Raziskava ponuja več kot zgolj izsledke o razlikah med izvedbo poučevanja istih vsebin pri izbranem predmetu (matematiki) v sodelujočih državah. Izpostavlja namreč pomen izmenjave dobrih praks in krepitev izmenjave povratnih informacij o kakovosti poučevanja. Iz izsledkov raziskave lahko izpeljemo vprašanje, ali učitelji vedo, katere vsebine in kako poučujejo kolegi. Če želijo šole spodbujati kakovost poučevanja, bi se morale zavedati, da k temu pomembno prispevata visoka raven avtonomnosti vsakega učitelja in kolektivna kultura. Ta omogoča, da učitelji posamezne stroke med seboj učinkovito in redno izmenjujejo dobre učne prakse in konstruktivne povratne informacije. Kolektivno kulturo, ki omogoča izmenjavo konstruktivnih predlogov za izboljšave, so precej bolje uspele razviti azijske države. Tam je med učitelji precej nizka variabilnost. Učitelji, ki želijo nadgraditi svoje poučevanje, lahko različne prakse najdejo tudi na spletu, med drugim tudi na platformi učnih praks, ki izhaja iz te raziskave. Platforma Global teaching insights omogoča tako ogled poučevanja ‘v živo’ (pred pandemijo) kot prispevanje predlogov in predstavitev inovativnih primerov v dvominutnem videu.
Raziskava je pokazala, da je najbolj pereče in kompleksno področje, ki zahteva bolj poglobljen razvoj, v večini sodelujočih držav ravno področje kakovosti poučevanja. Večina držav namreč izkazuje precej boljše rezultate pri socialno-čustvenih dejavnikih, organizaciji in strukturi poučevanja. V skupini, vezani na kakovost poučevanja, so bili zajeti dejavniki spraševanje/postavljanje vsebine pod vprašaj in razlaganje; povezovanje in generalizacija; različni načini sklepanja ter povratne informacije in prilagajanje poučevanja/personalizacija.
Nekatera vprašanja, ki jih je raziskava prav tako naslovila, so: organizacija in struktura, oblike poučevanja, ki prevladujejo; socialno-čustvena problematika (koliko socialno čustvene podpore nudijo učitelji učencem? Kako spoštljive so interakcije v razredu? Koliko (medsebojne) topline je čutiti v razredu? Ali učitelji naslovijo konkretne težave učencev? Ali imajo učenci in učitelji podoben pogled na poučevanje?); Kakovost poučevanja (Ali so aktivnosti in cilji eksplicitni? Ali so imeli učenci možnost vaditi? Ali so bili kognitivno aktivni? Ali so bile povezave pogoste in poglobljene? So bili podani vzorci in generalizacije? So učencem zastavljali poglobljena vprašanja? So uporabili razmišljanja učencev pri pouku? Uporaba tehnologije? Ali so naslovili poglobljeno razumevanje?).
Vas zanimajo še druge podobne vsebine? Preberite še predstavitvi spletnih seminarjev o odraščanju v 21. stoletju in gospodarskih posledicah pandemije.
Celoten posnetek si je mogoče ogledati na tej povezavi. Vabimo tudi k ogledu drugih zanimivih spletnih seminarjev, ki jih organizira OECD.
Laura Fink (laura.fink@acs.si), ACS
Trackbacks/Pingbacks