DOMAČE NOVICE

• Dan za kakovost (8/14/2018)

  V okviru letošnjih skupnih aktivnosti omrežja svetovalcev za kakovost so se nekateri svetovalci odločili izpeljati Dan za kakovost. Aktivnost je bila namenjena promociji sistematičnega dela na področju presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja odraslih ter večanju prepoznavnosti vloge svetovalca za kakovost. Aktivnost so svetovalci koordinirali sami; na zadnjem srečanju svetovalcev na ACS so v skupini opravili prvi razmislek o njej, nato pa so se je v svojih organizacijah lotili zelo spontano. Zastavili so si, da Dan za kakovost izpeljejo v okviru TVU – večina ga je priredila v juniju, nekateri pa že v maju.

  

  Nastali so zanimivi programi za izvedbo dneva s številnimi idejami za aktivno sodelovanje zaposlenih, udeležencev, učiteljev, partnerjev in drugih (predstavitve, delavnice, strokovni aktivi, kvizi, stojnice, delovni zajtrk, spletno zbiranje predlogov za izboljšave ipd.), pa tudi inovativnimi načini promocije aktivnosti s področja kakovosti, ki se odvijajo pri izvajalcih.

  V nadaljevanju na kratko predstavljamo, v katerih organizacijah in kako so se v letu 2018 odločili za to obliko promocije dela na področju kakovosti. Dan za kakovost so popestrili z različnimi zanimivimi dejavnostmi.

  

  Na Zavodu za izobraževanje in kulturo Črnomelj (ZIK) so pripravili delavnico za udeležence izobraževanja s predstavitvijo skrbi za kakovost, dela svetovalke za kakovost, udeleženci so predlagali izboljšave. Dogajanje so popestrili s kvizom za udeležence – o poznavanju dejavnosti ZIK, komisije za kakovost, svetovalke za kakovost in Zelenega znaka kakovosti. Širša javnost je lahko podala predloge za izboljšave kakovosti njihovega dela s pomočjo spletne ankete.

  Na Ljudski univerzi Nova Gorica so že zjutraj – na delovnem zajtrku – sodelavci razmišljali o možnih izboljšavah za dvig kakovosti izobraževanja. Izpeljali so tudi strokovne aktive in sejo andragoškega zbora – srečanje s predavatelji na temo kakovosti jih je navdušilo, saj se je izkazalo, da so nekateri njihovi zunanji sodelavci pripravljeni še dejavneje sodelovati pri aktivnostih, povezanih s kakovostjo. Namen dela na področju kakovosti so na kratko predstavili v vseh skupinah udeležencev, ki so imela ta dan predavanja, pripravili so tudi stojnico z gradivi na temo kakovosti, ob kateri je bila svetovalka za kakovost na voljo za pojasnila.

  O tematiki kakovosti so razpravljali tudi na andragoškem zboru Ljudske univerza Postojna, kjer so se pogovarjali o vlogi učitelja pri sprotnem spremljanju kakovosti svojega dela (gre za letošnjo skupno aktivnost v omrežju svetovalcev za kakovost). Več o poteku Dneva za kakovost na Ljudski univerzi Postojna si lahko preberete v prispevku svetovalke za kakovost Erike Švara.

  

  Promocijski akciji so se pridružili tudi na Ljudski univerzi Ajdovščina – predstavili so programe ljudske univerze in delo za kakovost po modelu POKI – Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje. Ob tej priložnosti jih je obiskala svetovalka za kakovost izobraževanja odraslih iz Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Srečanje je obrodilo dogovore za nekatere nadaljnje skupne aktivnosti obeh organizacij na področju vseživljenjskega učenja.

  Na Srednji šoli Veno Pilon v Ajdovščini so v okviru dogodka izvedli sestanek andragoškega zbora. Osrednja tema je bila kakovost. Predstavili so jim tudi prve ugotovitve iz analiz vprašalnikov za udeležence izobraževanja odraslih in učitelje. V popoldanskem času so nudili informacije za potencialne udeležence izobraževanja odraslih – možen je bil tudi »klepet« s svetovalko za kakovost.

  Na Razvojno izobraževalnem centru Novo mesto so zaposleni organizirali različne aktivnosti, ki so omogočale vpogled v njihovo delo na področju kakovosti. Med drugim so izpeljali razpravo z udeleženci o tem, kakšne učitelje si želijo v izobraževanju odraslih – udeleženci so jim svoja mnenja zaupali tudi v pisni obliki. Nato so se skupaj odpravili na obhod prostorov, ogled plakatov z izjavami udeležencev in zanimivostmi iz njihovega dela v zadnjih desetih letih. Svetovalka za kakovost je bila navdušena nad sodelovanjem udeležencev – sporočili so ji, da se o kakovosti izobraževanja precej raje pogovarjajo kot izpolnjujejo anketne vprašalnike. Dan za kakovost je lahko odlična priložnost za to.

  

  Na LU Ormož so v okviru Dneva za kakovost na stojnici na Kerenčičevem trgu občanom predstavili delo ljudske univerze na področju kakovosti v izobraževanju odraslih. Pripravili so predstavitveni plakat z dosežki na področju presojanja in razvoja notranjega sistema kakovosti ljudske univerze in delovanja v omrežju svetovalcev za kakovost.

  Na Zasavski ljudski univerzi so uvodoma izpeljali strokovni aktiv svetovalk na temo samoevalvacijskega poročila Svetovalnega središča ISIO in akcijskega načrta. Tega dne so jih obiskali kolegi z LU Krško. Strokovno srečanje je bilo namenjeno spoznavanju učinkovitega pojavljanja na socialnem omrežju Facebook s pomočjo strokovnjakinje za tržno komuniciranje iz gostujoče organizacije.

  Na Ljudski univerzi Murska Sobota so poleg ostalih aktivnosti izvedli delavnico za učitelje na temo presojanja in razvijanja kakovosti na ravni učitelja – uporabili so metodo svetovne kavarne. Dan so popestrili s promocijskimi panoji, ki prikazujejo organizacijo, aktivnosti in njihove dosežke na tem področju, s pomočjo gradiv so pripravili priložnostno razstavo o kakovosti, izdelali pa so tudi recikliran Zeleni znak kakovosti ter pripravili poslastice POKI. Ravno tega dne je LU Murska Sobota na svečanosti ob Dnevu policije na Policijski upravi Murska Sobota prejela bronasti znak za sodelovanje. Ob tem jim še posebej čestitamo.

  V okviru Dneva za kakovost sta nastala tudi dva odlična video prispevka:

  • ZIK Črnomelj: svetovalka za kakovost Irena Bohte predstavlja Dan za kakovost, projekt POKI, Zeleni znak kakovosti, vlogo komisije za kakovost in vlogo svetovalke za kakovost. Filmček je pripravil udeleženec programa socialne aktivacije na ZIK.
  • LU Murska Sobota: svetovalka za kakovost Alenka Kučan predstavlja potek in aktivnosti Dneva za kakovost. Filmček je posnela in objavila spletna televizija PoZdr@vTv.si.

  Odzivi svetovalcev za kakovost, ki so dan za kakovost izpeljali v letošnjem letu, so zelo pozitivni. Zato je smiselno, da se ta oblika promocije dela na področju kakovosti kot skupna aktivnost v omrežju svetovalcev za kakovost ohrani in da o vpeljavi Dneva za kakovost razmislijo tudi ostale organizacije s svetovalcem za kakovost.

  Z izpeljanimi aktivnostmi in idejami, na katere načine je udeležence, učitelje, partnerje in druge ciljne skupine možno seznanjati o tematiki kakovosti, so nas svetovalci navdušili. Trdimo lahko, da so s svojimi promocijskimi aktivnostmi v obdobju pred poletjem precej okrepili tako prepoznavnost vloge svetovalca za kakovost kot tudi pristopa za samoevalvacijo POKI. Vsem svetovalcem, ki so se odločili za to aktivnost in na ustvarjalne načine obeležili Dan za kakovost, čestitamo za opravljeno delo in učinke, ki jih je to prineslo v njihove organizacije.

  Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

• Nacionalni posvet o strategijah vključevanja otrok priseljencev v izobraževanje: Prostori večjezičnosti v inkluzivnem učnem okolju (8/13/2018)

  Nacionalni posvet o strategijah vključevanja otrok priseljencev v izobraževanje z naslovom Prostori večjezičnosti v inkluzivnem učnem okolju je bil 6. junija v Hiši Evropske unije. Organizatorja posveta sta bila Pedagoški inštitut in SIRIUS – evropska mreža za politike izobraževanja migrantov. Osrednji cilj posveta je bil povezati in soočiti spoznanja in praktične izkušnje akterjev, ki v Sloveniji oblikujejo strategije in delujejo na področju vključevanja otrok in priseljencev v izobraževanje (Zbornik povzetkov posveta, 2018). K sodelovanju so bili vabljeni predstavniki MIZŠ, ZRSŠ, raziskovalci in visokošolski učitelji, ravnatelji šol, učitelji, predstavniki staršev in nevladnih organizacij, ki nudijo podporo otrokom priseljencem tako pri učenju kot tudi pri nadaljevanju izobraževanja. Na posvetu so s svojimi prispevki aktivno sodelovali strokovnjaki z različnih področij, predstavniki formalnega in neformalnega izobraževanja ter predstavniki političnih odločevalcev. Predstavitev se je končala z aktivno razpravo.

  Več informacij o programu posveta je objavljenih na programu.

  Dr. Anita Jug Došler (anita.jug.dosler@acs.si), ACS

• Nacionalni posvet v okviru projekta RoMigSc: Izzivi in priložnosti vključevanja otrok migrantov in Romov v vrtce in šole (8/13/2018)

  Projekt Vključevanje Romov in migrantov v šole: usposabljanja, odprte razprave in prostovoljne dejavnosti mladih (RoMigSc) zaokrožuje področje vključevanja Romov in migrantov v učna okolja s pomočjo usposobljenih učiteljev in prostovoljcev ter spodbuja vključevanje mladih v prostovoljno delo na način formalnega priznavanja njihovega dela. Projekt RoMigSc želi z izvedbo različnih aktivnosti podpreti boljšo vključenost Romov in migrantov v izobraževanje.

  

  Projektna skupina je na posvetu poudarila, da ima prostovoljstvo pomembno vlogo pri socialnem vključevanju mladih. Omogoča jim sodelovanje in pridobivanje izkušenj, ki lahko izboljšajo njihove zaposlitvene možnosti. A ob tem mora prostovoljstvo postati tudi priznana oblika neformalnega učenja. Prav to spodbuja omenjeni projekt. Hkrati podpira pobude za izboljšave tako pri inkluziji Romov in migrantov v izobraževanje kot na področju prostovoljstva. Podrobnosti so objavljene na spletni strani projekta.

  Dr. Anita Jug Došler (anita.jug.dosler@acs.si), ACS

• Kam po znanje – spletni pregled ponudbe izobraževanja odraslih 2018/2019 (8/10/2018)

  Andragoški center Slovenije je v sodelovanju z MIZŠ in s CPI na spletni strani Kam po znanje objavil obsežen pregled ponudbe izobraževanja za odrasle v Sloveniji za šolsko leto 2018/2019. Zbrani so izvajalci izobraževanja odraslih, ki bodo v prihajajočem šolskem letu izvajali izobraževalne programe najrazličnejših vsebin. Poleg številnih programov formalnega izobraževanja bo odraslim na voljo tudi pestra ponudba programov neformalnega izobraževanja in učenja.

  Na spletni strani Kam po znanje so na voljo tudi druge koristne informacije o možnostih izobraževanja in učenja odraslih. Objavljamo aktualne novice s področja izobraževanja odraslih, v Kotičku EPALE predstavljamo izobraževalno ponudbo za izobraževalce odraslih, ter navajamo povezave na druge zanimive spletne strani s področja izobraževanja odraslih. Prikazujemo izobraževalno ponudbo v številkah, video vsebine o pridobivanju temeljnih spretnosti in drugih zmožnosti za različne ciljne skupine odraslih, ter druge vsebine, ki bodo v pomoč pri odločitvah za nadaljevalno izobraževanje in učenje.

  Objava na spletni strani Kam po znanje še vedno možna, zato vabimo izvajalce izobraževanja odraslih, da se prijavite in objavite svoje podatke. Več informacij najdete na zavihku Za izvajalce.

  Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

• V letu 2018 je Zeleni znak kakovosti pridobilo ali podaljšalo 17 organizacij, ki izobražujejo odrasle (8/10/2018)

  ACS že 15 let podeljuje Zeleni znak kakovosti. Predstavlja zunanjo spodbudo organizacijam za njihovo sistematično delo pri presojanju in razvijanju kakovosti izobraževanja odraslih. Če na spletnih straneh organizacije, ki izvaja izobraževanje odraslih, na njenem informativnem in promocijskem gradivu, dokumentih, oglasnih deskah in drugje opazite objavljen Zeleni znak kakovosti, to pomeni, da ta organizacija sistematično skrbi za svojo kakovost in kakovost svojih storitev v izobraževanju odraslih.

   V letu 2018 se je postopek za pridobitev oz. podaljšanje pravice do uporabe Zelenega znaka kakovosti začel že v januarju, ko smo v e-Novičkah, na spletnih straneh ACS in Razvijanje kakovosti IO ter na Facebooku ACS objavili javno povabilo organizacijam za oddajo vloge za pridobitev oz. podaljšanje znaka. V času priprave vlog smo izvajalcem nudili vsebinsko in tehnično podporo ter svetovanje pri pripravi in oddaji vlog. Do roka za oddajo vlog, 9. marca, smo v spletni aplikaciji za oddajo dokumentacije prejeli skupno 19 vlog organizacij.

  

  Komisija za Zeleni znak kakovosti je ovrednotila prispele vloge in sprejela odločitev o tem, ali se posamezni izobraževalni organizaciji podeli oz. podaljša pravica do znaka. Posamezno vlogo je Komisija v skladu s Pravilnikom za podeljevanje in podaljševanje pravice za uporabo znaka kakovosti POKI ovrednotila in točkovala po opredeljenih standardih in merilih. K dopolnitvi vloge z dodatnimi dokazili in pojasnili je pozvala 3 organizacije. Komisija se je sestala na 12 sestankih za presojo prispelih vlog in dopolnitev vlog. Postopek se je zaključil 20. junija, ko smo izdali zadnjega od skupaj 17 sklepov o podaljšanju oz. pridobitvi pravice do uporabe Zelenega znaka za obdobje treh let. Po preteku tega obdobja je treba oddati vlogo za podaljšanje pravice do uporabe znaka.

  V postopku smo izdali tudi dva sklepa o prenehanju pravice do uporabe znaka, ker organizaciji nista dosegli vseh opredeljenih standardov kakovosti. V tem postopku pa so si ponovno pridobile pravico do uporabe znaka tri organizacije, ki so bile v lanskem letu neuspešne, tokrat pa so dosegale standarde za pridobitev znaka in tudi prikazale opazen napredek na področju kakovosti glede na stanje v prejšnjem letu.

  V letu 2018 tako Zeleni znak kakovosti uporablja 35 organizacij, ki izobražujejo odrasle: tri srednje šole, dva šolska centra, petindvajset ljudskih univerz ter pet zasebnih izobraževalnih organizacij.

  

  Vsebinska plat izpeljanega postopka kaže, da so bile vloge v povprečju precej dobro pripravljene, nekatere kažejo na že zares visoko raven razvitosti notranjega sistema kakovosti organizacije in so lahko zgled organizacijam, ki šele začenjajo ali še niso dolgo na poti presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja odraslih. Primere dobrih praks zato predstavljamo tudi na portalu Mozaik kakovosti, ki ga sproti dopolnjujemo z novimi dobrimi praksami – tudi tistimi, ki smo jih imeli možnost prepoznati s pomočjo zunanje presoje vlog organizacij v postopkih za Zeleni znak kakovosti.

  

  V letošnjem letu smo pri povratnih informacijah (vse organizacije namreč poleg sklepa Komisije prejmejo še dokument Točkovalnik, ki vsebuje pregled izpolnjevanja posameznih meril in doseganja standardov ter vsebinsko obrazložitev ovrednotenja meril) uvedli novost. Kadar je bilo smiselno, smo podali splošen komentar v zvezi z razvitostjo notranjega sistema kakovosti organizacij ter zapisali, kje konkretno Komisija vidi najbolj ključne možnosti za njihov nadaljnji razvoj. Poleg različnih vsebinskih priporočil, ki izhajajo iz posameznih meril, smo jim najpogosteje zapisali usmeritve za vsebinsko in metodološko izboljšanje posameznih inštrumentov za presojanje in razvijanje kakovosti. Pogosto smo pri presojanju kakovosti tudi svetovali uporabo več kvalitativnih metod, kot so zgledovanje, kolegialna presoja, fokusne skupine itd. Pogosto smo organizacijam svetovali še uporabo več aktivnih metod za spodbujanje razprav o vprašanjih kakovosti na andragoških zborih.

  Odzivi nekaterih organizacij po podeljenem znaku kažejo, da so na pridobitev ali podaljšanje pravice do uporabe znaka ponosne. Podeljeni znak jim predstavlja tako spodbudo kot tudi odgovornost za sistematično nadaljnje delo.

  Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

• O Oglarski deželi in kopi velikanki na kmetiji Medved (8/2/2018)

  V soboto, 28. julija, je bila pri Medvedovih v Oglarski deželi za več tednov prižgana kopa velikanka. Pred prižigom je bilo med drugim rečeno: »Kopa je podobna ledeni gori. Skritega je več kot vidnega. Njen izziv sprejme in zmore le močan človek, močna družina, močna skupnost.«

  V Dolah pri Litiji je oglarskih družin več.

   

  

  Kdo med nami še zna na pobočju posekati drevo, ga izvleči in razklati, nato pa zložiti natanko tako, da nastane oglje in ne nesreča?! Tega ni moč razumeti ali se naučiti z mobitelovega ekrana ali iz elektronskega učbenika, treba je poskusiti in vaditi, vztrajati, popravljati, obvladati … tudi sebe. Tega večina ljudi, celo mladih, ki iščejo izzive, ni poskusila. Zato imajo problem oni in ne oglarji. Ne gre za dilemo »Kdo pa je danes še tako neumen, da gara z zemljo in gozdom,« ampak za vprašanje, kdo je danes sploh še tako moder. Z oglarjenjem se namreč na Slovenskem ukvarjajo že 3000 let! Koliko držav in cesarstev se je medtem že zamenjalo?! Sodelujoči lesu s svojim znanjem in veščino dodajajo vrednost, kar je ustvarjalno delo. Vlagajo sebe: upajo (da bo uspelo), zaupajo (da pomagači ne bodo vgradili napake), vse organizirajo tako, da bo cilj dosežen in da bo tudi nekaj zaslužka.

   

  

  Letošnjemu avtorju in lastniku kope velikanke, Janezu Medvedu s Suhadol v Oglarski deželi – Dolah pri Litiji – doslej  nobena kopa ni niti zgorela niti ugasnila. Manjše, imenujejo jih mulci, bolj nagajajo. Trenutna kopa je doslej največja. Nastajala je počasi, približno pol leta, njeno oglje pa je večinoma že prodano. Mogočnih 200 kubičnih metrov lesa v njej se bo skuhalo v približno 20 ton oglja. Oglarjenja se je Janez Medved naučil doma, za kmetijo z več deset glavami živine to predstavlja dodatni zaslužek.

   

  Ne more oglariti sam, zato mu pomagajo domači, pomagače je namreč vse teže dobiti. Kopa se bo kadila nekaj tednov. Morda jo obiščete, prijazno vas bodo sprejeli. Obisk vam priporočamo tudi zato, ker vendarle menimo, da je tolikšen (večinoma pa prezrt) napor skupine ljudi predvsem zgled modrih, ki povezujejo preteklost s prihodnostjo, ljudi med seboj in z naravo. V Evropskem letu kulturne dediščine zato ne bi smeli priti v medije le zaradi dimenzij kope, ampak zato, ker nas njihov zgled nagovarja, da se pravzaprav le z učenjem njihovih modrosti lahko na spremembe pravilno odzivamo.

  Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS

• Najava Dnevov slovenskih svetovalnih središč 2018 (7/12/2018)

  Dnevi slovenskih svetovalnih središč bodo tudi letos tradicionalno v četrtem tednu v septembru – med 26. in 28. septembrom 2018. Njihov glavni namen je promocija formalnih in neformalnih izobraževalnih programov v lokalnih okoljih in predstavitev svetovalne podpore odraslim v središčih ISIO. Slovesno bo v Novi Gorici, kjer središče ISIO praznuje 15-letnico delovanja.

  V času dnevov bodo vsa središča priredila različne dogodke: večina med njimi bo vsaj en dan gostovala v enem od nakupovalnih centrov, kjer bodo odraslim nudili informacije o možnostih izobraževanja in učenja, na različnih brezplačnih dogodkih, delavnicah in predavanjih bodo ozaveščali o pomenu učenja. Tudi letos pripravljamo skupni časopis Info ISIO 2018/2019, v katerem bodo predstavljene različne možnosti formalnega in neformalnega učenja in izobraževanja, svetovalna podpora, ki jo odrasli v središčih lahko dobijo, ter možnosti sofinanciranja izobraževanja.

  Vabimo vas, da spremljate spletno stran ISIO, kjer bodo novice sproti objavljene, v sredini septembra pa bo objavljen tudi seznam dogodkov, ki jih  v teh dneh pripravljajo središča.

  Mag. Andreja Dobrovoljc (andreja.dobrovoljc@acs.si), ACS

   

MEDNARODNO

• Na zaključni konferenci v Zagrebu predstavljeni rezultati projekta CIA2SFM (8/1/2018)

  Projekt Cooperation for innovative approach in sustainable forest management training (CIA2SFM) se izteka. Na zaključni konferenci 8. junija v Zagrebu so bili predstavljeni potek, ključni rezultati in učinki ter konteksti (izobraževalni, gozdarski in drugi) projekta. Na spletni strani CIA2SFM so objavljene predstavitve in video posnetki z dogodka.

   

  

  Splošni cilj projekta je bil povečati dostopnost in tržno zanimivost poklicnega usposabljanja. Konkretnejša cilja sta bila razvoj inovativnega kurikuluma z učnimi gradivi in transnacionalna implementacija pilotnega usposabljanja. Sedem partnerjev je na osmih mednarodnih srečanjih ter dveh enotedenskih usposabljanjih (prvo je bilo na ACS) v 36 mesecih z nekaj manj kot 200.000 evri razvilo naslednje štiri ključne rezultate projekta: (1) pregled dobrih praks – ACS je prispeval predstavitev študijskih krožkov, (2) izobraževalni kurikulum, v katerega je ACS prispeval poglavja o komunikaciji, delovanju majhne učne skupine in primer dobre prakse, (3) e-usposabljanje, (4) navodila za uporabo e-učilnice.

  Na zaključni konferenci so sodelovali predstavniki Hrvaške (43), Slovenije (7, od tega 3 z ACS) in Avstrije (2). V slovenskem in evropskem prostoru je bilo prepoznanih nekaj ključnih potreb. Na prvem mestu je zagotovo potreba po prilagajanju klimatskim spremembam, na drugem pa obvladovanje rastočega obsega poškodovanih ekosistemov. V Sloveniji izstopa ekstenzivna raba naravnih (predvsem gozdnih) dobrin, tudi zaradi neznanja, razdrobljenega lastništva in nemotiviranih lastnikov.

  Med oblikami učenja je bilo izpostavljeno kombinirano učenje (blended learning). Po besedah direktorja BFW Johana Zöscherja z Osoj v Avstriji je to najobilnejše ob delu, najšibkejše pa v šolskem sistemu.

  Pomen e-učenja, v njihovem primeru namenjenega varnosti gozdnega dela, tehnološkemu napredku in ekosistemskemu upravljanju, tako stopi v ospredje. Uporabnost e-učenja je večplastna. Predavatelj je izpostavil zlasti poklicno usposabljanje, v katerem lahko e-učenje preseže frontalni pristop in vire približa domu. Možna je tudi kombinacija različnih oblik učenja, s čimer se približamo novim ciljnim skupinam ter poudarimo varnost in uprabnost. Doseg e-učenja omejuje več stvari: ne more na primer nadomeščati stikov ali pridobivanja praktičnih veščin, hkrati pa terja drago infrastrukturo in nenehno posodabljanje znanj.

  Predstavljen je bil primer dobre prakse – študijski krožek Pragozdovi (Boris Rantaša, Jože Prah, ZGS).

  

  V prihodnjih sedmih letih bosta učinke projekta spodbujala kakovostna vsebina, ki je prosto dostopna, ter zagotovljeno vzdrževanje. Možna je celo komercializacija e-učilnice, pri čemer bodo upoštevana določila Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

  

  Projekt smo razvili predstavniki različnih sektorjev v sosednjih državah in je denarno podprt z evropskimi sredstvi. Pripravljen je na nadaljnjo rabo in razvoj. V slovensko izobraževanje odraslih je prinesel nove teme in potencialna partnerstva. Tako orodje ni novo, je pa prvič uporabljeno na področju soočanja s kompleksno tematiko odzivanja na spremembe v okolju. V testiranju e-učilnice smo partnersko sodelovali z Darjo Kocjan z Gozdarskega inštituta Slovenije in mentorji študijskih krožkov, ki so lastniki in/ali obiskovalci gozdov. Nova izkušnja je razširila obzorje, hkrati pa smo spoznali, da vsaka institucija svoje udeležence prepoznava le s svojega vidika. Zato smo posamezniki vedno naslovljeni le delno ter nepopolno. Projekt CIA2SFM pripomore k medsebojnemu povezovanju in ustreznemu obvladovanju sedanjih in prihodnjih sprememb.

  Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS

• Generalna skupščina EAEA 2018 in Letna konferenca EAEA z naslovom Cooperations and partnerships (7/13/2018)

  Evropsko združenje izobraževalcev odraslih (European Association for Adult Education – EAEA) je 27. in 28. junija organiziralo generalno skupščino v Talinu v Estoniji. Skupščino je EAEA povezala še s podelitvijo nagrad Grundtvig za najboljše projekte na področju partnerskega sodelovanja na različnih nivojih in z letno konferenco EAEA z naslovom Sodelovanje in partnerstva.

  Vseh treh dogodkov se je udeležilo okoli 100 udeležencev iz 30 držav, predstavnikov krovnih organizacij in združenj, nevladnih organizacij, organizacij za izobraževanje odraslih, javnih organov in gostov. Dogodkov sem se udeležil kot predstavnik ACS, članice EAEA iz Slovenije.

  

  Uvodni pozdrav in otvoritev generalne skupščine EAEA so opravili predsednik Upravnega odbora EAEA Per Paludan Hansen ter soorganizatorki in gostiteljici vseh treh dogodkov: Tinna Jääger, predstavnica Estonske zveze za neformalno izobraževanje odraslih (ENAEA) in Ene Käpp, predstavnica Estonske zveze izobraževalcev odraslih (ANDRAS). Statutarni del skupščine je vodila podpredsednica EAEA Joyce Black

  • ugotavljanje prisotnosti in sklepčnosti,
  • pregled in potrditev zapisnika prejšnje skupščine v Bruslju,
  • sprejem in predstavitev novih članic EAEA,
  • predstavitev vsebinskega in finančnega poročila ter njuna potrditev,
  • predstavitev programa in finančnega načrta za leto 2018 in njuna potrditev.

  Sledila je strateška razprava o devetih ključnih razvojnih področjih EAEA:

  1. ERASMUS+
  2. Orodja na področju zastopanja
  3. Volilna kampanja 2019 (evropski parlament)
  4. Nove oblike dogodkov EAEA
  5. Krepitev zmogljivosti EAEA
  6. Uporaba ekspertiz članic EAEA
  7. Komunikacijska orodja EAEA
  8. Sodelovanje z raziskovalnim sektorjem
  9. Sodelovanje z evropskimi deležniki.

  Vsak udeleženec se je lahko udeležil razprave na treh tematskih področjih. Predstavitev rezultatov in priporočil je vodil Per Paludan Hansen.

  

  V mestni hiši so slovesno podelili nagrade Grundtvig za najboljše projekte na področju partnerstev in sodelovanja. Za najboljši nacionalni projekt je bila nagrajena organizacija ANDRAS iz Estonije, ki vodi Omrežje regionalnih koordinatorjev. Nagrado za najboljši evropski projekt, Spretnosti za inkluzijo, je dobila italijanska organizacija Associazione Algrado, nagrada za najboljši projekt izven Evrope pa je pripadla projektu Usposabljanje mojstrov trenerjev na področju neformalnega izobraževanja odraslih, koordiniran s strani DVV International, regionalne pisarne za jugovzhodno Azijo iz Laosa.

  Projekti so predstavljeni tudi na spletni strani EAEA in v publikaciji, ki je na voljo tudi v Knjižnici ACS.

  

  Program se je v sredo nadaljeval z Letno konferenco EAEA 2018  z naslovom Sodelovanje in partnerstva.

  Uvodoma je vse prisotne pozdravil in nagovoril Per Paludan Hansen in napovedal prvo plenarno govorko Terje Haidak, vodjo Sektorja za izobraževanje odraslih na Ministrstvu za izobraževanje Estonije. V svojem prispevku je predstavila prednosti sodelovanja med ministrstvi in nevladnim sektorjem v Estoniji.

  V skupinah smo razpravljali o sodelovanju in partnerstvih ter odgovarjali na vprašanja: S katerimi partnerji že sodelujemo? S katerimi partnerji bi želeli sodelovati? Kje so prednosti in zakaj sodelujemo? Katere ovire preprečujejo sodelovanje? Kakšno je sodelovanje in kateri so partnerji na različnih ravneh?

  Sledilo je poročanje in povzetek razprav ter rezultatov.

  

  Po odmoru je sledila plenarna predstavitev Soili Meklin, ravnateljice poletne univerze Snellman iz Finske. Predstavila je prihodnost izobraževanja odraslih, digitalizacijo in spreminjanje ekosistemov. Poudarila je predvsem neizbežnost razvoja na tem področju in nujnost vključitve teh tem v izobraževanje odraslih. Hkrati pa je opozorila na številne nevarnosti, ki pri tem prežijo tako na izvajalce kot na odrasle udeležence. Poudarila je humanizacijo, preprečevanje zlorab in vključenost v družbo.

  Popoldanski program je bil namenjen delu v številnih tematskih delavnicah:

  1. Sodelovanje z delodajalci,
  2. Sodelovanje od spodaj navzgor,
  3. Sodelovanje na področju demokracije in aktivnega državljanstva,
  4. Sodelovanje z drugimi izvajalci izobraževanj in usposabljanj,
  5. Sodelovaje z ministrstvi in drugimi javnimi institucijami,
  6. Sodelovanje na področju digitalizacije,
  7. Sodelovanje na področju implementacije dokumenta Poti izpopolnjevanja.

  Delavnice so potekale v dveh zaporednih terminih, tako da smo se lahko udeležili dveh. Na enakih tematskih področjih in potrebnih ukrepih za vzpostavitev uspešnih partnerstev smo razpravljali v obliki svetovne kavarne.

  Per Paludan Hansen je povzel ključna priporočila, ki jih bo EAEA preoblikovala v poročilo in ga poslala vsem ključnim deležnikom na ravni EU in na nacionalni ravni držav članic. S tem se je uradni progam konference zaključil.

  Mag. Andrej Sotošek (Andrej.sotosek@acs.si), ACS

• Z izboljšanjem temeljnih spretnosti do novih priložnosti – Nemška nacionalna strategija Desetletje za razvoj pismenosti 2016–2026 (7/12/2018)

  Nemčija je primer evropske države, ki se je zelo sistematično, z nacionalno strategijo lotila izboljševanja temeljnih spretnosti odraslih. Sprejeli so najširši konsenz glede tega, da sta branje in pisanje osnovni temeljni spretnosti, ki jih posameznik potrebuje za samostojno življenje, vseživljenjsko učenje ter aktivno participacijo tako v socialnem kot poklicnem življenju. V povprečju enemu od sedmih odraslih v Nemčiji teh temeljnih spretnosti primanjkuje. Približno 7,5 milijonov ljudi zna brati, pisati in razumeti samo najenostavnejše stavke in tako jim vsakodnevne naloge, kot so branje navodil, razumevanje pogodb ali izpolnjevanje uradnih obrazcev, predstavlja ogromen izziv.

  Za dvig pismenosti odraslih so nemška vlada in zvezne države Nemčije naznanile Nacionalno strategijo Desetletje za razvoj pismenosti in temeljnih spretnosti (AlphaDekade) v obdobju 2016–2026. Cilj je občutno zmanjšati funkcionalno nepismenost odraslih in izboljšati raven osnovnih temeljnih spretnosti, vključno z matematičnimi, digitalnimi, finančnimi in socialnimi temeljnimi spretnosti ter pismenostjo na področju zdravja.

  

  Kako doseči funkcionalno nepismene odrasle? Kdo so ti odrasli? Kako jih motivirati? Za odgovore na ta vprašanja nemška vlada in njeni partnerji krepijo dejavnosti, tako da osveščajo javnost in okolje o pomembnosti in potrebnosti pismenosti in temeljnih spretnosti, intenzivno povečujejo raziskovanje na področju funkcionalne nepismenosti z namenom doseči te odrasle, izboljšujejo priložnosti za učenje, usposabljajo učitelje, ki bodo znali poučevati odrasle z nizko izraženimi temeljnimi spretnostmi, vzpostavljajo trajno strukturo, vpenjajo pismenost in temeljne spretnosti v redni del splošne in poklicne izobrazbe.

  V strategijo Desetletje za razvoj pismenosti so vključene različne organizacije, ki dejavno izvajajo ukrepe in so se zavezale k uresničevanju skupnih ciljev. K sodelovanju so bile povabljene tudi druge zainteresirane organizacije, predvsem s področja zaposlovanja, gospodarstva, kulture, športa in socialnih zadev. Podrobnejše informacije so na voljo na projektni spletni strani.

  Tudi v Sloveniji bi se na področju izboljševanja temeljih spretnosti odraslih lahko zgledovali po nemškem primeru desetletja za razvoj pismenosti. Najprej pa bo treba narediti prvi korak in se soočiti s spoznanjem, da v Sloveniji problem neustreznih spretnosti odraslih sploh obstaja.

  Katja Bider (katja.bider@acs.si), ACS

   

   

PUBLIKACIJE

• Izšlo je poročilo o delu UIL v letu 2017 (8/13/2018)

  Inštitut za vseživljenjsko učenje (UIL) UNESCO je v letu 2017 organiziral vrsto dejavnosti in projektov, ki so prispevali k uresničevanju vizije te ustanove: vseživljenjsko učenje naj postane resničnost za vse. Poročilo (Annual Report 2017) vsebuje celovit povzetek dela UIL v minulem letu.

  Leto 2017 sta zaznamovala dva mejnika:

  • eden je bila tretja mednarodna konferenca o učečih se mestih, ki je bila med 18. in 20. septembrom v Corku na Irskem in se je osredotočila na premikanje od globalnih ciljev do lokalnih akcij,
  • drugi pa je bila mednarodna konferenca z naslovom CONFINTEA VI – vmesni pregled 2017, ki je bila med 25. in 27. oktobrom v južnokorejskem Suwonu. Pregledala je svetovni napredek na področju učenja in izobraževanja odraslih od leta 2009 ter opredelila vizijo do leta 2030.

  Poleg tega je UIL okrepil nekatere svoje programe in dosegel zavidljive rezultate pri nekaterih projektih. Svetovna mreža učečih se mest je v letu 2017 dosegla številko 204. UIL je izdal številne publikacije, vključno s smernicami za programe družinske pismenosti.

  Te in druge zanimive dejavnosti o vseživljenjskem učenju je mogoče raziskati v letnem poročilu.

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

• Novičnik CMEPIUS – julijska izdaja (8/13/2018)

  Cmepius v svojih e-novičkah napoveduje prihodnje dogodke: skupinsko svetovanje pred letošnjim 2. razpisnim rokom programa Evropa za državljane, znanstveno konferenco Mednarodno sodelovanje kot podpora vzgoji in izobraževanju in valorizacijsko konferenco. Vabijo na virtualne izmenjave za študente in osebje visokošolskih ustanov ter k pregledu in uporabi statističnih podatkov o mednarodnem sodelovanju v zadnjem desetletju. Objavljajo rezultate razpisov Erasmus+ 2018 za KA2 in Evropa za državljane.

  Vse to in še več – na spletni strani Cmepius.

  Priredila: Nevenka Kocijancic (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

   

• Izšla je prva letošnja številka glasila ADEES (8/13/2018)

  V Andragoškem društvu Slovenije (ADS) so proti koncu junija izdali prvo letošnjo številko e-glasila ADEES, v kateri slavnostno obeležujejo visoki življenjski jubilej »prve dame slovenske andragogike«, dr. Ane Krajnc.

  V nadaljevanju pišejo o dogajanju v društvu, predstavljajo dejavnosti druge faze projekta Strategija razvoja in uporabe spretnosti, poročajo o nekaterih strokovnih dogodkih in odprtju TVU, pišejo o izobraževanju odraslih za ohranjanje kulturne dediščine, ki postaja v Evropi vedno bolj aktualna tema, predstavljajo mednarodni projekt Old guys say yes to community, katerega nosilec in koordinator je Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete univerze v Ljubljani, v njem pa kot partner sodeluje tudi ADS.

  Vir: spletna stran ADS

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

   

• Novice agencije Cedefop, julij–avgust 2018 (8/7/2018)

  Osrednja tema tokratnega novičnika je spreminjanje narave in vloge poklicnega izobraževanja in usposabljanja. O tem je izšla publikacija, ki je objavljena na spletni strani Cedefop. Pripravili so tudi poročila za posamezne države; za Slovenijo še ne.

  V septembru napovedujejo razglasitev rezultatov natečaja za najboljšo fotografijo. Vabijo k ogledu filmčka o tem, kako so študenti na praksi izdelali torbe iz starih Cedefopovih zastav.

  Predstavniki Cedefopa so se udeležili srečanja delovne skupine za certifikacijo in akreditacijo (CAWG), ki jo je organiziral Evropski azilni podporni urad (EASO). Ta organizacija je namreč pripravila usposabljanje za krepitev spretnosti zaposlenih v azilih. Seznanili so se tudi z Evropskim priročnikom za učne izide.

  Cedefop je izdal Priročnik o IKT praksah v svetovanju in kariernem razvoju. V septembru prirejajo dva dogodka: Predstavitev Evropskega indeksa spretnosti in 2. Forum o izobraževalnih politikah na temo pripravništva.

  Vir: Novice Cedefop, 2. 8. 2018

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Izšla publikacija Cedefop: Terensko delo in svetovanje brezposelnim in neaktivnim osebam v Sloveniji (8/7/2018)

  Cedefop je v sodelovanju s strokovnjaki CPI pripravil publikacijo o svetovanju in terenskem delu, osredotočeno na brezposelne in neaktivne osebe.

  Poročilo prinaša številne zanimive tabele in grafe, ki podrobno prikazujejo primerjave med državami, po spolu, stopnji, vrsti in področju izobrazbe. Zanimivo je opazovati predvsem obdobje med leti 2009 in 2016, ko se je delež brezposelnih najprej dvignil, potem očitno zmanjšal, težava pa je (p)ostala dolgotrajna brezposelnost. V starosti do 34 let izstopajo dekleta s srednje- ali višješolsko strokovno izobrazbo.

  Dolgotrajna brezposelnost vpliva na izgubo ali »rahljanje« spretnosti, zato povečuje razkorak med zahtevami trga dela in lastnimi referencami … Izpopolnjevanje in prekvalifikacija sta pravi poti za povečanje zaposljivosti. Karierno svetovanje pomaga posameznikom z nizko stopnjo motivacije in slabo razvitimi spretnostmi. Ti redko pridejo po nasvet oziroma pomoč, zato ima terensko delo ključno vlogo.

  V drugem delu publikacije sta navedeni strategiji, ki ju je Slovenija sprejela, da bi znižala delež dolgotrajno brezposelnih in neaktivnih: Nacionalni program za mlade in Izvedbeni načrt jamstva za mlade.

  Med primeri dobrih praks v zaključnem delu je podrobno predstavljen program PUM-O, ki ga pripravljamo in koordiniramo na ACS. Opredeljeni so splošni opis in kratka zgodovina, cilji in namen programa, trajanje, evalvacija in vrednotenje učnih dosežkov.

  Celotna publikacija je v elektronski obliki dostopna na spletni strani Cedefop.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• International review of education, 4/2018 (8/6/2018)

  Posebna številka revije je osredotočena na sodelovanje med nordijskimi in baltskimi državami na področju izobraževanja odraslih v obdobju 1991 in 2004. Sodelovanje se je razvilo v rastočo strokovno in raziskovalno mrežo in vodilo v ustanovitev skupnih institucij. Kljub vsemu je bilo v okviru teh povezav malo raziskovanja; v publikaciji objavljeni prispevki orjejo ledino in uredniški odbor izraža pričakovanje, da se tako odpira novo raziskovalno polje.

