DOMAČE NOVICE

• Vrednotenje znanja zaposlenih, izkušnje in izzivi (12/11/2020)

  Na ACS smo 4. decembra v spletnem okolju orodja Zoom izpeljali  strokovni dogodek z naslovom Vrednotenje znanja zaposlenih, izkušnje in izzivi, ki se ga je udeležilo skoraj 90 udeležencev – predstavnikov prakse, stroke, ministrstev, združenja delodajalcev, sindikata in drugih deležnikov.

  Strokovni dogodek smo organizirali v  okviru projekta Strokovna podpora informativno svetovalni dejavnosti in vrednotenju neformalno pridobljenega znanja 2016–2022, ki ga sofinancirata MIZŠ in EU iz ESS.

  Na ACS že vsa leta delovanja razvijamo in v prakso vpeljujemo tudi aktivnosti za vrednotenje že pridobljenega znanja in spretnosti odraslih. V zadnjih letih smo v okviru več projektov ESS razvijali postopke in orodja za vrednotenje neformalno in priložnostjo pridobljenega znanja odraslih. Trenutni projekt teče v obdobju 2016–2022 in poudarja vrednotenje neformalno pridobljenega znanja zaposlenih. Ob tem razvojnem delu si hkrati prizadevamo za sistemsko umestitev področja. V ZIO-1 (2018) je v javno službo umeščena tudi svetovalna dejavnost za ugotavljanje in dokumentiranje znanja in spretnosti odraslih, vendar imamo na sistemskem urejanju področja še izzive. Prizadevamo si, da bi bili izobraževalci odraslih vključeni tudi v tretjo fazo procesa vrednotenja, to je v ocenjevanje, predvsem v tisti del, ki ima formativno naravo in pripravlja odraslega na postopke certificiranja. Kolegi na evropskih srečanjih poudarjajo, da gre v tem primeru za »neformalno ocenjevanje neformalnega«, ki podpira formalne postopke ocenjevanja in končnega certificiranja znanja in spretnosti odraslih.

  Omenjeni dogodek smo organizirali, da bi še naprej razvijali in sistemsko bolj celostno umeščali to področje ter ga v praksi še okrepili.

  Želeli smo predstaviti evropski pogled na izzive vrednotenja znanja in spretnosti pri odraslih, zato smo bili veseli, da smo gostili strokovnjaka CEDEFOP Ernesta Villalbo Garcia. V prispevku je izpostavil, da ima učenje, ne glede na okolje, v katerem poteka, vrednost – tako za posameznika kot družbo. Zato je treba tudi formalno izobraževanje dopolniti z vrednotenjem neformalno in priložnostno pridobljenih znanj.

  

  Raziskava o postopkih vrednotenja v podjetjih (CEDEFOP, 2014) je pokazala naslednje:

  • vrednotenje znanja zaposlenih v podjetjih poteka v glavnem za namen zaposlovanja, osebne rasti ter načrtovanja razvoja zaposlenih in kariernega napredovanja,
  • več truda je v postopke vrednotenja vloženega pri vrednotenju znanj ključnega kadra,
  • socialne kompetence so vedno pomembnejše,
  • prenosljivost izidov vrednotenja je velik izziv.

  Ernesto Villalbo Garcia,

  Cedefop

  Poleg rezultatov raziskave so bili za nas pomembni tudi pogledi na trenutno stanje na področju vrednotenja v Evropi ter izzivi za prihodnost. Ugotovljeno je namreč, da je v porastu število strategij in postopkov, a z omejeno koordinacijo med sektorji. Narašča tudi uporaba sistemov NPK v povezavi z vrednotenjem, medtem pa pogrešamo vključitev drugih modelov vrednotenja.

  Ne moremo pa tudi mimo izzivov, kot so:

  • postopke vrednotenja približati vsem odraslim,
  • poskrbeti za celovitost in koordinacijo področja,
  • okrepiti učinkovitost svetovanja (pristop outreach),
  • vključiti več ključnih deležnikov ter
  • opraviti več analiz o stroških in učinkih postopkov vrednotenja.

  V nadaljevanju je bil predstavljen praktični vidik postopkov vrednotenja za odrasle v okviru projekta Svetovanje zaposlenim 2016–2022. Vera Mlinar (ACS) je predstavila rezultate projekta v obdobju 2016–2020, s posebnim poudarkom na vrednotenju znanj in spretnosti zaposlenih. Polona Knific (LU Jesenice) je prikazala izkušnje zaposlenih pri pripravi zbirne mape. Izpostavili so, da ta vpliva na dvig njihove motivacije, dvig samozavesti in spodbudo za naprej. Prispevek je bil še posebno zanimiv iz dveh vidikov: prikaza prednosti rabe e-portfolija ter pozitivnih učinkov oblikovanja tega skozi oči odraslih, ki so se v postopke vrednotenja vključili. Tina Kržišnik (RIC Novo mesto) pa je predstavila projekt SoftSkills4EU. Njegov cilj je opredeliti ključne mehke veščine in spretnosti, potrebne v Evropi, razviti strategijo in nova orodja za e-vrednotenje in e-učenje z uporabo koncepta digitalnih značk ter omogočiti povezavo z dokumenti Europass. Razvito orodje za e-učenje in e-vrednotenje bo dostopno tudi v slovenščini.

  Sicer smo pa deležniki, ki skrbimo tako za razvojno kot izvedbeno dimenzijo vrednotenja, s prispevki dobili potrditev, da so temelji našega dela pravi in razmišljamo v pravo smer!

  Prispevki in zaključki strokovnega dogodka bodo kmalu dostopni na spletni strani ACS.

  Vera Mlinar (vera.mlinar@acs.si), ACS

• (P)o Letnem posvetu o izobraževanju odraslih 2020 (12/9/2020)

  Skupnost privržencev IO se je sestala v virtualnem okolju

  Covid-19 nas je zamajal – v naših prepričanjih, navadah, ustaljenih poteh … Prvi val smo preživeli z nekaj praskami, skoki v neznano in premikanjem domnevno nepremakljivega. Kar ni bilo izvedljivo tedaj, smo preložili na jesen – s pomislekom, da bo tedaj morda še huje. Globoka jesen nas je streznila s spoznanjem, da ni več izgovorov in da je korenita sprememba neizogibna. Odprtost zanjo in proaktivna odzivnost nanjo nista več le dokaz gibkega uma, temveč pogoj za preživetje. V prihodnje ne bo nič bolje (oziroma tako, kot je bilo nekoč), če ne bomo izskočili iz primeža omejitev in se prepustili svobodi znotraj danega, vendar drugače zaznanega. Resne zadeve, ni kaj. In kako naj bi se ob vsem tem imeli dobro?

  Pa smo se. Ne le kot posamezniki, temveč kot skupnost – na LPoIO, 17. in 18. 11. 2020. Navdušenje nad dogodkom izhaja iz izpolnjenih evalvacijskih vprašalnikov, komentarjev v klepetalnici Zoom in osebnih sporočil, ki smo jih prejeli organizatorji. Prispevki so bili posneti vnaprej, zato smo se lahko držali urnika. Bilo nas je mnogo, prvega dne nad 330, za kar nas navdaja hvaležnost. Verjamemo, da smo s skupnimi močmi v kolektivno zavest prispevali kanček dobre energije, tako zelo potrebne za zgoraj omenjeno spremembo – tudi v izobraževanju (odraslih).

  

  Preobrazba izobraževanja gre z roko v roki z digitalno preobrazbo, v katero smo bili kar naenkrat pahnjeni vsi. Zgolj preselitev obstoječih načinov v virtualni svet ni dovolj. Potrebno je veliko več, morda že kar paradigmatični premiki. Vse je nenadoma odprto ali pa naj bi bilo: človek ‘odprte glave’, odprti izobraževalni viri, programi, organizacija … pa tudi zakonodaja. Na temelju množice podatkov so učne poti generirane avtomatsko ter prikrojene značilnostim in potrebam posameznika. Po drugi strani jih uravnavajo potrebe – ne današnje, temveč prihodnje – po kompetencah v družbi in na trgu dela. Človek skupaj z umetno inteligenco – ne šele jutri, temveč že danes in – vse življenje! O vsem tem in marsičem smo izvedeli v prispevku mag. Mitje Jermola. Izredno pohvaljena predavatelj in tema sta pri udeležencih vzbudila odprtost za povsem nove pristope ter željo po dodatnih informacijah s tega področja.

  

  Skupaj in usklajeno gre bolje – tudi v težkih časih

  Evalvacija izkušenj z izobraževanjem odraslih v prvem valu epidemije (glej prispevek dr. Tanje Možina) je na primeru ljudskih univerz, srednjih šol ter univerz za tretje življenjsko obdobje prinesla kar nekaj ugotovitev in predlogov za nadaljnji razvoj. Te zadevajo sistemske ukrepe in usmeritve, razvojno in strokovno delo, usposabljanja in spopolnjevanja, IKT opremo in orodja ter spremljanje in evalvacijo. Udeleženci so pohvalili strukturo raziskave, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto, Oddelkom za andragogiko in pedagogiko, ter način podajanja. Nekateri so predlagali še evalvacijo s strani udeležencev.

  V prispevku je bilo zaznati vztrajnost in zanos izobraževalcev in drugih deležnikov v IO. Ta pogled je dopolnila panelna razprava direktorjev vseh treh javnih zavodov, ki zadevajo IO: CPI, ZRSŠ in ACS. Mag. Janez Damjan, dr. Vinko Logaj ter mag. Andrej Sotošek so se zavzeli za več povezovanja in medsebojne komunikacije za boljšo usklajenost in enakovredno obravnavo IO – ne le v času epidemije, temveč nasploh. Udeleženci so si želeli še več konkretnih napotkov, pohvalili pa so dejstvo, da so predstavniki sedli za  omizje, kar naj bo osnova za nadaljnje sodelovanje.

  

  Stabilnost in urejenost sta pogoja za uspešno delovanje

  Javna služba v izobraževanju odraslih je svoje temelje dobila v posodobljenem ZIO-1 (2018). Sledilo je oblikovanje podzakonskih aktov – dva od teh sta našla svoje mesto na tokratnem posvetu. Mag. Tanja Vilič Klenovšek je predstavila Smernice za svetovalno dejavnost, mag. Katja Dovžak pa je osvetlila proces oblikovanja novih standardov in normativov za financiranje in izvajanje javne službe v IO. Pravilnik je dobra dva tedna kasneje, 4. 12., doživel svojo objavo v Uradnem listu. Pravnomočen postane 1. 1. 2021, kar potrjuje uvodne besede ministrice dr. Simone Kustec, da bo javna služba stopila v veljavo v začetku naslednjega leta. V teh dneh se to le še potrjuje, medtem ko so na samem dogodku udeleženci izražali mnenja, da je bilo konkretnih informacij premalo.

  (Nova) urejenost pa se vzpostavlja tudi na evropski ravni, kjer so bili sprejeti posodobljeni in nekateri novi strateški dokumenti: Program znanj in spretnosti za Evropo (European Skills Agenda), Evropski izobraževalni prostor (European Education Era), Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (Digital Education Action Plan) in še nekateri. Omenjeni dokumenti temeljijo na Evropskem stebru socialnih pravic (European Pillar of Social Rights), katerega prvo od dvajsetih načel zagovarja pravico do kakovostnega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vse. Resolucija o IO bo menda zasnovana v naslednjem letu, v času slovenskega predsedovanja Svetu EU.

  

  Na LPoIO je Ema Perme izpostavila, da so priporočila na evropski ravni usmerjena v trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, države članice pa naj na teh temeljih oblikujejo holistične nacionalne strategije spretnosti in jih uresničujejo uravnoteženo. Evropski ukrepi so podprti tudi z novim večletnim finančnim mehanizmom 2021–2027, ki ga je na LPoIO predstavil novi vodja službe za kohezijsko politiko na MIZŠ, Janez Žužek. Z informacijami o načrtovanju MIZŠ v okviru Evropske kohezijske politike 2021–2027 in do konca obdobja OP 2014–2020 ga je dopolnila mag. Katja Dovžak.

  Veliko spodbudnega se pripravlja tudi v okviru novega programa Erasmus, ki nam ga je – skupaj s platformo EPALE – približala Ana Stanovnik Perčič s CMEPIUS. Odličen primer projekta Erasmus+ Kombinirano učenje odraslih so predstavili sodelavci UPI LU Žalec in njihovi partnerji.

  

  Za konec

  Virtualni stojnici (Verižni eksperiment v vrtcih ter Znanje za odličnost v neformalnem izobraževanju)  sta nastali v odziv na prošnji dveh izvajalcev IO, da se v preddverju prizorišča LPoIO predstavijo na dejanskih stojnicah. Zaradi prehoda v virtualno okolje smo sklenili, da ju predstavimo z videoposnetkoma. Pri tem se nismo ozirali na pripadnost posamezni asociaciji IO in posledično njihovo neenakopravno zastopanost. Kritika je na mestu, zato že razmišljamo o rešitvi. V začetku naslednjega leta bomo odprli natečaj za primere dobre prakse, ki bi jih – v virtualni obliki, morda pa tudi v živo –, predstavili na naslednjem letnem posvetu. Zamisel še ni povsem zrela, vsekakor pa se bomo na pobude udeležencev odzvali proaktivno.

  V dveh dneh smo prisluhnili 23 nastopajočim ter 16 prispevkov povezali z izpostavljanjem vrednot, ki naj krojijo našo prihodnost. Naj zaključimo z besednim oblakom in željo, da se naslednjič srečamo v živo, vendar s pristopi, ki bodo oplemeniteni z letošnjo izkušnjo.

  

  Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

  Namesto komentarja dodajamo odziv Natalije Planinc.

  
• Preverite in okrepite svoje digitalne spretnosti (12/8/2020)

  Digitalne spretnosti postajajo vse pomembnejše v vsakdanjem življenju, posebno v času epidemije. Dobro razvite digitalne spretnosti nam omogočajo, da se lažje znajdemo v različnih situacijah. Tehnologija nas spremlja na vsakem koraku in se nenehno spreminja. Za uspešno soočanje s temi izzivi potrebujemo novo znanje in spretnosti.

  Izkoristite priložnost, preverite in okrepite svoje digitalne spretnosti! V okviru nacionalnega projekta, financiranega in podprtega s strani MIZŠ ter ESS, vam je brezplačno na voljo orodje SVOS. To je edini inštrument v Sloveniji, ki omogoča preverjanje tako digitalnih kot tudi ostalih temeljnih spretnosti (besedilne, matematične in drugih).

  

  ACS v sodelovanju z organizacijami za izvajanje SVOS, t. i. lokalnimi točkami po celi Sloveniji, omogoča reševanje vprašalnika vsem odraslim, ki jih zanima, kakšne so njihove spretnosti in kako jih okrepiti. Po reševanju vprašalnika SVOS boste dobili ne samo vpogled v svoje spretnosti, ampak tudi v ponudbo izobraževalnih programov za njihovo izboljšanje. Pridobili boste možnost vključitve v izobraževanja, prilagojena svojim spretnostim. Dostopna so vsem, mnoga so celo brezplačna.

  Obrnite se na svojo najbližjo lokalno točko SVOS, ki deluje preko spleta. Dobili boste vse potrebne informacije o SVOS in izobraževanjih ter pomoč in svetovanje strokovnjakov.

  Okrepite svoje digitalne spretnosti za boljši jutri in se podajte na pot novega znanja!

  Darija Premk (darija.premk@acs.si), ACS

PROJEKTI ESS

TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA

• Odrasli in učenje v času covida-19 (12/7/2020)

  EAEA je tej temi posvetila svojo letno konferenco

  Združenje EAEA se je pri svoji članicah že marca letos pozanimalo, kakšne posledice imajo zaostrene zdravstvene razmere na IO. Sodelovali smo v njihovi anketi in o tem tudi napisali članek. Ključno sporočilo je bilo, da se po najboljših močeh prilagajamo novim okoliščinam in da se ne damo. Veliko bolj poglobljeno je s sodelavci delovanje skupnosti IO v času prvega vala covida-19 preučila dr. Tanja Možina ter evalvacijo predstavila na nedavnem LPoIO 2020. Iz prispevka je bilo razbrati tudi spoznanja in priporočila za drugi val, ki nam že vse od druge polovice oktobra pošteno greni življenje.

  Vmes pa je bilo obdobje, ko se je še dalo v omejenih okoliščinah družiti, se učiti, ustvarjati in celo praznovati. Izkoristili smo ga za izvedbo jubilejnih TVU 2020. Kako nam je to uspelo, so nas pobarali iz EAEA, ko so nas povabili k deljenju svojih izkušenj z udeleženci Virtualne letne konference EAEA. Ta je pod naslovom ‘Doseganje ciljnih skupin (outreach) in dostopnost izobraževanja odraslih’ potekala 19. in 20. 11. ter prek platforme Zoom pritegnila okrog 130 sodelujočih.

