsem znanja željnim.

  Pedagoški in drugi strokovni sodelavci, ki delajo z mladimi, so bogatili svoje znanje in poslušali izkušnje dr. Anice Mikuš Kos, priznane slovenske otroške psihiatrinje in ustanoviteljice Slovenske filantropije. Navzoče je nagovoril tudi kočevski župan dr. Vladimir Prebilič, ki je spodbudil k izvajanju in promociji prostovoljstva med mladimi.

  Zaposleni in brezposelni so načrtovali izboljšanje svoje poklicne poti. Andrej Pešec je s svojim predavanjem o nenasilni komunikaciji prispeval k širjenju obzorij tako romskega kot večinskega prebivalstva.

  Andreja Vlašič Bižal (andreja.vlasic.bizal@lu-kocevje.si), LU Kočevje

• Prehodili smo prvih dvajset let Svetovalnega središča Maribor (10/11/2021)

  S ponosom navajamo, da je AZM – LU izvajalec dejavnosti svetovalnega središča po modelu ACS polnih dvajset let.

  Velik izziv je vseskozi predstavljalo veliko število partnerjev in drugih organizacij v našem lokalnem okolju. Ob tem želimo izpostaviti vlogo ZRSZ, OE Maribor, ki je vsa leta delovanja svetovalnega središča aktiven strokovni in strateški partner.

  Izvajanje informativno-svetovalne dejavnosti je AZM – LU kot nosilcu dalo zelo veliko, in sicer poglobljeno spremljanje ponudbe drugih akterjev izobraževanja odraslih; čas in kadre, ki lahko strankam nudijo kakovostne in poglobljene osebne svetovalne pogovore; promocijo svetovanja in s tem zavoda kot celote.

  V ponedeljek, 4. 10. 2021, je minilo natanko okroglih dvajset let, odkar smo na AZM – LU odprli pisarno svetovalnega središča.

  Letos smo se zaradi nestabilne situacije, povezane z epidemijo novega koronavirusa, odločili, da obletnico obeležimo zgolj v obliki svečane seje strateškega sveta. S svojo prisotnostjo in strokovnimi prispevki so nas počastile mag. Tanja Vilič Klenovšek z ACS ter Teja Dolgan in Lidija Fischinger, obe z MIZŠ.

  Mag. Tanja Vilič Klenovšek z ACS nas je navdušila z izjemnim strokovnim prispevkom, ki je vseboval pregled od zasnove modela ISIO pa vse do vzpostavitve javne službe na področju svetovalne dejavnosti.

  V nadaljevanju je devet navzočih strateških partnerjev prisluhnilo tudi prispevku Biserke Lep iz ZRSŠ, OE Maribor, z naslovom Nadarjeni in talentirani v odrasli dobi.

  

  Plenarni del dogodka smo zaokrožili s celovitim pregledom prehojene dvajsetletne poti. Alenka Sagadin Mlinarič je v svoji predstavitvi namenila pozornost predvsem poglabljanju strokovnega in strateškega partnerstva. Opisala je nove pristope, kot je terensko delo. Načrtovali smo tudi delo v treh delovnih skupinah, ki ga bomo uresničili na eni prihodnjih sej. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kaj še lahko storimo za večji dostop do zaposlenih odraslih, predvsem manj izobraženih, ranljivih ciljnih skupin, in boljšo informiranost strokovnih delavcev v drugih organizacijah. Pomembno vlogo pri svetovalni dejavnosti ima namreč naše partnersko omrežje.

  Z optimizmom naprej …

  Dvajsetletnica projekta je nedvomno tudi priložnost za samorefleksijo. Demografski podatki o številu prebivalcev območja nam vlivajo optimizem, saj pokrivamo veliko geografsko območje. Maribor kot drugo največje slovensko mesto nam ponuja brezmejne priložnosti mreženja in številne priložnosti za dostop do novih strank. V organizacijah, društvih, NVO, izobraževalnih in drugih organizacijah delajo odrasli, ki jim je skupna potreba po novem znanju in s tem kakovostnem svetovanju (v jeziku svetovalcev pred, med in po zaključku izobraževanja). Od 1. 1. 2021 nam je zagotovljena kontinuiteta financiranja svetovalne dejavnosti, za katero smo hvaležni tako ACS kot MIZŠ kot financerju dejavnosti.

  Dejavnost svetovanja smo kot pobudo umestili tudi v Regionalni razvojni program Podravja za obdobje 2021–2027. Z okrepljeno kadrovsko ekipo svetovalcev, stabilnim financiranjem, vzpostavljeno partnersko mrežo in umeščenostjo svetovalne dejavnosti v razvojne regionalne dokumente smo opremljeni bolj kot bi v samem začetku upali sanjati. Ponosni smo na to, da lahko odraslim pomagamo na njihovi poklicni in osebni poti.

