Nedavno smo prejeli poziv svoje članske organizacije, EAEA, naj sodelujemo v anketi o ključnih izzivih in težavah, s katerimi se srečujemo v času pandemije covid-19. Z veseljem pričakujemo njihov povzetek odgovorov na evropski ravni, na tem mestu pa z vami delimo posnetek stanja, zapisan konec marca.

EAEA: Kakšen učinek ima covid-19 na ponudbo izobraževanja in učenja odraslih v vaših državah?

Ob nastopu izrednih razmer (16. marca) je tudi vse nas, ki delujemo v IO, nagovorila okrožnica MIZŠ. V njej je bil za vse ravni izobraževanja zapisan napotek, naj si organiziramo delo od doma, in če je le mogoče – na digitalni način. Na srečo je prožnost ena od vrojenih lastnosti IO, zato je bilo relativno enostavno presedlati na digitalno obliko poučevanja in/ali učenja. Potrebna infrastruktura (računalniki, dostop do interneta ipd.) pa je predstavljala večji izziv – še posebno za udeležence iz vrst ranljivih ciljnih skupin, v nekaterih ustanovah pa tudi za strokovno osebje.

ACS je – v svoji vlogi osrednje ustanove za razvoj IO – po eni strani vzpostavil še intenzivnejše sodelovanje z MIZŠ, po drugi strani pa smo stopili v stik tudi z omrežji izvajalcev IO. Vemo, da ti po svojih najboljših močeh ohranjajo stike z udeleženci in izpeljujejo svoje dejavnosti s pomočjo različnih spletnih orodij in okolij, mednje šteje celo Facebook.

V vlogi nacionalnega koordinatorja mnogih oblik IO (programi pismenosti in temeljnih zmožnosti za nizko kvalificirane zaposlene, SSU in borze znanja, ŠK, PUM-O in drugih vrst neformalnega učenja odraslih) kot tudi svetovanja, informiranja, ozaveščanja ipd. smo pripravili svoje okrožnice z relevantnimi informacijami ter strokovnimi napotki. Objavljeni so na spletni strani ACS v rubriki Aktualna obvestila.

Njihov namen je usmeriti in okrepiti delovanje teh omrežij, jim zagotoviti potrebne informacije, napotke in namige za uspešno delo na daljavo. Dokaj prepričani smo, da cenijo te vsebine in našo usklajevalno vlogo. Na ta način tudi ohranjamo stike in sproti pridobivamo informacije o tem, kaj se dejansko dogaja v praksi izobraževanja odraslih v tem obdobju.

Nekatere dejavnosti, ki terjajo fizično navzočnost (npr. nekatere delavnice), TVU in Parado učenja ter podobne dogodke smo prestavili na jesen (predvsem v september in oktober). Vse naše dejavnosti so povezane s stroški dela in materialnimi stroški, ki so del finančnih načrtov posameznih ustanov in se financirajo iz proračuna ali sredstev ESS, zato do zdaj ničesar nismo dokončno odpovedali.

EAEA: Kaj te razmere pomenijo za financiranje ustanov/izvajalcev IO v vaši državi, še posebej če bo treba kakšne dejavnosti odpovedati?

Kot omenjamo zgoraj, dejavnosti ne odpovedujemo, temveč jih zamikamo na kasnejši čas. Poseben izziv predstavljajo tiste, pri katerih je število udeležencev in dokazilo o njihovi osebni prisotnosti pogoj za financiranje. Glede na izredne razmere, v katerih se vsi nahajamo, se ACS dogovarja z MIZŠ o ustreznih rešitvah za te primere.

Drugih okoliščin spremenjenega načina delovanja (spremljanje in poročanje, varčevalni ukrepi in podobno) pristojni ministrstvi za izobraževanje in delo še nista docela opredelili, zato ne moremo posredovati podrobnejših odgovorov. Ti se porajajo sproti, v skladu z ukrepi Vlade.

EAEA: Kaj te razmere prinašajo izobraževalcem odraslih ter drugemu strokovnemu in administrativnemu osebju? Ali lahko delujejo na digitalni način ali pa so na plačanih/neplačanih dopustih, na čakanju ipd.?