  Smo še vedno (učeča se) skupnost?

  To vprašanje je bilo rdeča nit delavnice, v kateri sva svoja festivala učenja predstavljali Kay Smith iz Learning & Work Wales ter avtorica članka v imenu soustvarjalcev letošnjih TVU. Pri tem sem se opirala na odgovore devetnajstih (od šestintridesetih) koordinatorjev TVU na anketo o izpeljavi festivala pod vplivom covida-19.

  

  Enostavno je bilo predstaviti nacionalno odprtje, saj so bili vsi prispevki vnaprej posneti in so se vrteli avtomatsko z minimalnim uvodnim in zaključnim besedilom. Udeležence sem povabila, naj si jih ogledajo na angleški spletni strani odprtja, kjer so te nadvse zanimive in navdihujoče vsebine podnaslovljene.

  Zdaj je strokovno srečanje prek Zooma nekaj povsem običajnega, 15. 9. pa je bil Andragoški kolokvij oziroma učno srečanje predstavnikov skoraj vseh evropskih držav za nas precejšen izziv. Prestali smo ga z odliko, kar so nam priznali sodelujoči, tako pa smo čutili tudi sami. Več v članku.

  Največjo radovednost pa je vzbujalo vprašanje, kako smo pripravljali in izpeljali lokalne dogodke v živo ali pa v kombinaciji z virtualnimi. S premikom TVU iz maja v september smo dosegli, da smo delovali v času, ko so bili protokoli že bolj dorečeni. Kljub temu smo se soočali z negotovostjo. A smo jo sprejeli, se ji prilagodili, združili moči in sklenili, da nas novi koronavirus ne more ustaviti. Znotraj omejitev, ki so v teh petih tednih postajale vse bolj utesnjujoče, smo poiskali ustvarjalno svobodo. Obiskovalce smo prosili, naj se prijavijo vnaprej. Oblikovali smo manjše skupine in dogodke izpeljevali v več zaporedjih. Na srečo so bili ti tedni sončni, zato je bilo mnogo dogodkov izpeljanih na prostem, na več prizoriščih in včasih tudi brez udeležencev – ker smo jih želeli le posneti. Povsod smo upoštevali varnostne predpise (maske, razdaljo, razkuževanje, dovoljeno število obiskovalcev – tedaj 50 …). Še več pozornosti kot prejšnja leta smo posvetili motivaciji partnerjev. Nekateri so se ustrašili razmer in so sodelovanje odpovedali. Po drugi strani so se pojavili novi, prožni in zavzeti izvajalci dogodkov. Mreže TVU na lokalni ravni so se morda malce zmanjšale, a skupno kljubovanje covidu-19 jih je okrepilo.

  

  Zgodba o uspehu je imela veliko obrazov

  Namesto interakcij so prevladale posamične akcije, ki pa jih je povezovala rdeča nit, na primer skupni slogan Učim se, torej sem. Po vsebinski plati so dogodki nagovarjali digitalne spretnosti, zdrav življenjski slog, osebni razvoj, trajnostno naravnanost do naravne in kulturne dediščine, branje, odnose, potovanja, kuhanje, šport in še marsikaj. Dokaj pričakovano, mar ne? Več je bilo digitalnih oziroma virtualnih pristopov – tako v pripravljalni kot tudi izvedbeni fazi. Dogodke smo snemali in jih objavljali v različnih medijih (spletne strani, YouTube, FB ipd.), navdušujeta pa njihova trajnost in možnost, da jih kasneje predvajamo še večkrat. Z virtualnimi dogodki (predavanji, delavnicami, celo razstavami in modno revijo …) tokrat nismo nagovarjali obiskovalcev k zapuščanju svoje cone udobja, marveč smo priporočali, da ostanejo v njej in se od tam umirjeno in zbrano vključujejo v dogodke – takrat, ko jim to ustreza. Tudi zato smo dosegli več ljudi kot prejšnja leta. Medijska podpora je bila odlična in naravnost so nam priznali, da si želijo pozitivnih in spodbudnih zgodb.

  Kazalniki uspešnosti TVU 2020 so glede na leto poprej malodane razpolovljeni. Mi pa smo nad izkupičkom naravnost navdušeni, ker vemo, da je bil pridobljen z vztrajnostjo, prožnostjo, inovativnostjo … – s pristopi in vrlinami, ki jih bomo ohranili. Na prizoriščih nismo pozabili omenjati, koliko nam pomeni osebni stik in kako nič ni več samo po sebi umevno. Če pa smo bili povsem iskreni, smo priznali, da je covid-19 v nas prebudil neslutene ustvarjalne moči.

  To je zgodba letošnjih TVU, povedana v prvi osebi množine, čeprav gre največja zasluga za njen uspeh koordinatorjem in izvajalcem TVU na lokalni ravni! Še posebno pa vsem sodelujočim na letošnjih izvedbah Parade učenja – Dneva učečih se skupnosti. Udeležencem delavnice EAEA je bila predstavitev všeč. Marsikateri naš pristop so zapisali v infografiko, ki je rezultat tega dela konference. Celotno konferenčno dogajanje je dostopno na spletni strani in opisano v članku.

  

  In kako s TVU v naslednjem letu?

  Predsedovanje Slovenije Svetu EU nas je leta 2004 spodbudilo, da TVU premaknemo iz jesenskega v spomladanski čas. Obratni smeri je letos botroval covid-19, naslednje leto pa bi jesensko izvedbo TVU lahko utemeljili s predlogom, da tudi na ta način podpremo naše predsedovanje v drugi polovici 2021. Seveda obstajajo argumenti za in proti. Kateri prevladajo, se bomo odločili šele po posvetovanju z mrežo TVU in predstavniki MIZŠ, ki snujejo program spremljevalnih dejavnosti predsedovanja.

  Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

NOVI KORONAVIRUS IN MI

• Aktivni val na LU Jesenice (12/10/2020)

  Ponovno smo se znašli tu. V sicer znani, a nepredvidljivi situaciji, ki v naša življenja ponovno vnaša številna prilagajanja, spremembe. Spomladanska izkušnja, povezana z epidemijo covida-19 in učenjem na daljavo, nas je na LU Jesenice postavila pred izziv, s katerim smo se uspešno soočili. Z veliko mero potrpežljivosti in razumevanja smo skupaj z udeleženci iz te situacije odšli obogateni z novimi znanji.

  Kaj je drugače danes, ko se še pogosteje rokujemo s tehnologijo, da vzdržujemo stike ter pridobivamo formalna in neformalna znanja? Opažamo, da je število udeležencev, ki obiskujejo naše aktivnosti, skokovito naraslo. Predvidevamo, da je eden od razlogov prav v tem, da je večina udeležencev v prvem epidemiološkem valu razmišljala, da gre za kratkotrajno situacijo, ki se bo prej ali slej uredila, aktivnosti pa bo spet mogoče obiskovati v živo. Menimo, da je ponovitev razglasitve epidemije v jesenskem času, poleg ukrepov za zajezitev širjenja okužb s covidom-19, prinesla tudi zavedanje ljudi, da razmere, v katerih se nahajamo, niso zgolj trenutne. Izkušnjo, kako je ostati doma, že imamo. Tista dela, za katera prej nismo našli časa, smo bolj ali manj opravili. Vrt nas v tem letnem času nič več ne kliče, gledanje televizije pa prinaša neko ustaljeno rutino, ob kateri smo povsem pasivni.

  Na LU Jesenice smo drugi val epidemije poimenovali aktivni val, saj smo zelo dejavni tako strokovni delavci kot tudi udeleženci.

  

  Človek v izrednih situacijah samemu sebi dodeli dovoljenje, da pokaže nekaj, česar drugače ne bi. Ob podpori preseže tudi strah in postane aktivni udeleženec katerekoli učne ure. Opažamo, da ljudje pogosteje kot v spomladanskem obdobju izražajo potrebo po poglobljenem svetovanju. V začetni fazi gre predvsem za motiviranje posameznika, da skladno s svojimi potrebami poizkusi osvojiti želeno veščino in se vključiti v naše aktivnosti. Z veliko mero potrpežljivosti spodbujamo svetovanca pri majhnih korakih od enega cilja k drugemu, kar spodbudi voljo za njegove naslednje odločitve. Vse pogosteje pa zaznavamo tudi potrebo ljudi po psihološki podpori. Pogovori o življenjskih situacijah, ki niso lahke, potrebujejo čas, da ustvarijo varen prostor za pogovor in zaupanje. Na LU Jesenice ga zmoremo ustvarjati tudi takrat, ko fizična prisotnost v prostoru ni mogoča.

  V drugem koronavalu, ki nas je dosegel bolj ali manj pripravljene, smo tako izkoristili izkušnje, ki smo si jih pridobili spomladi – orodja in aplikacije za delo na daljavo smo že spoznali in uporabljali tako organizatorji kot udeleženci ter predavatelji. Tako smo od septembra do novembra organizirali tečaje računalništva in uporabe pametnih telefonov s poudarkom na orodjih, ki omogočajo spremljanje predavanj – predvsem smo se dogovorili, da bomo v vseh programih uporabljali enotno orodje Zoom.

  Ko smo aktivnosti prenesli na splet, smo udeležencem in predavateljem poslali navodila za namestitev in uporabo Zooma, kontaktirali smo jih in jih spodbujali, da se pridružijo predavanjem preko spleta. Organizirali smo t. i. čajanke – srečanja pred predavanji, na katerih smo predstavili, kako deluje Zoom, seznanili smo jih s pomenom ikon, hkrati smo nudili podporo na daljavo – telefonsko smo individualno pomagali udeležencem, da so se uspešno povezali. Tako so lahko nemoteno spremljali predavanja Univerze za starejše in druga predavanja, ki jih organiziramo na LU Jesenice v okviru VGC Gorenjske. Tudi tu zaznavamo porast udeležbe glede na spomladanski val.

  

  Vendar pa selitev izobraževanja na splet zahteva tudi prilagoditve in omejitve za predavatelje, kar opisuje Katjuša Radinovič, predavateljica športa na Univerzi za starejše: »Poučevanje na daljavo je za vse nas nekaj novega, neznanega. Športna vadba za starejše je že sama po sebi svojevrsten izziv, saj vsi športi oziroma vaje za starejše niso primerni. Naša nova realnost me je postavila pred pomislek, ali za udeležence sekcije Šport pripraviti navodila za vadbo, ki bi jo izvajali sami, ali izvajati vadbo preko spletnega orodja. Spomladanska odločitev za posredovanje nalog ni prinesla želenega učinka. Telovadili so namreč predvsem tisti, ki jim je telesna aktivnost blizu. Po ponovnem zaprtju nenujnih dejavnosti preizkušamo vadbo preko Zooma. Ta je manj raznovrstna in od predavatelja zahteva tehten razmislek, katere vaje vključiti. Izbiram tiste, ki jih udeleženci poznajo, ter tiste, ki jih lahko res dobro pojasnim. Vadba preko spleta teče počasneje, saj pri večini vaj pojasnim vse glavne faze (kam damo glavo, kako visoko dvignemo nogo ipd.). Negativno je zagotovo to, da udeležencev med vadbo ne morem popraviti oziroma usmeriti v pravilno izvedbo. Virtualna vadba ni optimalna, a je glede na situacijo najboljša možna izbira.«

  Preko Zooma spremljam in izvajam telesno vadbo. Zdi se mi odlično, ker zajema več področij: gibljivost, moč, vzdržljivost, ravnotežje, koordinacijo in kognicijo. Katjuša je strokovna, zaveda se potreb starejših in odlično vodi aktivnost. Ravno to sem potrebovala. Način izvedbe je času in potrebam primeren, ko pa se bo stanje umirilo, bomo nadaljevali tako, kot je bilo zastavljeno. Ne dajmo se, ostanimo zdravi in bodimo pozitivni v razmišljanju, pa je zmaga naša.

  Danica, udeleženka vadbe pri Univerzi za starejše

  Odziv starejših nas je zelo presenetil, saj se udeležba na vseh predavanjih in delavnicah povečuje. Ponosni in veseli smo, da so premagali strah pred tehnologijo, da postajajo vedno bolj suvereni. Starejši so presrečni, če se lahko vidijo, si pomahajo, si zaželijo dober dan in so veseli, da se vsaj interaktivno povežejo, kar je v teh časih ključno. Vedo, da imajo podporo in da se lahko zanesejo na nas. Vsi pogrešajo osebni stik, odmore in kavice, česar pa tehnologija ne more nadomestiti.

  Katere so torej bistvene razlike med prvim in drugim epidemiološkim valom, ki jih pri svojem delu opažamo na LU Jesenice? Nedvomno v stopnji aktivnosti in povečanem zanimanju naših udeležencev. Gre za pomemben podatek, ki nam sporoča, da delujemo v pravi smeri, saj se uspešno odzivamo na potrebe okolja, skrbimo za razvoj znanj in spretnosti odraslih ter njihovo aktivno vključevanje v družbo. Tudi na daljavo.

  Katarina Bertoncelj (katarina.bertoncelj@lu-jesenice.net) in Lea Zlodej (lea.zlodej@lu-jesenice.net)

• Postojnski Pumovci in delo na daljavo (12/7/2020)

  PUM-O Postojna je svoja vrata odprl komaj leta 2019, in sicer 1. aprila (ne, ni hec). Vsak začetek je kar težak, ampak zaradi usklajenosti in navdušenja mentorjev nad delom je bil uspešen. Že od vsega začetka smo bili zelo dejavni, po selitvi v popolne prostore za izvajanje programa pa smo postali še aktivnejši.

  Poleg vseh preizkušenj in izzivov, ki smo jih bili deležni v preteklem letu, je delo na daljavo zaradi covida-19 med največjimi do sedaj.

  

  Postojnski Pumovci smo že marca uspešno izvajali delo na daljavo, in sicer smo že prvega dne karantene začeli izvajati delavnice in osebne pogovore (telefonski klici, FB, Instagram). Po vrnitvi v prostore in krajšem času izvajanja programa na domačih tleh nismo bili prav nič veseli, ko smo izvedeli, da se bo naše druženje ponovno preselilo na splet.

  Ampak nič ne dé! Zdaj smo že izkušeni.

  Skupinske delavnice izvajamo dnevno in tako naša virtualna dnevna soba vsakodnevno »poka po šivih« od zanimivih idej, klepeta in smeha. Ustvarjalni PUM-O brlog, kot ga ljubkovalno kličemo, pa se lepo polni z izdelki.

  

  V preteklem mesecu smo bili že praznično razpoloženi. Sodelovali smo v javni pobudi 21.000 voščilnic in izdelovali okraske, s katerimi bomo polepšali svoje domove. Individualni pogovori potekajo v virtualni sobi za sproščanje, učne ure matematike, angleščine, naravoslovja, italijanščine, dendrologije (in še kaj bi se našlo) pa v prijetni e-učilnici, kamor Pumovci dejansko radi pridejo. Nadaljujemo tudi s kuharskimi delavnicami. Pred časom je lepo dišalo iz naše skupne kuhinje, zaradi dela na daljavo pa se širijo vonjave iz več postojnskih in okoliških domovanj. Kuhamo sicer skupaj, a vsak pri sebi. Prvega decembra pa je izšla že tretja številka naših e-novičk.

  

  Res je, komaj čakamo čas, ko se bomo lahko spet družili v naših prostorih. Do takrat pa bomo poskusili uživati na našem virtualnem popotovanju … In povemo vam: mi se imamo fajn.

  Nina Potrebuješ (Nina.Potrebujes@zavod-znanje.si), PUM-O Postojna

• Kulinarični izziv med sodelavci za popestritev dela od doma (12/7/2020)

  Že skoraj mesec in pol zaposleni na ZLU ponovno delamo od doma, na daljavo. Ljudje smo v teh zanimivih (beri: stresnih) časih še posebno ranljivi. Pogrešamo družbo sodelavcev, zato  smo razmišljali, kako  lahko ostanemo povezani še drugače, ne samo preko službenih sestankov na daljavo, telefona in e-pošte. V prvem valu korone so nas družili fotografski izzivi – razgledi iz domačih pisarn, zato smo sklenili, da se tudi tokrat lotimo ekipnega izziva za povezovanje in dobro voljo. Obenem pa s tem pokažemo, da tudi sami živimo, to kar učimo druge – VŽU, vključevanje in sodelovanje. V naboru izzivov je bil z minimalno večino izglasovan kulinarični. Športni in bralni izziv ter vaje hvaležnosti za boljše življenje bodo na vrsti kdaj drugič.