  Alenka Sagadin Mlinarič (alenka.sagadin.mlinaric@azm-lu.si), AZM – LU

• 20 let svetovalne dejavnosti v obalno-kraški regiji (10/8/2021)

  Leta 2021 LU Koper zaznamuje kar tri pomembne mejnike. Praznujemo 60 let razvoja, uvajanja in izvajanja raznovrstnih izobraževalnih programov za odrasle, 20 let delovanja Svetovalnega središča ISIO in začetek stabilnega financiranja svetovalne dejavnosti v okviru javne službe v IO.

  Informiranje in preprosto svetovanje za izobraževanje so strokovni delavci od nekdaj vključevali v svoje druge vloge. Za razvoj te dejavnosti je bilo leto 2001 prelomno. Z vzpostavitvijo Svetovalnega središča Koper in zaposlitvijo usposobljenih andragoških svetovalnih delavk smo lahko začeli nuditi brezplačno kakovostno informiranje in celostno svetovanje. Namenjeno je vsem, ki iščejo možnosti za izobraževanje in učenje  v lokalnem okolju in širše, tudi v tujini. To sta nam omogočila stalna strokovna podpora ACS ter bolj ali manj stabilno financiranje takratnega Ministrstva za šolstvo in šport.

  Svetovanje smo prvotno izvajali le v Kopru, v naslednjih letih pa smo ga razširili še v Izolo in Piran. Po letu 2005 se je del dejavnosti izvajal v okviru dveh regijsko zasnovanih projektov, sofinanciranih tudi iz evropskih sredstev. Takrat smo svetovalno dejavnost razširili tudi na Kras. S tem smo še povečali dostopnost svetovalnih storitev in obogatili mrežo strokovnih partnerjev.

  

  Naši strokovnjaki in praktiki so ves čas aktivno delovali pri snovanju in uvajanju novosti v sistemu izobraževanja odraslih in svetovanju. Pod strokovnim vodstvom ACS smo sodelovali že pri razvoju modela ISIO. Vpeljali smo redno spremljanje in zagotavljanje kakovosti v svetovalnem središču. Naši svetovalci so obilno prispevali k razvoju ter uvajanju ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja. To je sčasoma postalo pomemben del svetovalne dejavnosti in gotovo ena močnejših točk Regionalnega svetovalnega središča Koper.
  Teh nadvse živahnih 20 let svetovalne dejavnosti za odrasle smo januarja 2021 zaokrožili še z vzpostavitvijo svetovanja v okviru javne službe v IO.

  Veliko truda vlagamo v promocijo svetovanja. O pomenu svetovanja za osebni razvoj ter razvoj kariere želimo ozavestiti širšo množico ljudi. Organizirali smo celo vrsto atraktivnih dogodkov, koncertov, predstavitev in strokovnih srečanj. Tradicionalni postajajo Obalni kadrovski izzivi – vsakoletna izmenjava izkušenj, rešitev in primerov dobrih praks med svetovalci za izobraževanje, predstavniki sindikata in strokovnjaki na področju razvoja človeških virov.

  S posebnimi izzivi se soočamo v času epidemije, ko se je naša vez s strankami ‘z danes na jutri’ prekinila. Prisiljeni smo bili poiskati najboljšo pot tako do starih kot novih strank. Nova situacija nas je prisilila, da smo stopili iz varnega zavetja svetovalnih središč. Dejavnost smo preselili na spletno orodje Zoom. Pri tem smo se soočili z odpravljanjem formalnih ovir za pridobivanje dokumentacije in preprek, ki so nastale zaradi umanjkanja osebnega stika. Po letu in pol izkušenj pa lahko rečemo, da smo postali mojstri svetovanja po spletu. Pozitivne plati takega svetovanja so prepoznali tudi naši svetovanci, predvsem pri oblikah, ki ne zahtevajo tolikšne mere osebnega stika (npr. vrednotenje jezikovnega predznanja). Gotovo bomo za svetovanje tudi v prihodnje uporabljali splet. Če bodo razmere dovoljevale, bomo večino prvih srečanj izvajali v živo, naslednja srečanja pa bodo po predhodnem dogovoru lahko potekala tudi na daljavo.

  V preteklih dveh desetletjih smo svetovanje za izobraževanje izvajali za vse ciljne publike. Opažamo pa, da smo zadnja leta zaradi naravnanosti izvajanih projektov zanemarili mlade, ki šele vstopajo na trg delovne sile. Trenutno jim sicer pomagamo s kariernim svetovanjem v okviru Kariernega centra za mlade. V bodoče jim želimo tudi v Regionalnem svetovalnem središču nameniti več pozornosti za premostitev vrzeli med šolanjem in zaposlitvijo v skladu z njihovimi poklicnimi cilji.