Na temelju kratke neformalne ankete z nekaterimi člani omrežij IO lahko zaključimo, da so okoliščine različne. V nekaterih ustanovah koristijo letni dopust 2019, ponekod že dopust za leto 2020. Tu in tam so se odločili za koriščenje dopusta za izredne razmere (do 5 dni) in/ali za nekajdnevni kolektivni dopust. Vse to so opcije, ki so se zaradi trajanja izrednih razmer večinoma že iztekle. Večina nas zato deluje na daljavo, le v primeru nujnih zadev ali neizogibnih dežurstev gremo v poslovne prostore – v skladu s priporočili za varno ukrepanje. V nekaterih ustanovah je bilo digitalno zasnovano poučevanje in učenje že prej pomemben del izobraževalnega procesa. Druge se na to navajajo. Kot že omenjeno, pri tem cenijo podporo, napotke in jasne informacije ACS in MIZŠ.

Se pa z vami (EAEA, op. a.) strinjamo glede težke situacije izobraževalcev po pogodbah (free-lancerjev), ki jim je namenjena vaša izjava, zato cenimo vaša prizadevanja in lobiranje na evropski ravni v njihovem imenu. Nekateri so registrirani kot samostojni podjetniki in eden od izrednih ukrepov Vlade jim omogoča oprostitev določenega dela stroškov in davkov.

EAEA: Kako je IO organizirano v času zaprtja ustanov in drugih izrednih ukrepov? Kakšno vlogo ima digitalno učenje?

Digitalno poučevanje in učenje je v veljavi kjer in kadar koli je le mogoče. Je pa prezgodaj za oceno, v kolikšni meri bo lahko nadomestilo ‘normalni’ izobraževalni proces in koliko se ga bo ohranilo tudi v prihodnje.

Sodelavci ACS, odgovorni za delovanje posameznih omrežij, npr. za omrežje svetovalnih središč ISIO, pošiljajo svojim partnerjem na lokalni ravni priporočila, kako preiti na spletno oziroma digitalno zasnovane pristope, npr. svetovanje prek spleta.

V mnogih primerih, npr. na univerzah za tretje življenjsko obdobje, bo še bolj stopila v ospredje socialna razsežnost IO, saj bo že dejstvo, da ljudje ostajajo povezani, se družijo in tako presežejo občutke izoliranosti, nadomestilo del dejanskega učenja oziroma bo slednjega nadgradilo.

Orodja, kot so Microsoft Teams, Zoom in druga, pregledi priložnosti za digitalno učenje (npr. Slovensko izobraževalno omrežje), priporočila za vzpostavljanje digitalnih okolij (Arnes), druge zbirke, motivacijski videi o zgodbah odraslih učečih se ipd. so v veliko pomoč.

Motiviranost učečih se za prehod na digitalno učenje je včasih precejšnji izziv, ki terja posebno pozornost. Tudi stik prek telefona ali Facebooka je lahko koristen in blagodejen za spodbujanje.

Pridobivanje povratnih informacij o učenju, napredku in rezultatih prav tako predstavlja izjemen zalogaj v teh razmerah.

EAEA: Kaj sedanja situacija pomeni za socialno vključenost odraslih udeležencev, kaj to pomeni za terensko delo (doseganje ranljivih ciljnih skupin) in dostopnost IO?

Dejansko te razmere pomenijo precejšnje ovire za določene ciljne skupine odraslih – tiste z nizko izobrazbo oziroma neustreznimi spretnostmi, še posebej digitalnimi, starejše, migrante in iskalce azila, Rome, ljudi s posebnimi potrebami in podobne. Še posebej pri njih igra zgoraj omenjena socialna nota IO, ki včasih prerašča celo v terapevtsko, pomembno vlogo.

Z omenjenimi ciljnimi skupinami se med drugim srečujemo v dveh programih: Osnovna šola za odrasle in PUM-O. Zagotovo je izvedljivo, terjalo pa bo nekaj časa, da bodo tudi ti udeleženci pridobili temeljne digitalne spretnosti ter ustrezne računalnike in dostop do svetovnega spleta, zato da ne bodo izključeni. Po drugi strani pa si lahko le želimo, da ta čas prilagajanja sploh ne bi bil potreben, pač pa bi se vsi skupaj čim prej vrnili v ‘normalno’ življenje in izobraževanje (odraslih).

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS