V okviru posebne naloge ACS so doc.dr. Petra Javrh, dr. Nevenka Bogataj in mag. Jasmina Mirčeva izvedle sekundarno analizo, ki se je posebej osredotočila na podatke o delovno aktivnih odraslih iz baze PIAAC SLO 2016. Publikacijo lahko najdete v naši Digitalni bralnici
Pomemben cilj razvoja izobraževalnih aktivnosti in neformalnih programov za delovno aktivne z nižjimi spretnostmi bi moral biti razvoj bralnih spretnosti, v to bi bilo treba usmeriti več proračunskega denarja.
Predmet študije so bila tri področja: posebnosti skupine delovno aktivnih prebivalcev Slovenije (npr. kje živijo, družinske razmere, migrantski status); kakšno je njihovo delovno sodelovanje z zornega kota dosežkov pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih; kakšna je njihova udeležba v izobraževalnih aktivnostih in kakšne priložnosti imajo za izobraževanje v delovnih okoljih.
Analiza specifičnih značilnosti tega dela populacije odraslih prebivalcev Slovenije ni pokazala le slabih bralnih navad. Tudi življenjski sopotniki delovno aktivnih oseb z nizkimi spretnostmi so redkeje delovno aktivni. Osebe iz te skupine v primerjavi s skupino z visoko razvitimi spretnostmi kar za petkrat pogosteje ocenjujejo, da so slabega zdravja. Analiza delovnega sodelovanja med delovno aktivnimi z nizkimi dosežki pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je pokazala, da je ta podskupina na splošno nezaupljiva in ima nizko delovno avtonomijo. Oboje je v Sloveniji izrazitejše kot v primerljivi evropski skupini. Več kot polovica oseb iz te podskupine se »rada uči novosti«, raba spretnosti (npr. učenje z delom) pa je šibka. Za vse delovno aktivne prebivalce v Sloveniji pa je ugodneje, če delajo v srednjevelikih ali velikih gospodarskih in negospodarskih sistemih oziroma so zaposleni v javnem sektorju. Pri proučevanju priložnosti in možnosti za udeležbo zaposlenih v izobraževanju se je žal ponovno pokazala zelo nizka motiviranost delavcev z nižjimi dosežki, da bi z izobraževanjem izboljšali svoj delovni položaj. Več kot polovica skupine z najnižjimi dosežki pri temeljnih spretnostih živi v manjših naseljih, vsaj četrtina pa v manjših podeželskih naseljih (z manj kot 2.000 prebivalci), kjer je pomen lokalne skupnosti še ohranjen. Različni tipi naselja omogočajo različen dostop do izobraževanja in vplivajo na življenjski slog. Dejstvo, da velik delež delovno aktivnih živi na podeželju, lahko razumemo tudi kot velik potencial za skupnostne oblike izobraževanja.
Študija je pokazala šibke točke v populaciji delovno aktivnih prebivalcev, nakazala pa je tudi njene potenciale, ki bi jih IO lahko izkoristilo pri načrtovanju in izvedbi nadaljnjih izobraževalnih aktivnosti, posebej namenjenih tej skupini. Naslavljati in proučevati bi moralo s tem v zvezi tudi splošno zaupanje delovno aktivnih prebivalcev ter vpliv primarnih in sekundarnih skupin (družine, soseske, delovnega tima, učne skupine) in odnosov na delovnem mestu. Podatki so pokazali, da bo krepitev delovnega sodelovanja opazno utrdilo zaupanje prav v skupini delovno aktivnih z nizkimi spretnostmi pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tudi delovna mesta bi morala biti oblikovana tako, da vsem delavcem – tudi tistim na manj zahtevnih nalogah in z nižjim položajem v podjetju – omogočajo pridobivanje in uporabo kompleksnih spretnosti. Ohranjanje že pridobljenih spretnosti in pridobivanje novih je pomembno za vse kategorije zaposlenih. Pri ozaveščanju podjetij in delovnih okolij v zvezi s tem bi moralo izobraževanje odraslih kot dejavnost in stroka narediti nove, progresivne korake.
Mednarodne primerjave podatkov v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC 2016 so namreč pokazale, da je skupina odraslih v Sloveniji, ki imajo zelo slabo razvite spretnosti, številčnejša kot povprečno v večini drugih evropskih držav in hkrati tudi številčnejša glede na povprečje OECD. Podatki s tem posredno kažejo zaskrbljujoče stanje razvojnih moči države Slovenije, z drugo besedo, njenega človeškega kapitala. Splošni sklepi, ki izhajajo iz mednarodnih podatkov raziskave, dokazujejo statistično pomembno povezanost med razvitostjo spretnosti in splošno blaginjo, zaposlenostjo in na primer višino zaslužka. Bolj razvite so spretnosti, večja verjetnost je, da bodo delovno aktivni prebivalci imeli delo, boljši zaslužek in da bodo bolj udeleženi v družbenem življenju (prim. poročilo o rezultatih raziskave PIAAC OECD 2019).
Doc. dr. Petra Javrh (petra.javrh@acs.si), ACS