  Petra Verbič (petra.verbic@lu-koper.si), Darja Škorjanc Braico (darja.braico@lu-koper.si) in Tina Rožac (tina.rozac@lu-koper.si), Regionalno svetovalno središče Koper

• Tridnevno usposabljanje za spremljevalce planincev invalidov na Boču (10/8/2021)

  Usposabljanje Planinstvo za invalide/OPP je potekalo pred kratkim, ravno v TVU, v prijetni planinski koči na Boču, sredi prekrasne narave. Posamezniki kot prostovoljci pomagamo osebam, ki želijo kljub različnim oviranostim obiskovati gore, zato nam bo dodatno znanje zelo koristilo in okrepilo našo samozavest.

  Navdušeni smo bili tako nad odlično organizacijo kot izvrstnimi predavatelji. Ti so izhajali iz prakse in nam nazorno približali zanimive teme.

  

  Podrobneje smo spoznali različne oviranosti in bolezni. Seznanili smo se s psihologijo v športu, osnovami komunikacije. Posebno pozornost smo posvetili spremljanju oseb s slepoto in slabovidnostjo, dolgotrajno obolelostjo in gibalno oviranostjo. Zelo pomemben je kinezološki vidik planinstva. Dobili smo odgovore na vprašanja, kako komunicirati z osebami z okvaro sluha ter avtizmom in katere pedagoške strategije uporabiti pri delu z invalidi te. Predavanjem je sledila okrogla miza o izkušnjah in izpolnjenih pričakovanjih. Soočili smo se z izzivom, kako pomagati gibalno oviranemu v voziček in iz njega, kako pomagati pri vožnji navzgor ali navzdol.

  

  Zadnjega dne pa smo se udeležili inkluzijskega pohoda in pridobljeno znanje preizkusili v praksi. Sledilo je prijetno druženje ob zvokih harmonike pred planinskim domom. Praznično vzdušje sončne nedelje nam bo ostalo v lepem spominu.

  

  Z usposabljanjem smo nadgradili dosedanje izkušnje. Novo znanje pa bo pripomoglo h kvalitetnejšemu vodenju in še uspešnejši komunikaciji. Zase lahko rečem, da se bom samozavestneje udeleževala naslednjih pohodov.

  

  Naj zaključim s stavkom, ki sem si ga zapisala pri predavanju tiflopedagoginje: »Moje delo je, da nekomu pomagam … biti samostojen!«

  O inkluzijskem pohodu so izčrpno pisali udeleženci tako na spletnih straneh PZS Pin/OPP kot FB.

  Marija Metlika (m.metlika@gmail.com), prostovoljka

• Partnerji projekta WELLy vabijo na Usposabljanje za menedžerja za dobro počutje na delovnem mestu (10/8/2021)

  Tudi vas zanimata dobro počutje na delovnem mestu in delovna sreča? Ste zaposleni v srednjem ali malem podjetju in si želite pridobiti kompetence za menedžerja dobrega počutja na delovnem mestu?

  Če je odgovor pritrdilen, vas vabimo, da se nam pridružite na brezplačnem usposabljanju WELLy, ki se začenja novembra. Prijavite se na erasmus@fos-unm.si. S svojim sodelovanjem boste pridobili dodatne kreditne točke in certifikat za menedžerja dobrega počutja na delovnem mestu.

  

  Stresne situacije na delovnem mestu, širjenje depresije in izgorelosti med evropskimi državljani se krepijo. Cilj projekta WELLy je določiti vlogo MDP, zadolženega za zagotavljanje pravičnih vsakodnevnih delovnih razmer in čim bolj zdravega delovnega okolja za vsakega zaposlenega. To je pot, po kateri je mogoče izboljšati splošno kakovost življenja na delovnem mestu v vseh vrstah organizacij. Raziskave so namreč pokazale, da je slabo počutje na delovnem mestu eden od glavnih razlogov za odpovedi in bolniško odsotnost.

  Zato smo partnerske organizacije projekta WELLy – Predstavitev profila menedžerja za dobro počutje na delovnem mestu za preprečevanje stresa, povezanega z delom, in boj proti njemu definirale ustrezne kompetence in pripravile usposabljanje. Svoje novo znanje bodo MDP uporabili v praksi in prispevali k bolj zdravim delovnim razmeram.