  Publikacija prinaša štiri izvirne znanstvene članke. Tematiko obravnavajo z zornih kotov različnih vključenih držav: Estonije, Litve in Latvije v luči povezovanja z nordijskimi državami. Pri tem uporabljajo različne metodološke pristope in navajajo različne primere dobrih praks.

  V drugem delu revije so predstavljene štiri knjižne novosti.

  Revija IRE je na voljo v Knjižnici ACS. Članki so dostopni tudi na spletu; za člane naše knjižnice brezplačno.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Novice Platforme LLLP (8/6/2018)

  Platforma za vseživljenjsko učenje (LLLP)  se v svojih novicah ozira na Letno konferenco o kulturi vseživljenjskega učenja, ki je bila v začetku julija na Dunaju.

  V juliju so pozdravili dva nova člana, tako da je Platformi priključenih 43 organizacij. Do 15. avgusta so zbirali prijave na razpis za nagrade LLL Awards. Vabijo na evropsko konferenco o inovativnih načinih ocenjevanja in vrednotenja, ki bo 13. septembra, ter k spremljanju drugih projektov, v katere so vključeni.

  V novicah svojih članov in partnerjev vabijo k predstavitvi dobrih praks v projektu VINCE in napovedujejo izid Poročila Grale (Grale Report IV) v letu 2019.

  V zadnjem delu posredujejo še uradne novice in predstavljajo nekaj svežih publikacij.

  Vir: Newsletter LLLP, 30. julij 2018

  Priredila: Ana Peklenik (Ana.peklenik@acs.si), ACS

• Revija Elm: Kaj mora izobraževalec odraslih vedeti o Evropski uniji? (8/2/2018)

  Junijska  brezplačna  evropska  spletna  revija o  vseživljenjskem  učenju  in izobraževanju odraslih – Elm (European Lifelong Learning Magazine) osvetljuje različne oblike vplivanja Evropske unije na izobraževanje odraslih. Uvodoma so predstavljene politike financiranja na ravni EU in slovarček izrazov, povezanih z EU in izobraževanjem odraslih. Sledijo primerjave izkušenj o preživetju v labirintu mednarodnih projektov v Združenem kraljestvu, Nemčiji in Romuniji. Preberite, s kakšnimi ukrepi želi Irska povečati delež učečih se odraslih, ki je sedaj nižji kot v ostalih državah EU. Ali veste, da ePlatforma EPALE praznuje tretje leto delovanja? Njen namen je ozaveščanje o pomenu izobraževanja odraslih, saj je v primerjavi z drugimi področji izobraževanja zapostavljeno tako s finančnega vidika kot z vidika pozornosti. Zaključek prinaša avstrijsko zgodbo o uspehu. Opisuje vzpostavitev sistema, v katerem so informacije o EU del obveznega usposabljanja izobraževalcev odraslih.

  Več o tem preberite na spletni strani ELM Magazine, kjer se lahko naročite tudi na revijo. Vabljeni k pisanju člankov za oktobrsko in decembrsko številko. Tema oktobrske bo izobraževanje odraslih in medijska pismenost, decembrska pa bo posvečena izobraževanju odraslih in zdravju. Svoje predloge pošljite do 3. 9. (za decembrsko številko do 5. 11.) na e-naslov urednice revije (karoliina.knuuti@kvs.fi).

  Vir: spletna stran Elm

  Priredila: Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

• Sodobna pedagogika 2/2018 že v naši knjižnici (7/10/2018)

  Revija Sodobna pedagogika se tematsko usmerja k internacionalizaciji. Je to pravi pristop za izboljšanje visokošolskega izobraževanja v sodobni družbi? Alenka Flander v svojem prispevku osvetli sistemske vidike in vpliv internacionalizacije na izboljšanje kakovosti visokega šolstva. Ob odgovorih na nekatera vprašanja pa se že odpirajo nova: o pogojih in učinkih internacionalizacije. Razširjanje visokošolskega prostora med več držav je odvisno (med drugim) od znanja tujih jezikov. Violeta Jurkovič se v svojem članku ukvarja prav s tem – raziskuje priložnostno učenje angleščine med slovenskimi študenti, medtem ko Maja Dolinar in Ana Mlekuž predstavljata rezultate svojih preučevanj medkulturne kompetentnosti učiteljev tujega jezika.

  Drugi prispevki prinašajo še nekaj praktičnih primerov medkulturnega in medinstucionalnega sodelovanja. Dejavnikov internacionalizacije je veliko, poleg vsebinskih, formalnih in organizacijskih zapletov je v ospredju tudi znanje tujega jezika. Pedagoško osebje mora biti strokovno usposobljeno; usklajevanje in izmenjave je treba nenehno spremljati in zagotavljati uspešne prehode med stopnjami in vrstami študijskih programov.

  Podrobnosti, analize, primerjave, rezultati, izzivi in priložnosti … Vse to prinašajo članki v Sodobni pedagogiki, ki jo najdete na knjižni polici v Knjižnici ACS.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• 2. številka Andragoških spoznanj v letu 2018 (7/10/2018)

  V Uvodniku urednik Borut Mikulec pojasnjuje nekatere trende razvoja izobraževanja odraslih. Zgodovino in raziskovanje tega področja razdeli v tri razvojne faze. Ugotavlja, da se zaradi metodoloških razlik pojavljajo razhajanja med akademsko obravnavo področja izobraževanja odraslih in diskurzom spretnosti, ki ga mednarodne in politične organizacije, kot je OECD, skušajo utemeljiti na podatkih (PIAAC).

  Tokratna izdaja prinaša tri znanstvene in tri strokovne članke, poročilo in recenzijo knjige. Med članki izpostavljamo dva: dr. Anita Jug Došler in mag. Margerita Zagmajster predstavljata aktualne izzive, priporočila in vizijo razvoja središč za samostojno učenje (SSU), mag. Tanja Vilič Klenovšek povezuje teorijo, izobraževalno politiko in prakso andragoškega svetovalnega dela. V poročilu se Ida Srebotnik odziva na mednarodni andragoški simpozij Gradimo mostove, ki je bil aprila na Hrvaškem.

  Publikacija je že na voljo v Knjižnici ACS in na spletu, kjer si lahko preberete starejše članke in druge zanimive objave.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• International review of education – številka 3/2018 že v Knjižnici ACS (7/10/2018)

  Posebna izdaja je tematsko osredotočena na gradnjo trajnostno naravnanih učečih se mest. Vseživljenjsko učenje in trajnostna naravnanost sta tesno prepletena. V predstavitvenem članku je navedena slika ključnih lastnosti učečih se mest, ki jo je UIL predstavil leta 2015. Vseh pet prispevkov v publikaciji je neposredno povezanih s stebri učečih se mest: z ozaveščanjem o vključujočem učenju v izobraževalnem sistemu, s ponovnim oživljanjem družinskega in skupnostnega učenja, krepitvijo učenja za in na delovnem mestu, širjenjem modernih tehnologij ter krepitvijo kakovosti in odličnosti učenja.