  Dogovorili smo se, da vsak pripravi jed, ki mu predstavlja izziv, fotografira postopek in izdelek  skupaj z receptom odda za to odgovorni sodelavki. Do konca decembra dvakrat tedensko objavljamo fotografije svojih izdelkov  na Facebooku ZLU. Sodeč po dosegu in všečkih je bil namen dosežen. Doslej smo z našimi sledilci in ljubitelji učenja delili postopek in recept za prave bosanske lepinje, kvinojine polpete s korenčkom, sirnico in mileram torto brez peke. Pri izboru receptov so nas vodili enostavnost in primernost za vsakega, ne glede na kuharsko predznanje. Ugotovili smo, da pri izzivu uživamo, predvsem pa, ker ne vemo vnaprej, kaj bo objavljeno, ob torkih in četrtkih nestrpno preverjamo, kaj slastnega je pripravil sodelavec oz. sodelavka.

  Na koncu bo nastala mini e-knjižica receptov po izboru zaposlenih, ki jo bomo delili z ljubitelji kulinarike in VŽU.

  Polona Trebušak (Polona.trebusak@zlu.si), ZLU

• Mentor in udeleženec skupaj na poti znanja (12/4/2020)
  Na ZLU nudimo tudi učno pomoč. Tokrat vam predstavljamo udeleženca in mentorja ter njuni zgodbi.

  

  Učno pomoč pri ZLU obiskujem že dve leti. V tem času sem opravil kar nekaj izpitov, ki so mi manjkali do zaključka šolanja.

  Pri učenju in pripravi na izpite mi pomagajo prijazni zaposleni na ZLU, na katere se lahko vedno obrnem po pomoč. Preteklo leto smo se srečevali v učilnicah, letos pa smo prisiljeni delati na daljavo preko spletnih povezav. Hitro sem se naučil uporabljati aplikacijo Zoom, ki mi omogoča branje mentorjevih navodil, odgovarjanje na vprašanja in pisanje sporočil.

  Vesel sem, da imamo vsaj to možnost učenja preko spleta, če že ne moremo biti skupaj v učilnicah. Upam, da bomo kmalu lahko nadaljevali s poukom “v živo”.

  Fidan Kicaj

  Hrastnik

  

  Delo mentorja učne pomoči na ZLU opravljam preko programa javnih del. To delo me veseli, saj svoje znanje rad posredujem tistim, ki ga potrebujejo. Z učno pomočjo sem se že srečal na  srednji šoli – STPŠ v Trbovljah in pri enoletnem poučevanju dveh strojniških predmetov na tej šoli.

  V letu 2020 sem dobil priložnost zaposlitve na ZLU, do upokojitve mi manjkata še dve leti. Najprej sem učno pomoč izvajal klasično v učilnicah v Zagorju in Trbovljah, ob nastopu novega koronavirusa pa smo praktično čez noč presedlali na delo na daljavo. To je bil zame kar velik izziv.  Hitro sem se naučil uporabljati spletna orodja Zoom, Arnes VID in MS Teams, pa tudi udeleženci, s katerimi sem sodeloval, so se hitro prilagodili novemu načinu dela.

  Na ta način pomagam odraslim udeležencem, ki potrebujejo pomoč pri dokončanju formalne izobrazbe, pa tudi priseljencem, ki bi se radi naučili slovenščine zaradi zaposlitve oz. se pripravljajo na opravljanje izpita iz slovenščine na osnovni ravni.

  Izobraževanje na daljavo mi omogoča, da lahko z delom v programu javnih del nadaljujem. Tega sem vesel, saj je veliko ljudi – zaradi protikoronskih ukrepov – moralo delo prekiniti.

  Srečko Kuhar,

  mentor učne pomoči

  Tudi v koronačasu učenje teče dalje, pri tem se učimo vsi.

  Polona Trebušak (polona.trebusak@zlu.si), ZLU 

• Preživljanje druge izolacije (12/3/2020)

  Nadaljujem z odkrivanjem lepih kotičkov domovine, zdaj le v svoji občini.

  Največ se potepam po barju. Vsak izlet je poplačan z lepimi pogledi na planine in zanimivimi doživetji. Opazujem mladega laboda in druge živali: prekrasne kačje pastirje, štorklje, race, čaplje, srne, fazane.

  Na sončne dni vzamem s seboj zvezek in se učim ruščino ter hkrati lovim vitamin D. Na barju je precej kanalov, po deževju je še več vode. Najlepše je sedeti na kakšnem štoru ob vodi ter ponavljati besede in slovnico. Tako koristno preživljam čas, ko ne smem iz svoje občine.

  

  Čez Ljubljansko barje poteka tudi Slovenska pisateljska pot, ki se začne v Veliki Polani na domu Miška Kranjca, gre čez vso Slovenijo in se konča v Vinici pri Otonu Župančiču. Na njej so 104 točke, rojstne hiše slovenskih pesnikov in pisateljev. Pohod po tej transverzali bo tudi moj projekt v bližnji prihodnosti.

  Blizu je tudi dvorec Lisičje. Nanj pridem čez gozdnat hrib, vmes občudujem drevesa in kakšno tudi objamem, saj ljudi zdaj ne smem. Še pred kratkim smo lahko občudovali čudovite barve listja, pravo zlato jesen. Dvorec je sedanjo podobo dobil v 18. stoletju. Še pred drugo svetovno vojno je imel bogato knjižnico in urejeno kapelo. O grajskem parku oz. botaničnem vrtu je poročal tudi Valvasor. Zdaj je dvorec v lasti občine Škofljica, v njem pa potekajo razne kulturne in etnološke prireditve.

  

  Rada obujam spomine na izlete tik pred drugo izolacijo.

  »Mussolinijev« tunel  pravijo 72 metrov dolgemu predoru blizu kraja Podtabor, vklesanemu  v živo skalo. Med vojno so ga zgradili italijanski okupatorji, da so si skrajšali poti do posameznih vojaških točk. Skozenj vodi stara italijanska vojaška cesta in po njej pridemo do Šilentabra. Nad Podtaborom se dviga mogočna apnenčasta stena, kjer včasih tudi plezajo. Spodaj je izvir potoka Podstenjšek, ki se v slapovih steka proti vasi Podstenje. Več stoletij so tu delovali mlini in žage, vse do leta 1942, ko so Italijani zažgali vasico in pregnali prebivalce.

  

  Na poti na Stenico nas pozdravi Lindeški slap, malo naprej, na Grajskem hribu na pobočju Stenice pa so razvaline gradu Lindek iz 13. stoletja, še enega od mnogih slovenskih gradov, prepuščenih propadanju.

  

  Budnarjeva domačija v Zgornjih Palovčah je muzejska hiša. Tam spoznamo življenje kmečkih ljudi te vasice in okolice, kot je teklo pred več kot sto leti. Vasica je prijetna, s cvetjem je ozaljšan tudi kozolec.

  

  Udeležila sem se pohoda etape E-6 od Dobrniča preko Lisca do Žužemberka. Spremljale so nas strele, nevihte in nalivi, a bilo je tako lepo, da bom s pohodi po E-6 nadaljevala. Fotografije mi je poslal Jože Prah, ker nisem imela fotoaparata.

  

  Še nekaj lepih utrinkov s poti na Kozlek z razgledi na dolino reke Reke in vse tja do morja.

  

  Sicer pa sem sprejela to izolacijo, se vpisala v mnoge delavnice in tečaje pri VGC Cene Štupar, ki zdaj potekajo po Zoomu. Ker nimam vrta in ne morem na tržnico, sem nabrala mnoge plevele in iz njih naredila pesto, ki ga zdaj dodajam juham in omakam. Poslušam predavanja o samooskrbi Zazdravje.net preko Zooma, se učim o naravnih rešitvah in protivirusnih strategijah. Spet sem se tudi naučila speči kruh in še marsikaj. Dolgega časa ne poznam, zato se imam lepo. Se pa veselim izletov po Sloveniji po koncu omejitev.

  Ravno zdaj  še bolj spoznavam, kako je učenje pomembno. Vendar to ni dovolj. Potrebna je nadgradnja, to pa je ponavljanje – šele to omogoča napredek  pri učenju.

  Repetitio est mater studiorum  (ponavljanje je mati učenja) so ugotovili že stari Rimljani. Torej ponavljam ruščino, pa tudi latinščino, tako vem, da se me tisti »čudni stric iz Nemčije« ne bo drznil nadlegovati.

  Seveda pa so tu še najbolj zveste prijateljice knjige. Skratka: življenje je lepo!

  Marija Metlika (m.metlika@gmail.com)

• Učimo se, ustvarjamo, imamo se »fajn«, pa tudi kavico spijemo v spletni kavarni VGC (12/1/2020)
  Učenje na daljavo so besede, ki jih slišimo po televiziji ali pa preberemo na spletu praktično vsak dan. Tako zaposleni na VGC Zasavje kot naši udeleženci smo se zdaj že dobro navadili na ta način učenja in druženja. Ohranjanje medsebojnega stika  je zelo pomembno. Zaposleni, sodelavci ZLU in udeleženci se družimo, pa čeprav na daljavo. Pomembno je, da smo skupaj.

  

  Trenutno na daljavo teče osem programov, naši pridni predavatelji so vsak dan v stiku z udeleženci. Skupaj se učimo na kar štirih jezikovnih tečajih nemščine, angleščine in slovenščine za tujce. Ob tem se zahvaljujemo predavateljicam Nini, Stanki in Elvedini. Da bomo na »ti« z računalnikom in ostalo informacijsko komunikacijsko tehnologijo, izvajamo dva računalniška tečaja. Z Nino se udeleženci dobivajo ob petkih na tečaju Prvi koraki v računalništvo, ob torkih pa poteka obnovitveni računalniški tečaj KLIK. Poleg tega skrbimo tudi za zdravo in srečno življenje na aktivnostih Novodobnih tehnik za zdravo in srečno življenje, ki jih vodi Danica. Da je naša ponudba res raznolika, pa kaže tudi dejstvo, da pridno rišemo in ustvarjamo na spletnem tečaju Slikanje za dušo pod vodstvom slikarke Severine Trošt Šprogar. Ustvarjamo in učimo se tudi na enodnevnih delavnicah.

  Na vaši delavnici sem dobil veliko osnovnih informacij o tej obliki zanimive izrabe prostega časa. Po nekaj poizkusih pa pride tudi navdih, radovednost in tista trma za rešitev bolj zapletenih vzorcev.

  Danijel A.

  Še posebno v teh časih, ko nam druženje res veliko pomeni, pa smo odprli tudi spletno kavarno. Samo zato, da se dobimo prek spleta in pokramljamo o vsem mogočem. Ker nismo vedeli, ali se bo “prijelo”, smo novembra odpiralni čas omejili na petke, a je kavica hitro pošla. Zato smo se odločili, da bo do nadaljnjega spletna kavarna VGC za dober začetek tedna odprta tudi ob ponedeljkih.

  V novembru smo izvedli tudi veliko ustvarjalnih delavnic, izdelovali smo origamije, križanke, jesenske šopke, pa tudi adventne venčke. Naši prijatelji iz Mladinskega centra Zagorje ob Savi in Mladinskega centra Hrastnik ustvarjajo na kreativnih sredah in Kreativnicah ob četrtkih. In kaj vse smo ustvarili? Obiščite naš profil na FB, kjer boste našli izdelke naših udeležencev, prepričani pa smo, da boste dobili tudi kakšno idejo za ustvarjanje.

  Vse pohvale vam, ki se trudite in nam ponudite takšno obliko razvedrila za otroke.

  Dunja K.

  Za konec vas vabimo, da si ogledate naš koledar brezplačnih aktivnosti, veseli bomo vašega klica na 03 56 55 131 ali 068 613 954. Lahko nam pišete na info@vgc-zasavje.si. Če ste ustvarjalni, nam pošljite tudi fotografije svojih izdelkov.

  Učenje je potovanje, učenje je zabavno. Pridružite se nam.

  Dušan Malić (dusan.malic@zlu.si), VGC Zasavje, ZLU

PUBLIKACIJE

• Sekundarna analiza podatkov PIAAC: Delovno aktivni prebivalci z nižjimi spretnostmi (12/3/2020)
  V novi študiji z naslovom Delovno aktivni prebivalci z nižjimi spretnostmi avtorice glede na podatke sklepajo, da se klasične bralne navade velikega deleža skupine z najnižjimi dosežki v domačem okolju utrjujejo malo ali pa sploh ne. Slabe bralne spodbude in nizka avtonomija na delovnem mestu pa samo še pripomorejo k hitremu usihanju besedilnih spretnosti, ki so temelj vseh drugih.

  V okviru posebne naloge ACS so doc.dr. Petra Javrh, dr. Nevenka Bogataj in mag. Jasmina Mirčeva izvedle sekundarno analizo, ki se je posebej osredotočila na podatke o delovno aktivnih odraslih iz baze PIAAC SLO 2016. Publikacijo lahko najdete v naši Digitalni bralnici

  Pomemben cilj  razvoja izobraževalnih aktivnosti in neformalnih programov za delovno aktivne z nižjimi spretnostmi bi moral biti razvoj bralnih spretnosti, v to bi bilo treba  usmeriti več  proračunskega denarja.

  Predmet študije so bila tri področja: posebnosti skupine delovno aktivnih prebivalcev Slovenije (npr. kje živijo, družinske razmere, migrantski status); kakšno je njihovo delovno sodelovanje z zornega kota dosežkov pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih; kakšna je njihova udeležba v izobraževalnih aktivnostih in kakšne priložnosti imajo za izobraževanje v delovnih okoljih.

  Analiza specifičnih značilnosti tega dela populacije odraslih prebivalcev Slovenije ni pokazala le  slabih bralnih navad. Tudi življenjski sopotniki delovno aktivnih oseb z nizkimi spretnostmi so redkeje delovno aktivni. Osebe iz te skupine v primerjavi s skupino z visoko razvitimi spretnostmi kar za petkrat pogosteje ocenjujejo, da so slabega zdravja. Analiza delovnega sodelovanja med delovno aktivnimi z nizkimi dosežki pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je pokazala, da je ta podskupina na splošno nezaupljiva in ima nizko delovno avtonomijo. Oboje je v Sloveniji izrazitejše kot v primerljivi evropski skupini. Več kot polovica oseb iz te podskupine se »rada uči novosti«,  raba spretnosti (npr. učenje z delom) pa je šibka.  Za vse delovno aktivne prebivalce v Sloveniji pa je ugodneje, če delajo v srednjevelikih ali velikih gospodarskih in negospodarskih sistemih oziroma so zaposleni v javnem sektorju. Pri proučevanju priložnosti in možnosti za udeležbo zaposlenih v izobraževanju se je žal ponovno pokazala zelo nizka motiviranost delavcev z nižjimi dosežki, da bi z izobraževanjem izboljšali svoj delovni položaj. Več kot polovica skupine z najnižjimi dosežki pri temeljnih spretnostih živi v manjših naseljih, vsaj četrtina pa v manjših podeželskih naseljih (z manj kot 2.000 prebivalci), kjer je pomen lokalne skupnosti še ohranjen. Različni tipi naselja omogočajo različen dostop do izobraževanja in vplivajo na življenjski slog. Dejstvo, da velik delež delovno aktivnih živi na podeželju, lahko razumemo tudi kot velik potencial za skupnostne oblike izobraževanja.

  Študija je pokazala šibke točke v populaciji delovno aktivnih prebivalcev, nakazala pa je tudi njene potenciale, ki bi jih IO lahko izkoristilo pri načrtovanju in izvedbi nadaljnjih izobraževalnih aktivnosti, posebej namenjenih tej skupini. Naslavljati in proučevati bi moralo s tem v zvezi tudi splošno zaupanje delovno aktivnih prebivalcev ter vpliv primarnih in sekundarnih skupin (družine, soseske, delovnega tima, učne skupine) in odnosov na delovnem mestu. Podatki so pokazali, da bo krepitev delovnega sodelovanja opazno utrdilo zaupanje prav v skupini delovno aktivnih z nizkimi spretnostmi pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tudi delovna mesta bi morala biti oblikovana tako, da vsem delavcem – tudi tistim na manj zahtevnih nalogah in z nižjim položajem v podjetju – omogočajo pridobivanje in uporabo kompleksnih spretnosti. Ohranjanje že pridobljenih spretnosti in pridobivanje novih je pomembno za vse kategorije zaposlenih. Pri ozaveščanju podjetij in delovnih okolij v zvezi s tem bi moralo izobraževanje odraslih kot dejavnost in stroka narediti nove, progresivne korake.

  Mednarodne primerjave podatkov v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC 2016 so namreč pokazale, da je skupina odraslih v Sloveniji, ki imajo zelo slabo razvite spretnosti, številčnejša kot povprečno v večini drugih evropskih držav in hkrati tudi številčnejša glede na povprečje OECD. Podatki s tem posredno kažejo zaskrbljujoče stanje razvojnih moči države Slovenije, z drugo besedo, njenega človeškega kapitala. Splošni sklepi, ki izhajajo iz mednarodnih podatkov raziskave, dokazujejo statistično pomembno povezanost med razvitostjo spretnosti in splošno blaginjo, zaposlenostjo in na primer višino zaslužka. Bolj razvite so spretnosti, večja verjetnost je, da bodo delovno aktivni prebivalci imeli delo, boljši zaslužek in da bodo bolj udeleženi v družbenem življenju (prim. poročilo o rezultatih raziskave PIAAC OECD 2019).

  Doc. dr. Petra Javrh (petra.javrh@acs.si), ACS

IZ DRUGIH VIROV

• Podeljene najvišje državne nagrade za izjemno delo na področju šolstva za leto 2020 (12/11/2020)

  Odbor za podeljevanje nagrad RS na področju šolstva, ki mu predseduje prof. dr. Boris Aberšek, je 8. decembra podelil najvišje državne nagrade za izjemno delo na področju šolstva za leto 2020.

  Letos je na razpis prispelo 29 predlogov. Člani odbora so se odločili, da zaradi kakovosti in števila vlog podelijo vseh 11 nagrad, in sicer šest nagrad za izjemne dosežke na posameznih področjih delovanja ter pet nagrad za življenjsko delo na področjih predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega in visokega šolstva ter izobraževanja odraslih.

  Med letošnjimi nagrajenci je tudi mag. Ivanka Stopar, ravnateljica Srednje šole Ravne in predsednica SIO pri Zvezi srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Prejela je nagrado za življenjsko delo v IO.

  Mag. Ivanka Stopar je kot predsednica SIO dejavna pri številnih aktivnostih, predvsem za ozaveščanje širše javnosti o tem, da je IO pomemben člen naše družbe in da bo to področje v naslednjih letih postalo še pomembnejše, saj se pričakovano trajanje življenja podaljšuje.

  iz obrazložitve

  Obrazložitve nagrad so zbrane v posebnem zborniku, celotno novico, kjer so predstavljeni vsi nagrajenci, pa lahko preberete tukaj.

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

• V najnovejši publikaciji EAEA so predstavljeni slovenski študijski krožki (12/9/2020)

  Mesečni pregled tujih virov začenjamo s publikacijo Združenja EAEA. Letošnje leto je namenilo temi Terensko delo in dostop v izobraževanju odraslih, novo publikacijo pa posvečajo podeželskemu okolju. V njej med drugim raziskujejo ovire, ki odraslim na podeželju preprečujejo sodelovanje v izobraževanju in učenju, in predstavljajo uspešne prakse – tudi študijske krožke –, ki prispevajo k temu, da se odrasli na podeželju učijo. Več >>

  Novičnik Inštituta za vseživljenjsko učenje pri UNESCO prinaša povzetek dela ustanove v preteklem mesecu, ko se je med drugim srečala mednarodna mreža za pismenost, ter predstavlja rezultate globalne mreže učečih se mest UNESCO na področju načrtovanja izobraževanja in državljanske vzgoje. Več >>

  Vsaj dve tretjini odraslih v vseh državah članicah EU se strinja, da bi morala njihova vlada dati prednost naložbam v izobraževanje odraslih, piše v novi raziskavi Cedefopa, ki obravnava stališča o učenju odraslih in nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju v Evropi. Več >>

  

  V novembrskem novičniku, ki ga izdaja UNESCO UIL, ALADIN Online Alert, poudarjajo predvsem novice, povezane z izobraževanjem v času pandemije novega koronavirusa. Več >>

  V najnovejši številki Novic EPALE vas med drugim vabijo, da delite svoje ideje, dobre prakse in projekte s področja socialne vključenosti starajoče populacije in medgeneracijskega učenja. Več >>

  Svet Evropske unije je 9. septembra 2020 sprejel sklepe o človekovih pravicah, participaciji in dobrem počutju starejših v dobi digitalizacije. Izhajajo iz pristopa, ki temelji na pravicah, v njih pa so obravnavani različni pomisleki v zvezi z dobrim počutjem starejših in upoštevane trenutne razmere zaradi pandemije covida-19. Več >>

  Združenje EAEA predstavlja najnovejše izdaje poročil z naslovom Adult education in Europe 2020 in s tem ponuja pogled civilne družbe na stanje izobraževanja odraslih v Evropi. Poročila držav za leto 2020 temeljijo na odzivih 44 članic iz 31 držav in prikazujejo raznolikost izkušenj v evropskem sektorju izobraževanja odraslih. Več >>

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

   

• Objava pravilnika o standardih in normativih za izvajanje javne službe v izobraževanju odraslih je prelomni trenutek (12/9/2020)

  V tokratnem pregledu domačih virov predstavljamo tri.

  Skoraj tri leta po objavi ZIO-1 smo se razveselili Pravilnika o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih. Z njim dobivamo pravno podlago za izvajanje dejavnosti javne službe v izobraževanju odraslih, ki bo zaživela s 1. januarjem 2021.  Več >>

  Nova številka e-novic SUTŽO je v znamenju spletnega dogajanja, ki pogosto poteka preko telefona, zato ni čudno, da so za naslovnico izbrali citat Michela Onfrayja. Več >>

  

  CMEPIUS letos pripravlja svečano podelitev jabolk kakovosti, nacionalnih priznanj za najbolj izstopajoče mednarodne projekte, v spletni obliki. O tem in še drugih dogodkih, ki so zaznamovali pretekli mesec ali pa jih napovedujejo do konca leta, pišejo v novembrskih CMEPIUS e-novičkah. Več >>

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

• Udeleženci konference EBSN 2020 so sprejeli deklaracijo (12/8/2020)

  Letna konferenca EBSN je letos potekala po spletu. Udeleženci dogodka z naslovom Uresničevanje Poti izpopolnjevanja (Achieving Upskilling Pathways) so med 2. in 4. novembrom obravnavali izzive, ki jih predstavljajo nedavni dogodki, povezani s pandemijo novega koronavirusa, in sledili novemu razvoju politike European Skills Agenda. V treh dneh konference so bili predstavljeni projekti in viri, povezani s priporočilom Poti izpopolnjevanja, ter podane zanimive ideje za ustvarjanje novih projektov.

  Udeleženci letošnje konference EBSN so podprli deklaracijo (EBSN 2020 Online Conference Declaration), ki temelji na izjavah predhodnih konferenc (Berlin, 2018; Talin, 2019) in je opredeljena v šestih točkah.

  Zavezali so se, da bodo še naprej podpirali sedanji Evropski program za učenje odraslih (EPUO), zlasti pobudo Evropskega sveta Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle. Spodbujali bodo kakovost nacionalnih politik za razvoj temeljnih spretnosti s ciljem pomagati odraslim pri spopadanju z izzivi, ki jih predstavlja izredna situacija, s katero se soočamo v tem letu.

  Udeleženci konference EBSN 2020 podpirajo vsa priporočila četrte točke Talinske deklaracije, ki so namenjena oblikovalcem politik za zagotavljanje ustreznega in trajnostnega sistema financiranja programov za pridobivanje temeljnih znanj in spretnosti, financiranja raziskav tega področja ipd.

  Globalna kriza zaradi covida-19 je dramatično povečala pomen usposabljanja za digitalno pismenost. Spletno učenje je postalo nujna alternativa na vseh ravneh izobraževanja. Razmere so pokazale resno potrebo po boljših digitalnih orodjih, aplikacijah in modelih za zagotavljanje učenja temeljnih spretnosti. Osredotočiti se je treba na kritično razmišljanje, medijsko in zdravstveno pismenost ter razvijanje matematičnih in finančnih zmožnosti. Pokazalo se je, kako pomembno je zagotavljanje kakovostnega poklicnega razvoja učiteljev, pri čemer gre tako za uporabo digitalnih orodij kot za didaktične vidike.

  Udeleženci konference želijo prispevati k izpolnjevanju teh potreb na različne načine: z razvojem projektnih aplikacij in različnih izobraževalnih virov, namenjenih izpopolnjevanju učiteljev temeljnih spretnosti po vsej Evropi. Zavedajo se globalne razsežnosti izzivov, s katerimi se trenutno soočamo, zato podpirajo Globalno zavezništvo za pismenost UNESCO (GAL), ki se mu je nedavno kot pridružena članica priključila tudi mreža EBSN.

  Na ACS smo deklaracijo prevedli v slovenščino in vabimo k branju.

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

• Pregled izobraževanja in usposabljanja 2020 (12/2/2020)
  Evropska komisija je 12. novembra objavila letni Pregled izobraževanja in usposabljanja. Publikacija že enajsto leto zapored analizira številne podatke o razvoju nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja v EU in njenih državah članicah. Vsebuje primerjavo nacionalnih izobraževalnih sistemov v obliki 27 poglobljenih poročil za posamezne države.

  Pregled za leto 2020 se posebej osredotoča na poučevanje in učenje v digitalni dobi. Koronakriza je pokazala pomen e-rešitev za poučevanje in učenje ter opozorila na njihove pomanjkljivosti.

  Veseli me, da je digitalno izobraževanje glavna tema letošnjega Pregleda izobraževanja in usposabljanja … Prepričani smo, da je treba korenito spremeniti digitalno izobraževanje in se zavzemamo za izboljšanje digitalne pismenosti v Evropi. Komisija je nedavno predlagala sveženj pobud, med drugim nov Akcijski načrt za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–2027, s katerim želi okrepiti prispevek izobraževanja in usposabljanja k okrevanju EU po koronakrizi ter pomagati pri oblikovanju zelene in digitalne Evrope.

  Marija Gabriel, evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade

  Poglejmo nekaj podatkov, ki so pomembni za naše področje.

  Zadnja izdaja Pregleda kaže, da se države članice bližajo cilju glede zmanjšanja zgodnjega opuščanja šolanja. Leta 2019 je znašal 10,2 %, kar je le 0,2 odstotni točki več od zastavljenega cilja, predstavlja pa napredek za 4 odstotne točke v zadnjem desetletju. Te številke skrivajo velike razlike med državami, ki se gibljejo med 3 % na Hrvaškem in 28,7 % v Turčiji; za Slovenijo je podatek 4,6 %. Nekatere države so znatno napredovale, zlasti Portugalska (20,3 %), Španija (13,6 %) in Grčija (10,1 %). Šolanje prezgodaj opusti manj deklet (8,4 %) kot fantov (11,9 %). V Sloveniji gre za 3,8 % deklet in 5,2 % fantov. V evropskem merilu se pojavlja velika razlika v stopnji zgodnjega opuščanja šolanja med mladimi, rojenimi v tujini (22,2 %), in tistimi, ki so rojeni doma (8,9 %).

  

  Delež odraslih (25–64 let), vključenih v izobraževanje, je (po Anketi o delovni sili) najvišji v skandinavskem delu: na Švedskem znaša 34,3 %, Finskem 29 %, Danskem 25,3 %. Stopnje udeležbe so najnižje v Romuniji, Bolgariji, na Hrvaškem in Slovaškem, kjer je v izobraževanje vključenih manj kot 5 % odraslih. V Sloveniji je imelo učno izkušnjo v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem 11,2 % odraslih, starih od 25 do 64 let (povprečje EU: 10,8 %). Največji napredek so v desetletnem obdobju dosegle Francija (13,8 %), Švedska (11,8 %) in Estonija (9,7 %). Slovenija je nazadovala – stopnja udeležbe se je od leta 2009, ko je bila 14,8-odstotna, močno znižala. Nekatere države so sprejele konkretne ukrepe za podporo izpopolnjevanju (Češka, Danska, Slovaška) ali povečanju dostopa do usposabljanja, vključno s finančno podporo (Francija, Nizozemska in Nemčija). Več držav članic se je osredotočilo na izboljšanje svojih sistemov izobraževanja odraslih (Avstrija, Finska in Estonija).

  

  Vse omenjene publikacije najdete na tej povezavi, novico o izidu Pregleda pa lahko v celoti preberete na strani Evropske komisije.

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

• Mednarodna primerjava dosežkov učencev in učenk na področju globalnih kompetenc PISA 2018 (11/30/2020)

  Pedagoški inštitut je pred nedavnim objavil povzetke rezultatov mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk na področju globalnih kompetenc. Čeprav se ta del (globalne kompetence) raziskave PISA 2018 v Sloveniji ni v celoti izvajal, Pedagoški inštitut v poročilu ponuja koristne informacije o tem, kje so največje priložnosti za izboljšave na tem področju v slovenskem šolstvu.

  Verjamem, da raziskave, kot je PISA, dejansko lahko spremenijo naše šolstvo na bolje. Pomagajo lahko pri oblikovanju poučevanja in pripravi preizkusov. Vprašanje pa je, ali je naše šolstvo zares usposobljeno prenesti ugotovitve raziskave PISA v učno okolje ali pa bo to še naprej odvisno zgolj od samoiniciativnosti posameznih ravnateljev šol.

  S tem prispevkom želim vzpodbuditi pedagoge in izobraževalne delavce, da v največji možni meri uporabijo izsledke raziskave PISA pri svojem delu. Začnem naj s predstavitvijo nekaterih uporabnih virov. Na spletni strani raziskave PISA si med drugim lahko ogledate nekatere primere vprašanj iz te raziskave (v angleščini), spremljate pa lahko tudi vrsto spletnih seminarjev o temah, kot so: Znajo učenci z denarjem?; Učenci z nadpovprečnim/podpovprečnim učnim uspehom; Karierna pričakovanja učencev; Interpretacija rezultatov PISA; Katere so najučinkovitejše strategije poučevanja?; Spretnosti migrantov; Izobrazba priložnost za mobilnost med družbenimi razredi?; Naloge učiteljev, v katerih učitelji najbolj uživajo; Učenci iz manj perspektivnih okolij; Kolaborativno reševanje problemov; Blaginja učencev.

  Nadaljujem pa naj z nekaterimi ugotovitvami, ki so bile predstavljene v okviru spletnega seminarja OECD o izsledkih raziskave PISA in v uvodnem predavanju Konference PISA. Globalna kompetenca, ki jo meri raziskava PISA, vključuje več vidikov, od znanja, vedenj, spretnosti, spoštovanja, empatije do angažiranosti. Izhaja iz zavedanja, da živimo v povezanem svetu, v katerem je pomembno, da razumemo in spoštujemo stališča drugih in nanje znamo pogledati s perspektive drugega. Vključuje tudi sposobnost prilagajanja našega vedenja v različnih kulturnih okoljih in razumevanje različnih načinov razmišljanja. Raziskava je potrdila, da globalna kompetenca ne izhaja samo iz učnih dosežkov, ampak jo je treba naslavljati posebej. Pokazala je tudi, da dečki pogosteje kot deklice izražajo svoja mnenja in o njih diskutirajo, deklice pa imajo v primerjavi z dečki bolje razvito medkulturno razumevanje in komunikacijo.

  

  Globalna kompetenca pri učencih je tesno povezana s stališči učiteljev in še posebno staršev, ki so prav tako sodelovali v raziskavi. Ali bi lahko šole razvile nove načine sodelovanja s starši, glede na to, kako pomemben je njihov zgled in vključenost, še posebno v času učenja od doma? Ali so učitelji pripravljeni za poučevanje globalnih kompetenc in katera znanja potrebujejo? Raziskava je pokazala, da si učitelji želijo usposabljanja, da bi razvoj teh spretnosti znali pri učencih bolje vzpodbujati. Učitelji, ki so v raziskavi sodelovali, so se usposabljali na naslednjih področjih: strategije reševanja konfliktov, vloga izobraževanja pri naslavljanju diskriminacije, učenje enakosti in različnosti, pristopi in tehnike poučevanje po meri različnih kultur, medkulturna komunikacija, učenje multikulturnih razredov, komuniciranje z ljudmi iz drugih kultur. Globalno kompetentnost pa spodbujamo tudi pri učenju tujega jezika, saj je raziskava pokazala, da je globalna kompetentnost pri tistih učencih, ki se učijo drugega ali tretjega tujega jezika, bolje razvita.

  Globalna kompetentnost združuje več spretnosti, raziskava pa potrjuje, da so nekatere med seboj povezane. Zato velja, da s krepitvijo spoštovanja do ljudi iz drugih kultur hkrati povečujemo tudi svoje sposobnosti gledanja na stvari iz različnih perspektiv, povečujemo zanimanje za učenje o drugih kulturah, povečujemo svojo kognitivno prilagodljivost, izboljšujemo odnos do migrantov in obratno. Če razvijamo eno od teh spretnosti s tem krepimo tudi tiste, ki so z njo povezane (gl. spodnjo sliko).

  

  Pristopa, ki bi ustrezal vsem in vsakemu, ne bomo našli. Kot pravi Andreas Schleicher, “moramo zato vpeljevati različne načine poučevanja glede na različne stile učenja pri učencih, ki pa se lahko pri posameznem učencu v razvoju posameznika na različnih ravneh kompetentnosti lahko spreminjajo”.