  Po uvodnem delu bomo usposabljanje WELLy nadaljevali s predstavitvijo zdravega delovnega mesta. Spoznali bomo pomen pravičnih in zdravih delovnih razmer. Dotaknili se bomo tudi zakonodaje, tako evropske kot nacionalne, razmišljali o stresu pri delu in obvladovanju diskriminacije. V nadaljevanju bomo obravnavali vlogo MDP pri delu ter spoznali še njegove komunikacijske in psihološke spretnosti.

  Srečevali se bomo enkrat tedensko na Fakulteti za organizacijske študije v Novem mestu ali online po MS Teams. Število mest je omejeno. Več informacij pridobite na naslovu: erasmus@fos-unm.si.

  Vse rezultate in pomembnejše novice sproti objavljamo na spletni strani projekta. Spremljajte tudi družbena omrežja, na katerih objavljamo obvestila, novičke in vse ostale dejavnosti, povezane z WELLyjem in dobrim počutjem na delovnem mestu.

  Karin Zamida (erasmus@fos-unm.si), Fakulteta za organizacijske študije Novo mesto

   

• V Zgornjih Cvišlerjih dobili nov prostor za druženje (10/7/2021)

  Kar nekaj časa je že minilo, odkar so vaščani Zgornjih Cvišlerjev izrazili potrebo po ureditvi vaškega jedra. Septembra se jim je želja uresničila. Občina Kočevje je namreč kot partner projekta Podeželje naše mesto investirala v postavitev urbane opreme v vaško jedro in s tem dala prebivalcem prijazen prostor za druženje.

  Na odprtju se je zbralo kar lepo število vaščanov in nekaterih članov sveta KS. Kratek nagovor so pripravili vaški mož Dejan Gyorek, podpredsednik Sveta KS Šalka vas Janko Car in vodja LU Kočevje Melita Oražem. Kot krajan Zgornjih Cvišlerjev pa je nekaj pohval novi pridobitvi namenil tudi Roman Hrovat, bivši podžupan občine Kočevje. Otvoritev smo popestrili z manjšo pogostitvijo.

  Novourejeno vaško središče pa ne bo služilo zgolj posedanju, temveč bo skupnosti ponudilo tudi nekatere vsebine. Na tem mestu smo že izvedli delavnico Zdrava prehrana in gibanje. Njen namen je prebivalce ozavestiti o pomembnosti zdravega življenjskega sloga. Aktivnosti se bodo na tem mestu še nadaljevale, in sicer do konca trajanja projekta jeseni 2022. Cilj posodobitve vaškega jedra pa ni, da se dogajanje zaključi s koncem projekta. Vaščanom ga želimo predstaviti kot mesto, kjer se lahko v toplih mesecih sestane krajevna skupnost, spočije utrujen kolesar ali pa tam posedi turist, ki raziskuje lepote Kočevske. V vsakem primeru predstavlja točko, ki je zaradi svoje lokacije veliko dlje časa kot samo mesto Kočevje obsijano s soncem.

  Jana Pintar (jana.pintar@lu-kocevje.si), LU Kočevje

• Dnevi svetovanja za znanje (10/7/2021)

  Dnevi svetovanja za znanje so bili letos od 22. do 24. septembra. Predstavnice ZLU smo v sredo, 22. 9., v mestnem parku v Trbovljah postavile stojnico znanja. Predstavili smo različne  možnosti vključitve v formalne in neformalne izobraževalne programe ter razsežnosti svetovalne podpore odraslim v izobraževanju. Mimoidočim smo ponudili različne miselne izzive in nagrade.

  

  V četrtek, 23. 9., pa smo v okviru Dneva za znanje dve stojnici postavili pred podjetje Eti na Izlakah. Za zaposlene smo pripravili informacije o možnostih svetovanja in vključevanja v programe ter miselne izzive z nagradami.

  

  V petek, 24. 9., pa smo ustvarjali rokavčke pomagavčke za ljudi z demenco. Gre za rokave, ki zmanjšujejo stres, stimulirajo, izboljšajo zaznavanje in jih sproščajo. Ta bolezen je vedno bolj navzoča med nami, a še vedno tabu tema. Zato smo se odločili, da z akcijo ozaveščamo o njej in se hkrati sproščamo ob ročnih delih. Iz prejic smo kvačkali, pletli ali drugače ustvarjali rokavčke, ki jih bomo nato podarili zasavskim domovom za ostarele. Tako bomo pridobili vsi. Mi se bomo nekaj novega naučili, se družili, ustvarjali, osebe z demenco pa se bodo ob naših izdelkih sproščale.

  Tina Polajnar (tina.polajnar@zlu.si), ZLU

• Zasavska ljudska univerza dobila nagrado za inovacije (10/7/2021)

  V projektu Verižni eksperiment v vrtcu je ZLU skupaj z Vrtcem Zagorje orala ledino na področju povezovanja tehnike, izobraževanja odraslih, predšolske vzgoje in medgeneracijskega sodelovanja. Z veliko strastjo smo vsi člani projekta kot ena velika družina svoja znanja prenašali na otroke, se udeleževali mobilnosti,  načrtovali, gradili, iskali rešitve, predvsem pa navdušili ogromno otrok … Vse to smo javnosti pokazali v zaključnem filmčku.

  Verižni eksperiment v vrtcu je prejel srebrno priznanje za družbeno inovacijo za leto 2021 GZS, Zasavske gospodarske zbornice. Podelitev priznanj je bila 24. septembra.

  

  Verižni eksperiment je inovativen koncept povezovanja dveh popolnoma različnih sektorjev: izobraževanja odraslih in vrtcev. Gre za pristop, ki pri otrocih spodbuja ročne spretnosti in tehniške kompetence ter posledično veča možnosti odločanja otrok za tehniške poklice. Z vključevanjem starejših prostovoljcev za delo z otroki se zgodi medgeneracijski prenos znanja in izkušenj na mlajše, poleg tega ostajajo aktivni. Povezovanje generacij popestri in obogati tudi vrtčevski vsakdan, modrost starejših se preplete z iznajdljivostjo in veseljem otrok, rezultat sta navdušenje in zadovoljstvo vseh sodelujočih. Z vzpostavljenim programom, navodili za gradnje členov, mrežo prostovoljcev dvigujemo kulturo vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega sodelovanja.

  iz utemeljitve

  Gradnja verižnega člena je bila v zadnjih treh letih stalna počitniška aktivnost ZLU za trboveljske otroke, ki so počitnice preživljali pri DPM. Drugačne, inovativne dejavnosti so sprejeli z velikim navdušenjem.

  Skupaj smo zmogli. Spodbujali smo drug drugega, vztrajali in opravili naloge v izjemno spreminjajočih okoliščinah. Predvsem za otroke smo naredili veliko dobrega ter ob tem drug drugemu polepšali ter obogatili vsakdan. Priznanje, h kateremu je prispeval vsak od nas, je le eden od pokazateljev, da smo s skupnimi močmi izjemni, kar je prepoznala tudi komisija

  Alenka Knez

  članica ekipe Verižni eksperiment in prostovoljka

  Verižni eksperiment smo razvili v sklopu dvoletnega programa Erasmus+ Verižni eksperiment v vrtcu, katerega nosilka je bila LU Jesenice.

  Polona Trebušak (polona.trebusak@zlu.si), ZLU

• Usposabljanje trenerjev na področju izobraževanja z igranjem iger (10/6/2021)

  3 nasveti za odlične igre

  V začetku septembra se je 11 izobraževalcev odraslih udeležilo tridnevnega usposabljanja o igrifikaciji v Pragi. Trening je potekal v okviru evropskega projekta SkillUpGame, v katerem je naše poslanstvo uporaba igrifikacije za izboljšanje pismenosti, matematičnih in digitalnih spretnosti nizko izobraženih in usposobljenih odraslih. Ob upoštevanju pričakovanih sprememb na trgu dela zaradi četrte industrijske revolucije naj bi se zmanjšalo povpraševanje po poceni delovni sili. Ta ranljiva skupina ljudi torej potrebuje našo posebno pozornost, da bi razvila veščine 21. stoletja. Prepričani smo, da bo igralni pristop k usposabljanju pomembno vplival na pridobljene spretnosti udeležencev. Kako je torej potekalo usposabljanje za uporabo igrifikacije v izobraževanju odraslih?

  Začeli smo s praktično izkušnjo namizne igre Magic Maze (Čarobni labirint). Gre za sodelovalno namizno igro, v kateri vsi igralci igrajo kot ekipa proti igri. Vsi zmagajo ali pa vsi izgubijo. Uporaba družabne igre v izkustvenem usposabljanju je odlično orodje. Izvajalec usposabljanja na potrebuje veliko priprave, udeleženci pa dobijo energijo in dejansko se pokaže njihovo vedenje. Če ji sledi dobro vodeno refleksivno srečanje, se igranje družabnih iger spremeni v izjemno učno orodje. Opisana igra je odlična za spodbujanje tem, kot so timsko delo, strategija, sodelovanje, delo pod časovnim pritiskom, komunikacija, soočanje z neuspehom.

  

  Pri delu z igrami v izobraževanju odraslih so ključnega pomena dobre moderatorske spretnosti. Da bi jih vadili, smo se odločili uporabiti igro pripovedovanja zgodb Bilo je nekoč. Udeleženci smo se razdelili v skupine po štiri. Trije so igrali igro, eden pa je prevzel vlogo moderatorja. Igrali smo štiri kroge, tako da je vsak lahko podal in prejel povratne informacije. Izkušnje kažejo, da izobraževalci odraslih običajno stopijo v vlogo izobraževalca eksperta in ne izobraževalca vodnika. Posledično se bolj nagibajo k temu, da udeležencem usposabljanja pripovedujejo, kot da bi ‘od zunaj’ podpirali učni proces. Zato je pomembno, da jim zagotovimo strukturo, na katero se lahko zanesejo pri vodenju razprave. Pri tem je zelo uporaben cikel aktivnega pregledovanja Rogerja Greenawayja.

  ‘Najboljši prijatelj trenerja’ je orodje, ki ga je mogoče pri usposabljanju uporabljati na veliko različnih načinov. Eno takih je paket kart Imaglee. Na vsaki kartici so številka, slika in barva, kar ustvarja veliko možnosti za različne dejavnosti. Posebno uporabne so za usposabljanje izobraževalcev, ki razvijajo računsko in jezikovno pismenost nizko izobraženih odraslih. Učiteljem smo dali nalogo, naj si zamislijo mini dejavnosti, kot so t. i. energizerji, ki bi jih lahko uporabili na svojih usposabljanjih.

  V okviru projekta SkillUpGame, katerega vodilni partner je CIK – Trebnje, smo razvili metodologijo in trenutno pripravljamo usposabljanje MOOC o uporabi igrifikacije, resnih iger in LARP za razvijanje pismenosti, računskih in digitalnih spretnosti med nizko usposobljenimi odraslimi. Usposabljanje bo kmalu na voljo na spletni strani projekta, zato ostanite z nami!

  Sabina Tori Selan (sabina.tori-selan@ciktrebnje.si), CIK Trebnje

• Ljudska univerza Celje – zavod z najdaljšo tradicijo vseživljenjskega učenja v Sloveniji (9/30/2021)

  Letošnje leto je za LU Celje posebno. Praznujemo namreč častljivih 100 let delovanja in izobraževanja. Javni zavod z najdaljšo tradicijo vseživljenjskega učenja v Sloveniji je prepoznaven v lokalnem okolju in tudi širše. Izvajamo namreč kakovostne izobraževalne programe ter sodelujemo v številih nacionalnih in evropskih projektih. 

  Začetki delovanja LU Celje segajo v oddaljeno leto 1921, ko so pod imenom Ljudskega vseučelišča izvedli prvo predavanje za odrasle. Začelo se je s Klubom naprednih slovenskih akademikov. Prvo predavanje, o francoski revoluciji, je izvedel Emilijan Lilek. Ustanova je bila izpostavljena številnim izzivom in prelomnicam, pa vendar ves čas negujemo njeno temeljno poslanstvo, tj. posamezniku in skupnosti omogočiti kakovosten dostop do učenja in izobraževanja.

  

  V sto letih smo se sprehodili od cikla poljudno-znanstvenih predavanj do izobraževanj na daljavo. Spreminjali so se tako programska ponudba kot tudi pristopi k poučevanju. V razmahu industrije je prebivalstvo potrebovalo dodatna tehnična znanja in strokovna usposabljanja. Sredi devetdesetih let se je v IO začel izražati precejšen razvojni premik, saj so nastali številni novi javnoveljavni programi, nove oblike neformalnega učenja, podporne dejavnosti ipd. Zanimivo pa je, da so kljub številnim programskim spremembam nekatera področja in z njimi povezana problematika še vedno stalnica. Tako smo že v preteklosti organizirali Šolo za življenje (za starše in mladostnike), kar danes sodi v projekt Družinski center.

  

  Spreminjale so se tudi ciljne skupine, s katerimi delamo. Nekdanja delavska univerza je večinoma izobraževala in usposabljala delavce, danes pa poleg tega vedno več časa in pozornosti usmerjamo v delo z ranljivimi ciljnimi skupinami (priseljenci, brezposelnimi, zaprtimi osebami, osipniki, upokojenci, starejšimi zaposlenimi, nižje izobraženimi idr.). Tako vstopamo v življenjske situacije lokalnega prebivalstva.

  Doživeli smo veliko vzponov in padcev, a so pravilne odločitve odločevalcev, vizija in predano delo kolektiva prispevali k temu, da je LU Celje danes sodobno izobraževalno središče. V zadnjih letih smo s svojimi aktivnostmi, formalnim in neformalnim izobraževanjem, svetovalno dejavnostjo, nacionalnimi in evropskimi projekti postali prostor za vse ciljne skupine, ki iščejo nova znanja, kompetence in priložnosti.

  Ob jubileju smo organizirali slavnostno prireditev, odprli razstavo in izdali publikacijo, v kateri je prvič v zgodovini osvetljen razvoj LU Celje skozi čas.

  Maja Krivec (maja.krivec@lu-celje.si), LU Celje

• Barve Šolskega centra Celje (9/30/2021)

  Varjenje na simulatorju, nastopanje pred kamero, menjavanje pnevmatike na avtomobilu, peka palačink, tekmovanje na smučeh, ločevanje odpadkov, zabijanje žebljev, sestava računalniškega algoritma, izdelava kreme za roke, kviz o poznavanju šolske knjižnice so le nekateri izzivi, pred katere so bili postavljeni dijaki ŠC Celje na dogodku Barve ŠCC – Šolski center Celje se predstavi. Z reševanjem izzivov so udeleženci spoznali, s kakšnimi vsebinami in izzivi se srečujejo njihovi vrstniki, ki se ravno tako izobražujejo na centru.

  Več kot 700 dijakinj in dijakov ŠC Celje ter obiskovalcev šol iz okolice je v petek, 24. 9., spoznavalo programe in poklice, za katere izobražuje vseh sedem enot enega največjih ŠC v Sloveniji. Šolski atrij je tako za en dan zaživel v vseh barvah, ki ga predstavljajo.  

  

  ŠC Celje združuje gimnazijo, štiri poklicno-strokovne šole, višjo strokovno šolo in enoto za IO. Na centru se tako izvajajo številni in raznoliki programi izobraževanja, v katere je vključenih več kot 3.000 učečih se. Sicer združeni pod isto streho, a ločeni po šolah, so tako dobili priložnost, da se povežejo z dijaki drugih šol, ustvarijo medsebojno vez in krepijo občutek skupinske pripadnosti. S poudarkom na pomembnosti učenja v vseh starostnih obdobjih smo hkrati obeležili 10-letnico sodelovanja v projektu TVU, ki ga koordinira ACS.

  

  Zavedamo se, da skupaj zmoremo več, zato smo k sodelovanju povabili tudi nekatere šole iz lokalnega okolja. K pestrosti dogajanja so tako prispevali tudi dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje ter Skupnost višjih strokovnih šol, na stojnicah v atriju pa so se ustavili tudi učenci OŠ Glazija. Med udeležence smo ob zaključku reševanja izzivov razdelili več kot 1.400 simboličnih nagrad 17 sponzorjev in partnerjev, s katerimi ŠC Celje tudi sicer uspešno sodeluje.

  

  Petkovo dogajanje je bilo tako zaznamovano s pridobivanjem novih znanj, spoznavanjem vrstnikov, zabavo in odlično glasbo v izvedbi domačih glasbenikov. Med sprehodom mimo stojnic smo tako večkrat slišali stavek: »Škoda, da ni tako vsak petek!«

  Dogodek je organiziral MIC ŠC Celje. Več podrobnosti v sliki in besedi najdete na spletni strani in FB.

  Mateja Rajh Jager (mateja.jager@sc-celje.si), ŠC Celje

• Karierna jesen v Kočevju (9/24/2021)

  Kaj je razlog, da mladi bežijo iz lokalnega okolja? Gre za splošno pomanjkanje njihovega interesa?  Ali problem tiči drugje? Podjetniški inkubator Kočevje, LU Kočevje in Karierni center za mlade VšečKAM in GREM zadnja leta odkrivamo sveže pristope k tej temi. Potenciala je v mladih ogromno. Le poiskati ga je treba – na ustvarjalen način.

  Da bi nadgradili karierno orientacijo mladih, smo pripravili dva večja dogodka. Prvi z naslovom Festival poklicev je odmeval  v Športni dvorani Kočevje. V okviru projekta Karierni center za mlade – VšečKAM in GREM je 280 osnovnošolcev ter srednješolcev spoznavalo različne poklice. 22 razstavljavcev, lokalnih podjetnikov, delodajalcev in organizacij je razstavni prostor spremenilo v privlačno predstavitev delovnih mest.

  Dijaki in osnovnošolci so se srečali z iskanimi, tudi deficitarnimi poklici, kot so vodovodni inštalater, elektrikar, strojni tehnik, mizar, trgovec, oblikovalec kovin (orodjar), policist, pravosodni policist, fizioterapevt, reševalec, patronažna medicinska sestra, zobozdravnik, gozdar, vojak, kemijski in razvojni inženir, keramičar, pilot, mehatronik (inženir robotike), varilec (AR varjenje). Nekoliko smo se dotaknili tudi poklicev prihodnosti.