  Že dolgo se zavedamo, da izobraževanje ni več zgolj prelivanje znanja v glavo učenca niti ni več zgolj samo poučevanje, ampak naj učencu omogoči, da razvija svoje sposobnosti in spoznava pripomočke, s pomočjo katerih se bo bolje znašel v svetu, ki je vedno bolj negotov in kompleksen.

  Uspeh v izobraževanju je odvisen od sposobnosti nasloviti ter razvijati identiteto in angažiranost učenca, od sposobnosti nasloviti namen izobraževanja do načina za razvijanje radovednosti, logičnega razmišljanja, (razvijanja) sočutja, odpiranja src, opogumljanja ter uporabe kognitivne, socialne in čustvene sposobnosti pri svojem delovanju.

  Andreas Schleicher,

  vodja raziskave in direktor direkcije za izobraževanje pri OECD

  Dr. Laura Fink (Laura.fink@acs.si), ACS

• Odraščanje v 21. stoletju (11/23/2020)

  Spletni seminarji OECD o prihodnosti izobraževanja ponujajo bogate vsebine, ki temeljijo na raziskavah in izkušnjah v izobraževanju. Našo pozornost je tokrat pritegnil pogovor o izzivih odraščanja v sodobnem svetu na splošno kot tudi z vidika učenja na daljavo, ki je postalo realnost.

  Otroci imajo v 21. stoletju imajo enake potrebe kot v preteklosti. Pomembno je, da so naslovljene pri vsakem posamezniku, saj njihovo zadovoljevanje omogoča razvoj sposobnosti in talentov. Prispevajo tudi k razvoju socialno-čustvenih, kognitivnih, fizičnih spretnosti in mentalnega zdravja. Katere so torej potrebe, ki imajo to moč, da v vsakomur lahko vzbudijo razvoj potencialov? Gre za potrebo po igri, posebno »po vznemirljivi in razburljivi igri, ki vključuje negotovost in verjetnost poškodb«. Taka igra je »motor našega razvoja«. Zagotovo se vsak še spomni svojega najljubšega kotička, ki ga je kot otrok razvijal, ali neumnosti, ki jo je storil. Odnos, ki ga kot otroci razvijemo do okolja in narave, je prav tako pomemben.

  Učenje in učno okolje nista namenjena zgolj pridobivanju znanja, ampak najmanj še razvoju otrokovih socialnih in čustvenih spretnosti. Šola naj bi nudila zdravo učno okolje, kjer je otrokom dovoljeno, da delajo napake. Nobena od njihovih napak ne bi smela biti usodna za razvoj in uspeh. Pedagogi, izobraževalci in starši pa bi morali otroku zagotoviti varno okolje ter jim s svojim odnosom dati vedeti, da napaka ne pomeni konec sveta. Torej, velja ponovno poskusiti. Tudi iz napak se da izplavati in nekoč postati zelo dober. Predvsem pa, če je otrok napako že storil ali pa še ne, vedno zaupamo v to, da zmore. Zaupajmo otroku, če mu pa spodleti, mu nudimo razumevanje in prijazen odnos. Na ta način otroka spodbujamo, da dejavnosti ne opusti. To pa je ključno za njegov razvoj.

  

  Žal pa je realnost precej drugačna, otroci 21. stoletja občutijo vedno več tesnobe in stresa, pa tudi večji pritisk po doseganju uspeha v izrazito konkurenčnem okolju. Napake, ki jih otroci storijo, so pogosto usodne ali pa pomembno vplivajo na njihovo življenjsko pot. Starši se prevečkrat odzivajo iz lastnih občutkov tesnobe in strahu, namesto da bi jim zaupali, da zmorejo. V vsakodnevni komunikaciji pozabljajo na prihodnost otroka, na to, kar je pomembno, in na to, kaj si želijo, da njihov otrok nekoč postane.

  Tehnologija spreminja medsebojne odnose iz dneva v dan. Digitalna tehnologija ne prenaša vonja in dotika, sliko in zvok pa oddaja z zamikom. Danes do vsebin vsak dostopa s svoje naprave, še pred nedavnim pa je morda do istih vsebin preko ene naprave dostopal cel razred. Zasmehovanje in ustrahovanje se iz šolskega okolja preko kibernetskega zasmehovanja in ustrahovanja seli na otrokov dom. S temi izzivi se bomo uspešneje spopadli, če bomo razvijali socialno vzdržljivost/trdnost. Socialno trdnost, ki temelji na vzpostavljanju in negovanju kvalitetnih medsebojnih odnosov, pa gradimo z dotiki, objemi, izrazi hvaležnosti, prijaznostjo, dejanji, ki lahko druge razveselijo in jim polepšajo dan, pa tudi samo z mislimi in z interakcijami z ljudmi, s katerimi smo si blizu.

  Spremenil se je tudi odnos celotne družbe do posameznikove zasebnosti in varovanja osebnih podatkov. Svetovni splet, ki je sedaj otrokom na dosegu roke, jim ponuja tako vsebine, ki jim lahko koristijo, kot tudi vsebine, ki jim škodujejo. Staršem so pri tem lahko v pomoč programi, ki otrokom glede na njihovo starost ponujajo izključno varne vsebine. Ker gre za izredno občutljivo temo, Svet Evrope pripravlja smernice za varovanje otrok v digitalnem okolju. Vprašanja, kot je digitalna pismenost staršev, ki ima pri učenju na daljavo pomembno vlogo, je namreč treba nasloviti s strateškimi ukrepi.

  Otroci torej danes vstopajo v drugačen svet. Pandemija je po eni strani podaljšala čas, ki ga preživijo na računalniku, podaljšala pa je tudi spanje otrok ter povečala željo, da več časa preživijo zunaj. Po vračanju otrok v šole se je marsikje povečalo poučevanje na odprtih zunanjih površinah. Odrasli se premalo zavedamo, kako pomembni, pa tudi škodljivi so naši lastni zgledi za vse otroke, še posebej za tiste s kakršnokoli obliko težav pri vzpostavljanju in negovanju socialnih stikov. Vsem otrokom, še posebej pa tem, največ pomeni naš zgled, zato jih lahko dodatno negativno zaznamuje, če namesto njih gledamo svoje telefone bodisi v živo ali pa medtem ko se z njimi povezujemo preko spleta. Nošenje mask, če je zgolj začasno, naj ne bi imelo škodljivih posledic za otrokov razvoj, lahko pa je škodljivo, če bi trajalo dlje časa.

  

  Zavedamo se, da bo po pandemiji svet drugačen. Nekatere oblike ali metode poučevanja na daljavo se bodo dolgoročno ohranile. Po drugi strani nam je prav pandemija odprla oči in prinesla zavedanje, kako zelo potrebujemo ljudi okoli sebe, osebno prisotnost, gledanje iz oči v oči in dotikanje.

  Veliko stvari bo drugačnih, nekatere pa se niti ne smejo niti se ne bodo spremenile.

  Vas zanimajo še druge podobne vsebine? Preberite še prispevka o raziskavi o poučevanju v različnih državah in gospodarskih posledicah pandemije.

  Celoten posnetek si je mogoče ogledati na tej povezavi. Vabimo tudi k ogledu drugih zanimivih spletnih seminarjev, ki jih organizira OECD.

  Dr. Laura Fink (laura.fink@acs.si), ACS

• Poučevanje v različnih državah: rezultati globalne raziskave (OECD) (11/20/2020)
  Spletni seminarji OECD o prihodnosti izobraževanja ponujajo bogate vsebine, ki temeljijo na raziskavah in izkušnjah v izobraževanju. Našo pozornost je pritegnil webinar, ki razgrinja rezultate večletne globalne raziskave o poučevanju v različnih državah. Globalna raziskava o poučevanju v različnih državah preučuje vpliv, ki ga ima skupina dejavnikov na učne dosežke in učno samoučinkovitost v različnih sodelujočih državah. Dejavniki so povezani z organizacijo in strukturo, socialno-čustveno podporo in kakovostjo poučevanja.

  Raziskava ponuja več kot zgolj izsledke o razlikah med izvedbo poučevanja istih vsebin pri izbranem predmetu (matematiki) v sodelujočih državah. Izpostavlja namreč pomen izmenjave dobrih praks in krepitev izmenjave povratnih informacij o kakovosti poučevanja. Iz izsledkov raziskave lahko izpeljemo vprašanje, ali učitelji vedo, katere vsebine in kako poučujejo kolegi. Če želijo šole spodbujati kakovost poučevanja, bi se morale zavedati, da k temu pomembno prispevata visoka raven avtonomnosti vsakega učitelja in kolektivna kultura. Ta omogoča, da učitelji posamezne stroke med seboj učinkovito in redno izmenjujejo dobre učne prakse in konstruktivne povratne informacije. Kolektivno kulturo, ki omogoča izmenjavo konstruktivnih predlogov za izboljšave, so precej bolje uspele razviti azijske države. Tam je med učitelji precej nizka variabilnost. Učitelji, ki želijo nadgraditi svoje poučevanje, lahko različne prakse najdejo tudi na spletu, med drugim tudi na platformi učnih praks, ki izhaja iz te raziskave. Platforma Global teaching insights omogoča tako ogled poučevanja ‘v živo’ (pred pandemijo) kot prispevanje predlogov in predstavitev inovativnih primerov v dvominutnem videu.

  

  Raziskava je pokazala, da je najbolj pereče in kompleksno področje, ki zahteva bolj poglobljen razvoj, v večini sodelujočih držav ravno področje kakovosti poučevanja. Večina držav namreč izkazuje precej boljše rezultate pri socialno-čustvenih dejavnikih, organizaciji in strukturi poučevanja. V skupini, vezani na kakovost poučevanja, so bili zajeti dejavniki spraševanje/postavljanje vsebine pod vprašaj in razlaganje; povezovanje in generalizacija; različni načini sklepanja ter povratne informacije in prilagajanje poučevanja/personalizacija.

  Nekatera vprašanja, ki jih je raziskava prav tako naslovila, so: organizacija in struktura, oblike poučevanja, ki prevladujejo; socialno-čustvena problematika (koliko socialno čustvene podpore nudijo učitelji učencem? Kako spoštljive so interakcije v razredu? Koliko (medsebojne) topline je čutiti v razredu? Ali učitelji naslovijo konkretne težave učencev? Ali imajo učenci in učitelji podoben pogled na poučevanje?); Kakovost poučevanja (Ali so aktivnosti in cilji eksplicitni? Ali so imeli učenci možnost vaditi? Ali so bili kognitivno aktivni? Ali so bile povezave pogoste in poglobljene? So bili podani vzorci in generalizacije? So učencem zastavljali poglobljena vprašanja? So uporabili razmišljanja učencev pri pouku? Uporaba tehnologije? Ali so naslovili poglobljeno razumevanje?).

  Vas zanimajo še druge podobne vsebine? Preberite še predstavitvi spletnih seminarjev o odraščanju v 21. stoletju in gospodarskih posledicah pandemije.

  Celoten posnetek si je mogoče ogledati na tej povezavi. Vabimo tudi k ogledu drugih zanimivih spletnih seminarjev, ki jih organizira OECD.

  Laura Fink (laura.fink@acs.si), ACS

• Gospodarske posledice učnih primanjkljajev, ki jih povzroča pandemija (OECD) (11/20/2020)

  Spletni seminarji OECD o prihodnosti izobraževanja ponujajo bogate vsebine, ki temeljijo na raziskavah in izkušnjah v izobraževanju. Našo pozornost je pritegnila razprava, ki opozarja na dolgoročne posledice izobraževalnih primanjkljajev na gospodarski razvoj.

  Strokovnjaki preučujejo posledice učnih primanjkljajev, ki jih povzroča pandemija. Njihove ugotovitve so skrb vzbujajoče. Učitelji in strokovnjaki, ki delujejo v izobraževanju, bi se morali bolj zavedati začaranega kroga posledic. Brez ustreznega ukrepanja se bodo negativne posledice zgrnile kot plaz ne samo na posameznika, ampak tudi na družbo in gospodarstvo. Po napovedih raziskave o posledicah učnih primanjkljajev bomo, če ne bomo ukrepali, posledice čutili vse do konca tega stoletja.

  Te ugotovitve izhajajo tudi iz predhodnih raziskav, ki vse kažejo isti rezultat: v realnih primerih, ko je šolanje za določeno obdobje izpadlo (stavke učiteljev, nepričakovane razmere) ali pa je bilo šolsko leto predčasno zaključeno, so bile posledice za otroke nič drugega kot katastrofalne. Otroci iz teh šol so (v povprečju) po podatkih raziskav kot odrasli zdrsnili na rob družbe, tudi kot odrasli so imeli nižje spretnosti od povprečnih, svojega šolanja niso nadaljevali, zaradi nižjih spretnosti pa niso nikoli dosegli visokih zaslužkov.

  Podobne posledice, le v bistveno večjem obsegu in ne omejeno le na eno šolo ali en razred, lahko pričakujemo tudi zaradi razmer, ki so nastale ob pandemiji. Izguba ene tretjine šolskega leta zaradi pandemije bo (brez posredovanja) vplivala na gospodarstva držav še vse do konca stoletja.

  

  Formula je pravzaprav znana in dokazana: nižje spretnosti posameznika vodijo v nižje zaslužke pa tudi v nižjo blaginjo posameznika, na ravni družbe pa nižje razvite spretnosti posameznikov negativno vplivajo tako na gospodarsko rast kot tudi na inoviranje. V teh razmerah torej velja, da učinkovitost odziva na pandemijo tako s strani izobraževalnih sistemov posameznih držav kot tudi vsakega učitelja v svojem razredu, determinira rast nacionalnega gospodarstva v prihodnosti. To je razvidno tudi iz podatkov, ki kažejo, da so nekatere države in šole na te razmere bolje pripravljene ali/in se bolje odzivajo kot druge. To sproža nestalnost, ki bo razlike med učnimi dosežki samo še povečevala.

  Rezultati kažejo, da največ izgubljajo prav tisti, ki so že pred pandemijo imeli spretnosti nižje razvite. Če upoštevamo nekatera splošna načela učinkovitosti odzivanja (zagotavljanje tehnične opreme za učenje na daljavo, postavljanje strukture šolskega dne, vključevanje staršev, struktura pouka na daljavo, značilnosti učne snovi, pedagogika, motiviranje, ocenjevanje), otroci z nižje razvitimi spretnostmi težje sledijo pouku na daljavo in so manj motivirani za samostojno delo, ki je eden od stebrov tovrstnega učenja. Ključno vlogo pri tem imajo starši, ne zgolj njihova kompetentnost, ampak njihova pripravljenost in naravni dar, da otroka v tem procesu spremljajo, mu nudijo oporo in se vključujejo v učni proces. Kako k temu prispeva starost otrok, še ni dokazano, predpostavlja pa se, da razmere bolj vplivajo na mlajše.

  Negativne posledice se zdijo skoraj neobhodne, zato se je treba nemudoma vprašati, kaj še lahko, od tega trenutka dalje, naredimo na najrazličnejših ravneh izobraževanja, da bi jih v največji meri omilili. Zbiranje idej, ki bi jih prispevali različni ljudje iz različnih kotov in perspektiv, bi lahko obrodilo sadove in morda bi skupaj našli rešitve, s katerimi bi mlajšim generacijam omogočili svetlejšo prihodnost. Pri tem velja izhajati iz dejstva, da je čas učenja seveda pomemben, a ne edini dejavnik doseženih učnih rezultatov. Učni rezultati so kombinacija časa, namenjenega učenja ter kakovosti poučevanja in učenja. Kako torej lahko še izboljšamo učinkovitost učenja in nadoknadimo zamujeno, da bomo bolje živeli zdaj in v prihodnje?

  Zadnjo misel pa naj namenim tistim najsposobnejšim in najbolj talentiranim (čeprav verjamem, da je talent v vsakem od nas), ki so resnici na ljubo prej prezrti kot kaj drugega. Tudi ti se v času pandemije srečujejo z mnogimi omejitvami. Brez ustrezne podpore in usmeritev morda nikoli ne bodo odkrili svojih resničnih strasti v življenju, zato bodo ostali na ravni povprečja. Verjamem, da je še čas, da to preprečimo.

  Vas zanimajo še druge podobne vsebine? Preberite še prispevka o poučevanju v različnih državah in odraščanju v 21. stoletju, kot problematiko vidi OECD.

  Celoten posnetek si je mogoče ogledati na tej povezavi. Vabimo tudi k ogledu drugih zanimivih spletnih seminarjev, ki jih organizira OECD.