  

  S karierno jesenjo želimo mladim približati poklice, s katerimi si lahko v lokalnem okolju ustvarijo stabilno kariero. To pomeni, da bodo lahko to jesen dijaki in osnovnošolci začutili, otipali, vonjali, okušali in na lastni izkušnji doživeli, kaj pomeni opravljati določen poklic. Morda pa razvijejo zanimanje za nekaj, česar še ne poznajo oziroma ne vedo, da obstaja.

  Festival poklicev pa ni edini, ki k temu pripomore. Potekali so tudi Dnevi odprtih vrat podjetij. Kljub ukrepom za preprečevanje širjenja novega koronavirusa je bilo devet večjih podjetij pripravljenih spustiti mlade v ‘drobovje’ svojih oddelkov in proizvodnje.

  Mladi so dodobra spoznali delovno okolje, pripomočke, kadrovsko politiko in zaposljive poklicne profile. Ob rednem srečevanju z mlajšo generacijo smo se v Kariernem centru VšečKAM in GREM namreč zavedeli, da mladi preslabo poznajo vse možnosti in priložnosti, ki jih ponuja lokalno okolje. Z ogledi delovnih mest se želimo približati razbijanju številnih stereotipov o manj oz. bolj priljubljenih službah ter omogočiti spoznavanje obetavnih poklicev, ki jih trg dela potrebuje. Karierni center za mlade spodbuja in omogoča raziskovanje priložnosti in možnosti. Največji vpliv na odločanje in raziskovanje poklicnih interesov otrok pa imajo zagotovo starši. Pri tem se ozirajo na svoje izkušnje, ne ne otrokove, kar je narobe. Mlade je treba spodbujati k raziskovanju, se z njim pogovarjati in jim odpirati poti. Vsak pa naj sam izbere najboljšo.

  Maja Rupnik (maja.rupnik@lu-kocevje.si), LU Kočevje

• Izpopolnjevanja CiljajVišje! (9/24/2021)

  Želite izboljšati in nadgraditi svoje kompetence? Predavate v programih VSŠ ali si želite opravljati to delo? Želite še kakovostneje (začeti) opravljati svoje izobraževalno delo? Potem ste pravi udeleženec brezplačnih programov izpopolnjevanj na daljavo.

  O programu

  Projekt Izpopolnjevanja CiljajVišje! se izvaja skladno s pogoji Javnega razpisa za izpopolnjevanje strokovnih delavcev v višjem strokovnem izobraževanju in izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle od 2020 do 2022, ki ga je objavilo MIZŠ. Traja od 19. junija 2020 do 31. oktobra 2022. Naložbo v projekt sofinancirata RS in EU iz ESS.

  Cilj projekta je usposobiti 600 strokovnih delavcev in delavk v višjem strokovnem izobraževanju preko raznovrstnih programov izpopolnjevanj, s katerimi bodo izboljšali svoje splošne in specifične (digitalne) spretnosti ter tako prispevali k razvoju lastne kariere, osebnemu razvoju in uspešnejšemu delovanju v sodobni družbi.

  

  • »Predavanja so bila nepozabna, želim si še več takšnih. Naj bodo vzpodbuda za naše nadaljnje spodbujanje ter motiviranje študentov.«
  • »Največji plus izobraževanja vidim v tem, da lahko prenesemo nova znanja direktno v svoje delo in ga s tem izboljšamo, ter v nalogah (samostojnem delu), s katerimi ta znanja utrjujemo.«
  • »Odlično izobraževanje. Spoznala sem orodja, za katera prej niti vedela nisem, da obstajajo, zdaj pa bom lahko z njihovo uporabo pouk posodobila in dvignila na veliko višji nivo.«

  Izjave udeležencev

  Programi izpopolnjevanj pokrivajo področja pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja, inovativnih metod poučevanja, humanoidnih robotov, e-izobraževanja in poučevanja, veščin poslovne komunikacije, ustvarjanja pozitivne javne podobe, družbenih omrežij, projektnega vodenja, spremljanja in vodenja praktičnega izobraževanja, spodbujanja zdravja in soočanja s stresom, priprave in prenove višješolskih študijskih programov, kakovostnega vodenja višjih strokovnih šol, uvajanja in zagotavljanja kakovosti, sodelovanja z delodajalci ipd.

  Termini aktualnih programov izpopolnjevanj in napovednik so objavljeni na spletni strani Skupnosti VSŠ. Pridružite se nam in »ciljajte višje!« Vas zanima več? Prijavite se na naše e-novice. 

  Branka Mulej (branka.mulej@skupnost-vss.si), Skupnost VSŠ

   

KNJIŽNICA