  Dr. Laura Fink (laura.fink@acs.si), ACS

EPALE

• Smeli načrti za naprej (12/14/2020)

  V začetku decembra, točneje 2. in 3., smo se tri predstavnice iz Slovenije (Ana Stanovnik Perčič iz CMEPIUS ter mag. Zvonka Pangerc Pahernik in avtorica članka, obe z ACS) udeležile spletne konference predstavnikov NSS EPALE. Namenjena je bila okrepitvi sodelovanja med člani CSS in podpornih služb iz vse Evrope, predstavitvi rezultatov dela v iztekajočem se letu in pregledu načrtov za prihodnje. Veliko časa je bilo namenjenega izmenjavi mnenj o načrtovanih spremembah.

  Dogajanje na konferenci, ki je potekala prek platforme Zoom, je spremljalo več kot 80 udeležencev.

  Po uvodnem pozdravu predstavnika Evropske komisije Wilhelma Vukovicha (GD EAC) je Filippo Mantione, ki je povezoval celotno konferenco, predstavil ekipo CSS. Dobra organiziranost in sistematični pristop pri delu te sorazmerno mlade ekipe se kaže na vseh področjih njihovega delovanja, pa naj gre za nudenje pomoči nacionalnim službam EPALE, pri skrbi za vsebine, objavljanju na družbenih omrežjih (največkrat FB), odločanju za privlačne promocijske prijeme, iskanju novih oblik razprave ali organizaciji tematskih dogodkov.

  Pogled nazaj

  Predstavljene rezultate dela v letu 2020 lahko kratko povzamem.

  V podporo skupnosti je bilo v času zdravstvene krize izvedenih več dejavnosti tako na evropski kot nacionalni ravni, med katere sodi prav gotovo tudi pobuda Zgodbe skupnosti EPALE. Člani skupnosti so zapisali 112 zgodb o učenju na daljavo.

  

  Štiri osrednje teme so se osredotočale na okoljsko ozaveščenost, digitalne spretnosti, razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti ter socialno vključenost starajočih. Podprte so bile s številnimi pristopi: objavami v spletnih dnevnikih, s spletnimi razpravami, objavami virov, novic, dogodkov, intervjujev in glasila EPALE.

  Pripravili so štiri zbirke zanimivih digitalnih virov, ki so na voljo na portalu EPALE, in sicer o učenju na daljavo, razvoju spretnosti in izobraževanju odraslih v času epidemije; četrta je Zbirka virov za spletno konferenco EPALE.

  Obiskanost portala EPALE je v letu 2020 zanimivo nihala, povprečje znaša 125.000 enkratnih obiskovalcev (unique visitors) na mesec.

  V letu 2020 se je registriralo več kot 80.000 uporabnikov, na mesec povprečno 1.700.

  Do septembra 2020 je bilo objavljenih več kot 5.000 vsebin – največ spletnih dnevnikov (1.842), najmanj pa zapisov o dogodkih (914).

  Vsekakor je bil uspeh letošnjega leta tudi organizacija virtualne Konference skupnosti EPALE 2020 med 6. in 8. oktobrom, katerega dogajanje so zaokrožili v privlačnem videu. Sodelavka Zvonka Pangerc Pahernik je v novembrskih e-Novičkah zapisala utrinke s konference.

  Kaj napovedujejo za leto 2021?

  V prihajajočem letu so si zastavili tri cilje, ki so bili najprej predstavljeni na splošno, posebna pozornost pa je bila v nadaljevanju namenjena prestavitvi nove spletne strani (prvega dne) in osrednjim tematskim sklopom (drugega dne).

  

  Pri prvem cilju – krepitvi skupnost EPALE velja omeniti dve novosti. V februarju se obeta nova spletna platforma, ki bo omogočala boljšo uporabniško izkušnjo. Novo možnost za spodbujanje partnerstva med sodelujočimi v projektih Erasmus+ načrtujejo v marcu in so jo poimenovali Erasmus Space.

  Z medsebojno strokovno podporo in razvojem digitalnih virov bodo še naprej podpirali usposabljanje in izpopolnjevanje izobraževalcev odraslih. V prihodnje bodo rubrikam MOOC in OER dodali novo – Katalog tečajev, ki bo od marca naprej ponujal različne spletne tečaje.

  Med nalogami tretjega cilja – ustvarjati, zbirati in promovirati kakovostne vsebine bodo nadaljevali z Zgodbami skupnosti EPALE. S tem bodo spodbudili izmenjavo najboljših praks. Spremenili bodo format Intervjujev EPALE, saj ocenjujejo, da je videooblika privlačnejša. Namesto štirih osrednjih letnih tem, ki so si sledile druga za drugo, bodo na tem področju uvedli novost: trije tematski poudarki bodo tekli vzporedno skozi vse leto. Predlagali so naslednje teme, ki jih bodo člani skupnosti obravnavali z že uveljavljenimi pristopi:

  1. Življenjske in delovne spretnosti za opolnomočenje odraslih za učenje in sodelovanje
  2. Digitalna preobrazba in priložnosti za kombinirano učenje
  3. Vključujoče družbene spremembe za trajnost in pravičnost.

  Nadaljevanje konference je teklo v skupinah, kar je omogočalo boljšo interakcijo med udeleženci. Prvega dne smo po skupinah razpravljali o prihodnjem razvoju katalogov spletnih tečajev in prostora virtualne mobilnosti Erasmus +. Drugega dne je delo v skupinah teklo v dveh delih. Najprej smo se osredotočili na razpravo o tem, kako razviti predlagana tematska področja v praksi. V nadaljevanju pa smo zbirali ideje, kako okrepiti delovanje na posameznih področjih. Sam sem sodelovala v skupini, ki je iskala načine za pridobivanje novih članov v skupnost EPALE.

  Konferenco je z zaključnim nagovorom sklenila Martina Ní Cheallaigh (DG EMPL). Pohvalila je dosežke ter novosti, ki jih prinaša prenovljeni portal. V letu 2021 vidi vlogo svoje enote v EK pri posodobitvi tistih delov portala EPALE, ki se nanašajo na evropsko politiko izobraževanja.

  Če vas zanimajo podrobnosti, vas vabim, da preberete tudi spletni dnevnik, ki je objavljen na portalu EPALE.

  Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

• Jabolka kakovosti 2020 (12/10/2020)

  Decembra CMEPIUS že tradicionalno podeljuje nacionalne nagrade, tako imenovana jabolka kakovosti. Priznanja že 15 let podeljujemo nosilcem projektov v okviru programa Erasmus+, ki izstopajo zaradi kakovostne zasnove in izvedbe.

  Letošnje nagrade bomo podelili  nekoliko drugače, kot smo bili vajeni doslej, saj nam ukrepi zaradi epidemioloških razmer ne dovolijo srečevanj v živo. Podelitev nagrad boste lahko tako spremljali preko našega profila na FB v četrtek, 17. decembra, ob 14. uri.

  Prav tako pa bodo v letošnjem letu poleg jabolk podeljene tudi nagrade zlati kabel, ki je že dolga leta predstavljajo nagrade za najboljše projekte v programu eTwinning.

  Lani je bila prejemnica nagrade za IO LU Ormož, del letošnje prireditve in slavnostnega razkritja nagrajenca pa ste lahko tudi vi!

  Pridružite se nam v četrtek, 17. decembra ob 14. uri na našem FB.

  Ana Stanovnik Perčič (ana.stanovnik-percic@cmepius.si), CMEPIUS

• Spletna razprava EPALE: zagotavljanje temeljnih spretnosti v zaporih (12/10/2020)

  V četrtek, 17. decembra, bo med 14. in 16. uro na platformi EPALE spletna razprava o temeljnih spretnostih zapornikov. Začela se bo z 20-minutnim prenosom v živo, v katerem bodo mednarodni strokovnjaki delili svoje izkušnje.

  Tokratno spletno razpravo EPALE organizira v sodelovanju z EBSN. Opredelili bomo možnosti za podporo socialni vključenosti odraslih v zaporih.

  Vabljeni, da se razpravi pridružite na tejle povezavi.

  Ana Stanovnik Perčič (ana.stanovnik-percic@cmepius.si), CMEPIUS

KOTIČEK JE VAŠ

• Bogastvo vsebin in raznolikost ciljnih skupin VGC Skupaj (12/9/2020)

  Po skoraj štirih letih delovanja VGC Skupaj pod okriljem RIC Novo mesto je nastopila priložnost za oceno rezultatov izvedenih aktivnosti in učinkov posameznih vsebin na vse sodelujoče in lokalno okolje naše regije.

  Več

  Projekt, ki ga sofinancirata MDDSZ in EU iz ESS, je socialno usmerjen. Namenjen je uporabnikom, ki potrebujejo spodbudo in podporo na različnih področjih svojega bivanja in delovanja. Partner v projektu je LU Kočevje, OE Podjetniškega inkubatorja. Sodelujoče občine so Novo mesto, Dolenjske in Šmarješke Toplice, Straža in Škocjan ter Kočevje, Kostel in Sodražica.

  Raznolikih aktivnosti se je v štirih letih do sedaj udeležilo več kot 6.000 različnih oseb, v tem obdobju pa smo zabeležili obisk preko 27.000 (podatki veljajo samo za RIC Novo mesto, na ravni celotnega projekta so te številke še višje).

  Dnevna centra v RIC Novo mesto in LU Kočevje nudita prostor za druženje, pogovor, branje revij ali ogled televizijskih oddaj. Gre torej za javni dnevni sobi z vsem potrebnim udobjem in opremo. Preko projekta so uporabnikom dostopnejše tudi različne kulturne ali športne ustanove in prireditve, ki jih lahko obiščejo v družbi someščanov ali prostovoljcev.

  

  Kaj kaže evalvacija?

  Poleg neformalnega druženja in informiranja uporabnikov je vsako leto povprečno izvedenih 3.594 ur vodenih aktivnosti za ranljive ciljne skupine. V celotnem obdobju projekta od januarja 2017 do septembra 2021 bo to skoraj 18.000 ur. Poudarek je na socialnem vključevanju, izobraževanju ter medkulturnem in medgeneracijskem povezovanju.

  Vsakoletna evalvacija v projektu, ki jo izvedemo dvakrat, in sicer v maju in novembru, izkazuje zadovoljstvo in koristi projekta za posameznika in lokalno skupnost. V njej sodelujejo udeleženci, izvajalci in partnerji. Z anketnimi vprašalniki pridobimo povratno informacijo o zadovoljstvu udeležencev z organizacijo, vsebino in izvajalci ter koristih udeležbe na delavnicah po vsebinah. Izvajalci ocenijo zadovoljstvo s potekom aktivnosti, prostori in organizacijo. Izvemo pa tudi, kako so zadovoljni partnerji projekta in sodelujoče občine ter pridobimo predloge za izboljšave in nove vsebine. Ocene vprašanih na 5-stopenjski ocenjevalni lestvici, ki so pri vseh kategorijah višje od 4,5 (povprečne vrednosti vseh dosedanjih evalvacij so med 4,6 in 4,7), so za nas potrditev, da projekt dobro koordiniramo v vseh okoljih ter uspešno načrtujemo, organiziramo in izvajamo aktivnosti.

  Vsi vključeni akterji projekta so za usklajeno delovanje zelo pomembni, zato jim namenjamo posebno pozornost na vsakoletnih srečanjih, običajno v juniju in decembru. Vsebino smo z vsakim naslednjim srečanjem nadgrajevali, oblikovali čim bolj po meri vseh. Do sedaj smo sodelujočim vedno postregli z aktualnimi novicami, predstavili rezultate evalvacije, v nadaljevanju izmenjali dobre prakse in izkušnje izvajalk in izvajalcev ter prostovoljk in prostovoljcev. Nikoli nismo pozabili na prispevek k osebni in strokovni rasti naših partnerjev. Bolj informativnemu in predstavitvenemu delu srečanja je sledilo predavanje ali delavnica zanimivih in v lokalnem ali slovenskem prostoru uveljavljenih predavateljic. Gostili smo Mileno Miklavčič, Špelo Reš, Matejo Petric, Ireno Zupančič in Sašo Einsiedler. Odziv je bil vedno pozitiven in pohvalen.

  Pomemben vidik in dodana vrednost projekta je prostovoljstvo, saj je vsako leto vključenih vsaj 50 prostovoljcev. V vseh letih delovanja je preko 120 različnih oseb našlo priložnost za koristno delo, širjenje in izmenjavo znanja. Svoj čas, sposobnosti in voljo so ponudili tistim, ki vse to potrebujejo za večjo kakovost življenja, vključenost v družbo, razvijanje pripadnosti in doživljanje občutka sprejetosti. Mnogi mladi, brezposelni so s pomočjo prostovoljskega dela in z našim priporočilom našli delo in se zaposlili. Za vsakega od njih smo bili izjemno veseli.

  Vsako leto v projektu sodeluje 70 in več zunanjih izvajalcev, različnih strokovnjakov, življenjsko in izkušenjsko bogatih posameznikov, ki se predano posvečajo našim uporabnikom, prispevajo k pestrosti vsebin ter z različnimi pristopi in načini dela v skupinah ustvarjajo raznovrstno dinamiko, povezovanje in sodelovanje. Njihova odzivnost in prilagodljivost nam je mnogokrat v pomoč, ko se je potrebno na hitro reorganizirati zaradi višje sile ali izrednih okoliščin.

  Mnogo pomembnejša od števila ur sta vsebina in namen vseh teh dejavnosti in dogodkov. Vsebine so poučne, informativne, združevalne, motivacijske in namenjene predvsem opolnomočenju in vključevanju velikega števila različnih skupin: družin s slabšimi starševskimi kompetencami, brezposelnih in iskalcev zaposlitve, otrok in mladih z manj priložnostmi in večjim tveganjem za socialno izključenost, starejših in invalidov, romskih družin, priseljencev ter odraslih s posebnimi potrebami.

  Delavnice in predavanja s področja osebnostne rasti in preventivne zdravstvene teme, raznovrstni programi računalniškega in digitalnega opismenjevanja ter delavnice uporabe pametnega telefona, tečaji tujih jezikov, učenje slovenščine za priseljence in tujce, fotografski tečaji, razne delavnice kreativnega, likovnega in ročnega ustvarjanja, kuharske delavnice zdrave in vegetarijanske prehrane, predavanja s področja trajnostnega razvoja, gibalno-plesne delavnice in tečaj nordijske hoje, druženja in pogovori, programi za podporo ženskam pri ohranjanju zdravja in lepote, skupine za samopomoč, predstavitve dejavnosti humanitarnih in drugih prostovoljnih društev in organizacij sodijo v našo bogato ponudbo vsebin.

  

  Najodmevnejši dogodek, na katerega smo še posebno ponosni, smo organizirali novembra 2019. Na enem mestu smo združili naše udeležence, prostovoljce, zunanje izvajalce ter sodelujoče občine in partnerje projekta. Predstavila so se društva, institucije in posamezniki s prikazom izdelave različnih izdelkov in ročnih spretnosti, petjem in plesom, dramsko igro in degustacijo.

  Epidemija novega koronavirusa se je v izvedbenem smislu močno dotaknila tudi našega VGC. Spomladi smo brez posebnih priprav prešli na delo na daljavo in nudili vsebine, ki so bile našim uporabnikom v podporo pri ohranjanju psihofizičnega zdravja, za samostojno učenje in druženje na daljavo. Vabili smo v naslednje sklope: Domača zeliščarska lekarna, Poskrbimo za zdravo prehrano, Klepet iz domačega naslanjača, Ustvarjanje v domačem okolju, Skrb za zdravje in telesna vadba. Jeseni, potem ko smo se prilagoditev lotili z nekaj več izkušnjami na tem področju, pa potekajo: Urjenje spomina, Kuhamo zdravo, Računalništvo in učna pomoč na daljavo, Foto izzivi, jezikovni tečaji in ustvarjalne delavnice na daljavo. K sodelovanju in dejavnemu vključevanju vabimo tudi z nagradnimi igrami in drugimi spodbudami.

  Ime centra VGC Skupaj vedno znova potrjujemo s svojim povezovalnim odnosom z udeleženci, uporabniki, prostovoljci in izvajalci ter nenazadnje tudi do blizu 100 strateškimi in tihimi partnerji. Slednji nam pomagajo pri organiziranju, financiranju, promociji in obveščanju, pa tudi izvajanju aktivnosti in dogodkov na številnih lokacijah.

  Brezplačno dostopno informiranje, druženje in širjenje socialne mreže, vseživljenjsko učenje in usposabljanje, podpora in pomoč na različnih ravneh za skupine in posameznike je ponudba, ki je ne moremo spregledati in razumeti kot samoumevno. Zato upamo, da se bo dejavnost VGC Skupaj nadaljevala po izteku sedanjega projekta, tudi v novi finančni perspektivi.

  Zvonka Potočar (zvonka.potocar@ric-nm.si), projekt VGC Skupaj, RIC Novo mesto

• Izstopaj iz množice ob podpori Kariernega centra za mlade VšečKAM in GREM (12/4/2020)

  Prihodnost mladih je velikokrat neznanka. V občutljivih letih, ko jim pot prekrižajo “viharni sunki” odraščanja, je za mnoge raziskovanje samega sebe velik izziv in priložnost. Na poti raziskovanja poklicnih interesov je usmeritev svetovalnega delavca, šolskega psihologa in  starša zelo priporočljiva. V sklopu Kariernega centra za mlade VšečKAM in GREM pa se z izvedbo kariernih delavnic povezujemo z dijaki tudi na daljavo. Dijaki 4. in 5. letnikov PTI programa Srednje šole Kočevje smo izpeljali online delavnice na temo Moj kul CV.  Dijaki se zavedajo, da je dober življenjepis in motivacijsko pismo za opravljanje delovne prakse, počitniškega dela in kasneje tudi zaposlitve temeljnega pomena pri začetkih karierne zgodbe. Pa dijaki znajo privlačno zapisati svoje kompetence?

  Življenjepis je osebna zgodba posameznika, ki odraža natančno zapisana znanja dijaka, povezana s privlačno zgodbo. Zgodbo, ki zapisano osmisli in jo izpostavi v ospredje. Tehnološki razvoj in inovacije vplivajo na oblike zaposlitev in pomembne kompetence. Ali ste vedeli, da povprečen delodajalec potrebuje za hiter pregled življenjepisa samo nekaj sekund? Samo nekaj sekund loči dijaka od osebnega srečanja z delodajalcem. Zato inovativnost ni odveč oz. je nujna. Dijaki so po zaključku delavnic samostojno pripravili motivacijska pisma in življenjepise. Umestili so jih v svoje karierne mape. Inovativen življenjepis je vstopnica za izvedbo dobrega “zmenka” z bodočim šefom. Napotke, kako oblikovati dober prvi vtis pred bodočim šefom, pa so poslušali dijaki 3. letnikov Gimnazije Kočevje in študentje 1. letnikov višje strokovne šole Šolskega centra Novo mesto. Več kot 250 udeležencev je prisostvovalo predavanjem Kariernega centra za mlade, da bi dobro izpeljali “zmenke” z bodočimi šefi. Ali ste vedeli, da šef oblikuje mnenje o vas v prvih 10 minutah? Samo toliko časa imate, da ga prepričate.

   

  Samozavest, širok spekter spretnosti doma in v šoli ter volja do dela so tri komponente, ki odpirajo vrata na karierni vlak.

  VšečKAM in GREM – Karierni center za mlade vam pomaga na tej poti. Dosegljivi smo na brezplačni številki 0803809 in na naslovu: maja.rupnik@lu-kocevje.si, sedaj tudi na daljavo.

  Maja Rupnik (maja.rupnik@lu-kocevje.si), LU Kočevje

• Kaj kaže raziskava o vedenjih, povezanih z zdravjem, med udeleženci PUM-O? (12/4/2020)

  Na NIJZ smo marca zaključili prilagojeno mednarodno raziskavo. Vključeni so bili mladostniki med 15. in 26. letom starosti, ki sodelujejo v PUM-O. Namen raziskave je bil preučiti zadovoljstvo s programom, njihovo samooceno zdravja, življenjski slog in tvegana vedenja. Raziskavo smo izvedli prvič, pomagali so mentorji PUM-O. Vsebina spletnega vprašalnika je bila prilagojena po mednarodni raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo v Sloveniji izvajamo od leta 2002. Anketiranje je potekalo med oktobrom 2019 in marcem 2020, zajeli smo 120 mladostnikov iz več kot desetih izobraževalnih centrov PUM-O po Sloveniji.

  Rezultati kažejo, da je s programom PUM-O zadovoljnih 72,3 % udeležencev. Med seboj se dobro razumejo in drug drugega sprejemajo. Večina (74 %) jih meni, da dosegajo cilje, zastavljene v svojih kariernih načrtih, 83% pa jih navaja, da so z mentorji povezani in jim zaupajo. 62,5 % jih svoje zdravje ocenjuje kot odlično ali dobro, 62,1 % pa jih je z življenjem zadovoljnih. Med tednom se jih 38,7 % srečuje z nespečnostjo, 39,0 % pa s pogosto razdražljivostjo, kar je občutno več kot pri 17-letnikih, ki se šolajo v srednjih šolah (HBSC, 2018). V primerjavi s slednjimi mladi v PUM-O tudi redkeje zajtrkujejo, jedo manj sadja in zelenjave, pogosteje pa uživajo energijske pijače in sladkarije. Pogosteje poročajo tudi o samomorilnih mislih, uporabi drog (30,3 % je že poskusilo kokain) ter tveganem spolnem vedenju.

  Prva tovrstna raziskava kaže, da so udeleženci PUM-O zadovoljni z mentorji in programom, vendar jih dobra tretjina ni zadovoljnih z življenjem. Slabše ocenjujejo svoje zdravje in imajo nezdrav življenjski slog. Ugotovitve raziskave nudijo uvid v značilnosti te ranljive skupine mladih in so lahko dobro izhodišče za načrtovanje novih strategij krepitve zdravja zanje.

  Helena Jeriček Klanšček, Gorazd Levičnik, Vesna Pucelj (vesna.pucelj@nijz.si), NIJZ

• Jata izkušenih ptic (12/3/2020)

  Virtualni preleti Kranja in obujanje spominov

  Prijateljica iz Kranja mi je poslala vabilo na virtualni dogodek Jata izkušenih ptic, družbene koreografije v 3. življenjskem obdobju. Prijavila sem se in z njimi preko Zooma poletela po Kranju, doživljala njegov utrip in obujala lepe spomine. Navdušili so me, saj sem z njihove perspektive podoživljala svoje številne izlete v Kranj, se spominjala razstav, ki sem jih obiskala, največ v Galeriji Prešernovih nagrajencev, druženja z umetniki, še posebej z Metko Krašovec in Alenko Gerlovič. Z obema sem prijateljevala, zato mi je še posebno žal, da ju ni več med nami. Spominjala sem se prelepega sprehoda po tematski poti v kanjonu Kokre skupaj s predstavniki ACS in Valižani na lanskem nacionalnem odprtju TVU, podelitve priznanj ACS v Letnem gledališču Khislstein, pa raznih predavanj v knjižnici, sprehodov po Kranju, ki je res lepo in prijetno mesto.

  

  Jata izkušenih ptic me je s svojo zgodbo Kranja res navdušila in čakam konec izolacije, da se bom spet podala na slikovito pot ob Kokri, ki je bila zame res lepo odkritje, si ogledala podzemno pot, se sprehodila po Prešernovi poti in seveda obiskala kakšno razstavo, pa muzej ter občudovala mnoge lepe stavbe, med njimi biser, poznogotsko cerkev sv. Kancijana in tovarišev.

  Marija Metlika (m.metlika@gmail.com)

• S svetovalno podporo do uspešnega učenja slovenščine za tujce (11/30/2020)

  AZM – LU ima dolgoletno tradicijo izvajanja programov učenja slovenščine za tujce in 19-letne izkušnje z izvajanjem svetovalne dejavnosti v okviru svetovalnega središča. Pomemben vidik uspešnosti učenja udeležencev so prav svetovalne aktivnosti, ki jih nudimo tako pred vključitvijo kot med potekom izobraževanja in tudi po zaključenem programu. Vrata Svetovalnega središča Maribor so vselej široko odprta za vse. V času epidemije izvajamo informativno-svetovalne storitve na daljavo, in sicer kot oblike telefonskega informiranja, elektronskega svetovanja in tudi svetovanja preko spletnih orodij (videokonferenc).

  Moja izkušnja z učenjem slovenskega jezika za tujce je bila zelo pozitivna. Tečaj me je dobro pripravil na izpit, pridobila sem veliko besedišča, naučila sem se graditi razumljive stavke, doživela sem veliko spontane komunikacije in smeha. Tečaj je bil zame kot odskočna deska in začela sem govoriti slovensko.

  Olga K.

  

  V nadaljevanju vam želimo predstaviti dve uspešni in navdihujoči zgodbi učenja slovenščine za tujce.

  Dženita in Olga sta obiskovali tečaj slovenščine za tujce.  

  Dženita M. se je po pogovoru s svetovalko odločila za vključitev v program ZIP. V Sloveniji živi že skoraj tri leta. Na tečaju je spoznala, kot sama pove, čudovite ljudi iz Bosne, Srbije in Rusije. Počutila se je prijetno in sprejeto. V veliko pomoč pri učenju si ji bile otroške knjige, ki jih je brala skupaj s svojimi hčerami. Skupaj z njimi je spremljala slovensko sinhronizirane risanke in filme. Meni, da je za vse tujce,  tudi zanjo, najtežje učenje dvojine. Sama je veliko vadila s svojo sosedo in prijateljico Slovenko, letos junija pa je tudi uspešno opravila izpit iz slovenščine na osnovni ravni.

  Olga K. je prav tako obiskovala tečaj slovenščine za tujce. Prihaja iz Rusije, v Sloveniji pa živi že štiri leta. Z možem, ki je Slovenec, se pogovarjata angleško, saj sta se tako navadila. Zato so bili začetki učenja zanjo še toliko težji. Naletela je na številne ovire. Ob skrbi za dva majhna otroka doma ji je pogosto primanjkovalo energije in motivacije za učenje. V okolju, kjer živi, se uporablja narečje, kar jo je dodatno oviralo pri komunikaciji tako na tečaju kot kasneje v domačem okolju. Olga pohvali tečaj in ga priporoča vsem učenja željnim tujcem. Slovnico so se učili preko pogovora, vadili so dialoge iz različnih življenjskih situacij, domačih nalog je bilo ravno dovolj, da jih je zmogla opraviti ob ostalih obveznostih. Vsaka ura je bila zanimiva in polna smeha, po vsakem srečanju je zaznavala napredek, ko je na primer odhajala po otroke v vrtec ali pa kaj urejala na upravni enoti.

  

  Podpora in spremljanje udeležencev izobraževanja

  Podpora in spremljanje udeležencev med izobraževanjem je za tujce ključnega pomena, in sicer tako za uspešno učenje kot tudi hitrejše napredovanje. Marsikdo želi ob tečaju še utrjevati in nadgrajevati svoje znanje ali pa potrebuje več podpore in motivacije. Tujci se pogosto ukvarjajo tudi z vprašanji glede priznavanja diplom in kvalifikacij, potrebujejo pomoč pri pripravi življenjepisa ali ponudbe za delo ter informacije o opravljanju izpita iz slovenščine za zaposlitev ali pridobitev državljanstva. Dosedanje izkušnje z izvajanjem svetovalne dejavnosti tujcem so nas z leti pripeljale do obilice kakovostnih informacij in poznavanja zakonodaje, ki ni ozko vezana zgolj na področje izobraževanja. To nam omogoča hitro in učinkovito zastopanje naših svetovancev na naslovih drugih organizacij. S tem krepimo tudi poznavanje in ugled našega svetovalnega središča in našega zavoda kot celote. Še posebno tujce radi zastopamo na drugih organizacijah, saj se soočajo s slabšim znanjem slovenskega jezika, pomanjkljivimi informacijami o pristojnostih oz. področjih delovanja posameznih organizacij ipd.

  

  Pri svetovalnemu delu s tujci smo uporabljali tudi preprostejše svetovalne pripomočke, ki nazorneje opisujejo poti in korake do učnih ciljev (npr. osebni izobraževalni načrt). Pred letošnjimi dnevi svetovalnih središč smo tujca, sicer udeleženca tečaja slovenskega jezika, in stranko v svetovalnem središču povabili k podaji videoizjave o zadovoljstvu z našimi storitvami. Slednja je zabeležila precejšnje število všečkov na Facebooku AZM – LU.

  Z vsemi opisanimi aktivnostmi izboljšujemo učinkovitost izobraževanja, lajšamo težave z integracijo ter rastemo kot ljudje in izobraževalci odraslih tudi sami.

  Neža Bojnec Naterer (neza.bojnec@azm-lu.si), AZM – LU

• Kocke Lego® so več kot samo igrača (11/25/2020)

  Legokocke, ob katerih smo zrasli, zdaj pridobivajo nov pomen. V RIC Novo mesto namreč v sklopu projekta Re.M.I.D.A. (Prenovljeni modeli vključevanja odraslih z manj priložnostmi) razvijamo novo metodologijo, s katero želimo z uporabo Legokock pomagati odraslim z manj priložnostmi, predvsem ženskam, starejšim od 45 let.

  Projekt Erasmus+, katerega nosilni partner je italijanski Consorzio Ro.Ma., bo  predvidoma  trajal do 31. 8. 2021. Poleg RIC Novo mesto v njem sodeluje še 7 partnerjev iz Italije, Bolgarije, Španije, Romunije, Portugalske in Grčije.

  Cilj projekta je podpreti socialno in delovno vključenost odraslih, starejših od 45 let, ki jim grozi osamitev zaradi nizke usposobljenosti in spretnosti, zastarelih spretnosti, priseljenstva ipd. z uporabo inovativnega modela intervencije. Namen modela je osebno opolnomočenje ter izboljšanje neformalnih spretnosti oziroma socialnih zmožnosti te ciljne skupine.

  

  V sklopu projekta bomo prenovili in nadgradili obstoječo, zdaj že globalno priznano metodologijo Lego Serious Play®  (LSP®). Uporabili jo bomo za opolnomočenje in ozaveščanje neformalno in formalno pridobljenih znanj, ki se jih socialno izločeni morda niti ne zavedajo.

  Nova metodologija  Re.M.I.D.A. bo samostojno orodje, uporabna pa bo tudi kot podporna aktivnost v postopkih svetovanja in ocenjevanja kompetenc.

  Belinda Lovrenčič (belinda.lovrencic@ric-nm.si), RIC Novo mesto

• Naj nam sodobna orodja služijo (11/24/2020)

  Promocijske dejavnosti v obliki videoposnetkov v projektu Dejavnost informiranja in svetovanja za zaposlene v osrednjem delu JV regije je ožji projektni tim RIC Novo mesto pričel načrtovati že pred letom dni. Ljudje smo večinoma vizualna bitja, zato smo se odločili za posnetke, s katerimi smo želeli povečati prepoznavnost projekta. Ravno tako smo se želeli približati svetovancem in poglobiti pretok informacij o projektu k potencialnim strankam, vzpostaviti odnos in zaupanje v nas.

  »Kaj narediti, kako vzpostaviti dober pretok informacij o projektu, kako približati projekt in aktivnosti strankam, kako predstaviti nas svetovalke in na kakšen način naše organizacije,« vse to in še nešteto drugih vprašanj nam je rojilo po glavi. Pojavila se je ideja o desetih promocijskih videoposnetkih. Izdelali smo akcijski načrt in scenarije ter celoten operativni plan predstavili drugim partnerjem v projektu. Ti so se z idejo strinjali, mi pa smo začeli snemati.

  

  Vsak posnetek prikazuje različne aktivnosti in vsebine dejavnosti, ki so tako ali drugače povezane s projektom in svetovanjem ali informiranjem.

  

  Promocijo in umeščanje dejavnosti na ciljni trg smo izpeljali po korakih.

  • Prvi korak je bil obveščanje. S tem smo želeli vsem strankam omogočiti pretok informacij o našem projektu in aktivnostih, ki jih ponujamo v sklopu konzorcija. Naš cilj je bil torej zagotoviti vsem uporabnikom dovolj informacij o vsebini in prednostih projekta za posameznike.
  • Drugi korak je bila usmeritev na ciljno skupino projekta, tj. na vse zaposlene, delodajalce, vodstvene delavce in druge odločevalce, ki jih zanima projekt.
  • In kaj sledi v tretjem koraku? Oglaševanje projekta v lokalni mreži in širše, seveda. S skupnimi močni želimo predstaviti zainteresiranim stranem, da so aktivnosti v projektu s kakovostno in strokovno svetovalno podporo tisto, kar iščejo. Na takšen način pridobivamo nove stranke, ki nato tudi predlagajo ali napotijo druge. Tako ustvarjamo skupno rabo vrednosti.

  Vabljeni k ogledu posnetkov.

  Ana Marija Blažič (anamarija.blazic@ric-nm.si), Svetovalno središče Novo mesto, RIC Novo mesto

• Terapevtsko vrtnarjenje za osebe z motnjami v duševnem razvoju (11/19/2020)

  Zaprite oči in pomislite, kako se počutite, kadar ste obdani z naravo v gorah, na travniku, v okoliškem gozdu, na domačem vrtu ali pa balkonu, polnem rastlin. Ste bolj sproščeni, umirjeni, morda celo strpnejši? Ameriški biolog Edward O. Wilson v svoji knjigi Biofilija (1984) postavi hipotezo, da smo se ljudje razvili v tesnem odnosu z naravnim okoljem in smo zato usklajeni z naravo. Pojem biofilija opisuje kot »povezave, ki jih ljudje podzavestno iščemo z ostalimi živimi bitji«. Po Wilsonu naj bi bila ta povezanost nujna za zdrav emocionalni razvoj in dobrobit posameznikov.

  Na omenjenih dejstvih temelji terapevtsko vrtnarjenje (znano tudi kot terapevtska hortikultura ali socialna in terapevtska hortikultura), pri katerem gre za postopek uporabe rastlin in vrtov za izboljšanje fizičnega in duševnega počutja, spodbujanje učenja in razvoja spretnosti ter izboljšanje socialne vključenosti in sodelovanja v skupnost.

  

  Projekt MeTURA – Nazaj h koreninam, ki ga koordinira Izobraževalni center Geoss iz Litije, raziskuje nove, inovativne možnosti vseživljenjskega izobraževanja za osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družine. Osredotočili smo se na aktivnosti terapevtskega vrtnarjenja in terapevtskega kuhanja, saj gre za aktivnosti, ki omogočata zadovoljevanje osnovne človekove potrebe (prehranjevanje) in s katerima se večina nas zagotovo srečuje vsakodnevno. Če omenjeni aktivnosti izvajamo v okviru vodenega procesa z vnaprej določenimi cilji, lahko dosežemo rezultate, ki pozitivno vplivajo na večjo samostojnost oseb z motnjami v duševnem razvoju in pridobivanje ključnih kompetenc, osnovnih znanj in spretnosti.

  Projektni partnerji so se udeležili tridnevnega spletnega usposabljanja za izvedbo terapevtskega vrtnarjenja, ki so ga vodili predstavniki partnerske organizacije Thrive. Gre za organizacijo iz Velike Britanije, ki se že več kot 40 let ukvarja s področjem socialne terapevtske hortikulture in vrtnarjenja. Slabe epidemiološke razmere po vsem svetu so nam onemogočile obisk partnerske organizacije in izvedbe usposabljanja na njihovem sedežu tako, da smo se »srečevali« preko spleta. Kljub razdalji so projektni partnerji in predstavniki pridruženih organizacij pridobili osnovne informacije o tem, na kakšen način izvajati delavnice terapevtskega vrtnarjenja.

  S pridobljenimi znanjem bodo sedaj izobrazili mentorje, izobraževalce, zaposlene in prostovoljce v organizacijah, ki delajo z osebami z motnjami v duševnem razvoju, da bodo lahko samostojno izvajali delavnice terapevtskega vrtnarjenja in terapevtskega kuhanja na podlagi v projektu razvite metodologije.

  

  Vse zainteresirane mentorje in izobraževalce vabimo, da se pridružite na spletnem usposabljanju, ki bo predvidoma februarja 2021. Za več informacij pišite na eu-projects@ic-geoss.si ali pokličite na 031 737 399.

  Vabljeni tudi k spremljanju aktivnosti na projektni spletni strani.

  V ta namen so projektni partnerji v projektu pridobili sredstva za nakup visokih gred, sadik in kuhinjskih pripomočkov. Izobraževalni center Geoss je s pridruženim partnerjem v projektu, VDC Zagorje ob Savi, enota Litija, vrtne grede postavil na njihovem vrtu in v neposredni okolici njihove enote. Zveza Sožitje pa bo grede v sodelovanju z varstveno delovnim centrom Maribor in Ptuj postavila na vrtu njihovih bivalnih enot.

  Sandra Katić  in Tjaša Kozlevčar (eu-projects@ic-geoss.si), Izobraževalni center Geoss d.o.o.

• Ambasadorji učenja 2020 (11/19/2020)
  VŽU nam v današnjem času tlakuje pot razvoja na osebnem in poklicnem področju. Postaja pravilo in vodilo za življenje. Med nami so posamezniki, ki so dosegli osebno odličnost v smislu bogatenja lastnega znanja in/ali znanja drugih.

  Konzorcij partnerjev v projektu DIS sestavljamo: Šolski center Novo mesto, CIK Trebnje, GRM Novo mesto in RIC Novo mesto kot vodilni partner. Povabili in spodbudili smo svoje partnerje in širšo javnost, naj prepoznajo in predlagajo posameznike za ta naziv.

  Kakšne je vloga ambasadorja učenja?

  • Sodeluje pri promociji VŽU med odraslimi,
  • sodeluje pri informiranju odraslih o brezplačnih izobraževanih možnostih in možnostih svetovalne podpore,
  • je aktiven na vsaj dveh dogodkih, ki jih organizira partnerstvo,
  • predstavi svojo osebno zgodbo v videoizjavi, s pisno izjavo in fotografijo na spletnih straneh partnerstva in družbenih omrežjih,
  • širi pozitiven odnos do VŽU.

  O projektu

  Projekt DIS delno financirata EU iz ESS ter MIZŠ. Projekt se izvaja do 31. 3. 2022 v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi: 10. Znanje, spretnosti in VŽU za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10. 1. Krepitev enake dostopnosti VŽU za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja: 10. 1. 2. Izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela.

  Kdo je ambasador učenja?

  Ambasador učenja je posameznik, ki ves čas skrbi za bogatitev lastnega znanja in hkrati prispeva k bogatitvi znanja odraslih v svojem okolju.

  Na javno povabilo je prispelo pet predlogov. Ekipi ambasadorjev iz leta 2018 so se tako letos pridružili Štefan David, Neži But, Aleksandra Ulčnik Gruban, Silva Mežnar in Mateja Petric. Njihovo slavnostno imenovanje je bilo ob koncu septembra.

  

  Vabimo vas, da jih spoznate.

  Vsem Ambasadorjem učenja iskreno čestitamo in se veselimo sodelovanja na področju svetovanja in izobraževanja odraslih.

  Marjana Šporar (marjana.sporar@sc-nm.si), Šolski center Novo mesto

KNJIŽNICA

• Odzovi se na klic, zaživi svoj poklic (12/1/2020)

  Knjižnica ACS je bogatejša za knjigo, ki nam lahko pomaga razvijati prirojene spretnosti in pridobivati nove. Avtorica Florence Maria Bratuž se je odločila za spodbuden naslov, ki motivira že sam po sebi: Odzovi se na klic, zaživi svoj poklic.

   

  To, kar potrebujemo, je ‘trajnostna zavzetost’. Ključni dejavnik /…/ je, da delovno okolje močneje napolni zaposlene skozi spodbujanje njihove fizične, čustvene in družbene dobrobiti.

  Florence Maria Bratuž

  Odzovi se na klic, zaživi svoj poklic, str. 23

  Avtorica se sprehodi skozi svojo življenjsko zgodbo, ki jo preplete z rezultati sodobnih raziskav o zavzetosti zaposlenih. Pri tem upošteva tudi dejavnike gospodarske rasti. Ostaja pri temeljnem spoznanju, da je kljub negotovim razmeram, ki smo jim izpostavljeni, vsak sam odgovoren za svoje življenje. Tako vsakemu posamezniku kot celotnim organizacijam bo pomagalo, če v delo vnašamo svojo strast. To pa je mogoče, le če uspešno rešimo notranje in zunanje konflikte. Dobro poznavanje samega sebe in priznavanje lastnih talentov sta prvi korak k napredku. Pripomoček, ki ga priporoča, je program ‘DELETE’ oziroma preobrazba skozi proces pristnosti.

  Knjiga je več kot priročnik za osebnostno rast, saj navaja rezultate sodobnih raziskav o organizacijskem vedenju. Poleg tega svoje poslanstvo razširja na ves slovenski prostor. V zaključnem poglavju namreč navaja konkretne korake, ki bi jih morali opraviti, če bi želeli napredovati kot narod.

  Vas zanima? Pišite nam na knjiznica@acs.si in dogovorili se bomo za izposojo.

  Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si, ACS

   

   

BLOG

• Osebna navodila za uporabo (12/2/2020)

  Se vam ne zdi zanimivo, da imamo praktično za vsako, še tako nepomembno stvar, predmet, aparat navodila za uporabo, nimamo pa navodil, kako ravnati z živo osebo?

  Vzemimo na primer nekaj, kar imamo vsi doma – perilo. Vsako perilo ima navodila, kako naj z njim ravnamo, na kakšni temperaturi ga moramo prati (če sploh), ali ga smemo likati, ali ga smemo sušiti v sušilnem stroju, na nekaterih pa dobimo celo podrobnejša navodila. Poleg tega ima vsako perilo do odstotka natančno navedene sestavine. Si predstavljate, da bi imeli tako natančne podatke o človekovih (psiholoških) ‘sestavinah’?

  Zakaj torej dobimo toliko navodil za uporabo stvari, predmetov, nimamo jih pa za človeka?

  V službi preživimo lep del svojega življenja, tam so ljudje, ki včasih dobijo več naše pozornosti, kot j dobi družina. Za vsakega člana tima je torej izjemno pomembno, da se čuti psihološko varnega. To pomeni, da se posameznik čuti varnega v timu, da lahko dela brez strahu pred posledicami morebitnih napak. V psihološko varnih timih se ljudje počutijo sprejete in spoštovane, posledično so pri delu učinkovitejši in so bolj odprti za učenje.

  Osebna navodila za uporabo kot korak bližje k psihološki varnosti

  V našem timu, katerega del sem, se veliko ukvarjamo s spoznavanjem ljudi. Pri tem uporabljamo različna orodja. Slednja nam dajo dragocen vpogled v posameznika in nam olajšajo svetovalne pogovore. Vsako orodje najprej preizkusimo tudi na sebi, tako smo korak bližje spoznavanju drug drugega, bližje preučevanju svojih osebnih navodil za uporabo in s tem bližje psihološki varnosti. In kako različni smo si! Delujemo na različnih temperaturah, centrifuga nam ustreza na različnih obratih. Tudi čas pranja imamo različen, nekateri rabijo več časa, spet drugi radi pohitijo, a se vedno znova najdemo nekje v istem stroju kot mešano perilo, ki vendarle nekako sodi skupaj. Vsled naši različnosti in z željo razumeti drugega in biti tudi sama razumljena, sem se domislila, da bi bilo zanimivo, če bi vsak član tima napisal svoja navodila za uporabo. Najprej sem naredila svoja ter prosila sodelavke in sodelavce, če lahko storijo enako. Idejo so sprejeli z navdušenjem in v kratkem času sem prejela paleto različnih in resnično zanimivih navodil. Vidim jih kot živo stvar, ki jo bomo timsko še dopolnili.

  Pisanje navodil za uporabo

  Tudi osebna navodila za uporabo morajo imeti neko strukturo, vendarle si želimo, da jih drugi preberejo, in če je le možno, tudi upoštevajo.

  Kaj se dogaja v stroju za perilo?

  Ljudje ne izbiramo v kakšno družino se bomo rodili, prav tako imamo redkeje možnost izbrati tim, v katerem bomo delali. Te stvari so nam nekako dodeljene. Izberemo si recimo partnerja, a tudi preden se dokopljemo do njegovih/njenih navodil za uporabo, lahko minejo leta. O otrocih in njihovih navodilih za uporabo, pa raje niti ne začnem.

  Lahko bi rekli, da smo delovni timi kot nekakšen stroj mešanega perila. Vsak posameznik je kos, ki ima svoja navodila za uporabo. Nekateri recimo ne maramo visokih temperatur, druge zebe in bi se radi ‘prali’ na višji temperaturi. Nekateri neradi vidijo, da se barva z drugega perila prenese nanje, drugim to pomeni popestritev.

  Elementi osebnih navodil za uporabo:

  • Način dela, ki posamezniku najbolj ustreza, in njegov način delovanja. Sem lahko sodijo informacije o tem, v katerem delu dneva smo najbolj fokusirani, kdaj smo najbolj produktivni, kako pogosto potrebujemo družbo, interakcijo in kaj radi umestimo v svoj vsakdan (kava, gibanje, klepet …).
  • V naših navodilih se nahaja rubrika Kaj je dobro vedeti o meni. V tej rubriki pišemo o svojih osebnostnih lastnostih, vrednotah, hobijih, priljubljeni hrani, željah, potrebah …
  • Sledi priporočilo, kako vzpostaviti stik z nami. Nekateri namreč raje komunicirajo pisno, drugi preko telefona, tretji preko klepetalnic. Tu smo tudi opredelili, kako nas je najlažje dobiti, ko so zadeve urgentne, in kadar je nekaj pomembno, terja odgovor, a ni nujno.
  • Dodali smo še rubriko Kako veš, da sem v fokusu, flowu in kako je takrat smiselno ravnati z menoj.

  Ker so naša navodila še zelo sveža, se mi je v času pisanja tega bloga utrnilo še nekaj idej, ki bi lahko sodila v navodila za uporabo:

  • Kako najraje prejmem povratno informacijo o svoje delu, vedenju (osebno, pisno, takoj, po določenem času, počasi, hitro, na hitro in strnjeno, v daljšem pogovoru …).
  • Kaj mi predstavlja težavo pri delu? Kje so moje močne, kje šibke točke?
  • Rezultati različnih testov, vprašalnikov, ki dodatno odstrejo našo osebno tančico.
  • Zanimivosti, kamor lahko sodijo tudi kakšna zabavna dejstva o nas.

  Povprašajte sodelavce o možnih vsebinah, naj bo to skupni projekt.

  Tim kot mešano perilo

  Priznam, da sem se ob branju navodil svojih sodelavk in sodelavcev zelo zabavala. Določene stvari sem vedela že prej, prav tako pa sem izvedela tudi kaj novega.

  Tako sem izvedela, da:

  • ima Aleksandra raje prijazno besedo kot hrano (čeprav vem, da rada je),
  • da Dragica prisega na moto ‘Tujega nočem, svojega ne dam’,
  • da se pri Roku kreativni procesi pogosto sprožijo med tekom,
  • da ima Jana stroga načela, a se je z leti naučila določene stvari ‘vreči čez ramo’,
  • da Sanda potrebuje stik s sodelavci, vsak dan vsaj eno kavico.

  Poleg zgoraj naštetega sem seveda dobila tudi druge dragocene informacije, ki nam lahko olajšajo delo v timu, pripomorejo k večji učinkovitosti tima, obrazložijo določena vedenja posameznika, njegove potrebe in s tem pripomorejo k preprečevanju konfliktov. Z vsakim novim navodilom so se mi porajale nove ideje, kako ta ”mali projekt” peljati dalje v upanju, da pripomore k nečemu, kar se mi zdi najpomembnejše – občutku (psihološke) varnosti in vsesplošnemu dobremu počutju pri delu. Slednje lahko dosežemo le, če se trudimo razumeti drug drugega in vemo, kaj se utegne skrivati za našim vedenjem. Včasih stvari v resnici niso takšne, kot se nam zdijo na prvi pogled. 

  Imaš moja navodila za uporabo, prosim, upoštevaj jih

  Ne gre pričakovati, da se bo sleherni posameznik do črke natančno držal mojih navodil za uporabo, v timu nas je več, imamo različne potrebe in želje, gotovo pa bom cenila trud. Od časa, ko sem pisala lastna navodila za uporabo, do danes sem ugotovila, da moram v svoja navodila dodati še nekaj. To je spoštljiv način komuniciranja. Zveni samoumevno in klišejsko, kajne? Spoštovanje do sočloveka se ne izkazuje le skozi osebni stik, še posebno danes, ko praktično vse selimo v digitalno sfero, kaj hitro lahko pozabimo vklopiti čip spoštljivosti, ko z nekom pisno komuniciramo. Da je komunikacija jedro marsikaterega problema v podjetjih, pa pričajo naše dolgoletne izkušnje in stik z zaposlenimi. Tu ne bomo odkrili nič novega, ljudje smo namreč odnosna bitja. 

  Kaj lahko pomaga?

  K boljšemu delovanju timov lahko torej pripomorejo osebna navodila za uporabo. Vzemite jih kot nekaj zabavnega, preko česar se boste kot tim bolje spoznali, se pošalili, a hkrati dobili dragocene informacije o svojih sodelavcih in se z njimi še bolj povezali. Že zgoraj navajam, da so nam različna orodja in pripomočki, preko katerih spoznavamo svoje vrednote, osebnostne lastnosti, preference, kompetence, motivacijske faktorje in še kaj, lahko zelo v pomoč. Služijo nam kot dobrodošel način za spoznavanje sebe in drugih. Posledično so lahko zelo uporaben dodatek našim osebnim navodilom za uporabo.

  Če želite pokukati v moja navodila za uporabo in če potrebujete nasvet, me kontaktirajte. Določene storitve so za vas lahko brezplačne, saj so financirane iz projekta Svetovanje za zaposlene.

  Maja Rotar (maja.rotar@cene-stupar.si), Cene Štupar – CILJ