  Recenziranih je pet knjig.

  Astrid von Kotze in Shirley Walters (ur.). Forging solidarity: popular education at work (2017).

  Young Chun Kim. Shadow education and the curriculum and culture of schooling in South Korea (2016).

  Bernhard Streitwieser in Anthony C. Ogden (ur.). International higher education’s scholar.practitioners: Bringing research and practice (2016).

  Jacky Kilvington in Ali Wood. Gender, sex and children’s play (2016).

  Thor-Andre Skrefsrud. The intercultural dialog: Preparing teachers for diversity (2018).

  Večino prispevkov najdete brezplačno na spletu, saj revija IRE podpira odprt dostop. Ključ za zaklenjene članke dobite v Knjižnici ACS.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Cedefopova publikacija: Iz dolgotrajne brezposelnosti v primerno zaposlitev (7/5/2018)

  Cedefop je junija izdal publikacijo o tem, kako poklicno izobraževanje in usposabljanje vpliva na trajno vrnitev dolgotrajno brezposelnih v zaposlitev oziroma na delo. Gre za neke vrste poročilo z istoimenskega foruma (2017), na katerem so predstavniki posameznih držav predstavljali primere dobrih praks. Cilj ukrepov, kot so individualni pristop in razvojni programi, razviti v sodelovanju z deležniki na trgu dela, je poiskati stično točko oziroma ujemanje posameznika in delovnega mesta. To namreč preprečuje t. i. povratništvo in pripomore k trajnosti zaposlitve.

  V prvem delu so prikazani in interpretirani statistični podatki o udeležbi v IO, stopnji brezposelnosti in pismenosti po rezultatih PIAAC v posamezni državi. Sklep tega dela je pričakovan: nižje izražene spretnosti vplivajo na zaposljivost/zaposlenost. Posamezniki brez zaposlitve, ki so bili predhodno zaposleni, se na lestvicah spretnosti uvrščajo višje od tistih, ki so dolgotrajno brezposelni.

  Drugi del navaja primere dobrih praks, pri katerih so države EU upoštevale posebnosti svojih ranljivih skupin. Na Slovaškem imajo tako poseben program za Rome. Individualni pristop v vseh državah temelji na profiliranju predvsem tistih, ki izstopajo iz skupin, v katerih bi dobili standardno podporo. Na Irskem so npr. razvili model, s katerim ocenijo možnosti, ali bo oseba (priseljenec) ostala v državi ali jo bo zapustila. Tako se izognejo nesmotrno porabljenim stroškom za usposabljanje in zagotovijo učinkovitejšo rabo finančnih virov.

  Med ukrepi, ki zagotavljajo trajnost zaposlovanja, publikacija navaja oblikovanje učinkovitejših skupinskih pristopov. Te sooblikujejo vlade, nevladne organizacije, javni zavodi za zaposlovanje in ustanove, ki usposabljanja izvajajo. Pri aktivaciji posameznika priporočajo upoštevanje njegovih spretnosti (primer Hrvaške) in razvijanje spretnosti za mobilnost in trajnost zaposlitve (primer Latvije). Na Portugalskem upoštevajo možnosti za učenje na delu, predvsem za mlade in nizko izobražene.

  Evalvacija teh ukrepov je osvetlila tudi njihove pomanjkljivosti. Obstaja bojazen, da bodo mladi, ki se učijo na delovnem mestu, izrinili obstoječe zaposlene in da bodo finančne vire koristili posamezniki, ki bi se lahko zaposlili brez podpore. V zaključku so navedene možnosti za trajno izobraževanje na področju zaposlovanja. Najpomembnejše so okrepitev sodelovanja med deležniki na trgu dela in usklajevanje financiranja, ozaveščanje o pomenu trajnega ujemanja posameznikovih spretnosti z zahtevami delovnega mesta in učinkovitejše izkoriščanje IKT. Številne možnosti ponuja tudi uporaba evropskih orodij.

  Okrepitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter ujemanje spretnosti z zahtevami delovnega mesta v povezavi z upoštevanjem značilnosti posameznika vodijo v udejanjanje predlogov, navedenih v publikaciji. Reševanje problema dolgotrajne brezposelnosti ima pozitiven vpliv ne samo na posameznika in njegovo ožjo okolico, ampak tudi na družbo kot celoto.

  Priredila: Ana Peklenik (Ana.peklenik@acs.si), ACS

IZ DRUGIH VIROV

• Poročilo EAEA o izobraževanju odraslih v Evropi 2017 (8/14/2018)

  Združenje EAEA je v začetku julija objavilo poročilo o izobraževanju odraslih v Evropi s poudarkom na pogledu civilne družbe. Eno temeljnih področij, zajetih v vprašalniku, je vpliv različnih evropskih in mednarodnih pobud in strategij: EPUO (2011), Poti izpopolnjevanja (2016), Cilji trajnostnega razvoja ZN (2015) in GOAL.

  Poleg jezikovnih tečajev ostajajo begunci eno ključnih področij dela članov. Večji pomen pridobivajo poklicno usposabljanje, družinsko učenje, krepitev državljanskih kompetenc in medkulturno učenje. Skladno s pobudo Poti izpopolnjevanja mnoge organizacije navdušujejo javnost za izobraževanje, pridobivajo nove učeče se, posebno iz ranljivih skupin. Veliko pozornosti namenjajo tudi vrednotenju in priznavanju neformalnega in priložnostno pridobljenega znanja.

  Za večino organizacij ostaja financiranje ključni izziv. Zavedajo se, da bi morale države k izobraževanju odraslih pristopati celoviteje in poleg osnovnih spretnosti zagotavljati tudi poglabljanje zavedanja o demokraciji, pomenu kritičnega mišljenja in osebnostni rasti. Ta spoznanja želijo odločneje predstaviti vsem deležnikom, predvsem odločevalcem v državah, kjer je vključenost odraslih v izobraževanje nizka. Zagovorništvo izobraževanja odraslih je pomembno tudi v državah, kjer je to področje v veliki meri prepoznano kot pomembno, vendar nezadostno financirano, zato ne doseže najranljivejših skupin. Ozaveščanje torej ostaja ključnega pomena.

  Podrobnejši podatki o stanju v Sloveniji niso vključeni, navedenih priložnosti in izzivov pa se zavedamo in delujemo v smeri Poti izpopolnjevanja.

  Tako ta publikacija kot Poročilo o delu EAEA in brošura o letošnjih dobitnikih nagrad Gruntvig so na voljo v Knjižnici ACS.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Izšlo je poročilo o delu UIL v letu 2017 (8/13/2018)

  Inštitut za vseživljenjsko učenje (UIL) UNESCO je v letu 2017 organiziral vrsto dejavnosti in projektov, ki so prispevali k uresničevanju vizije te ustanove: vseživljenjsko učenje naj postane resničnost za vse. Poročilo (Annual Report 2017) vsebuje celovit povzetek dela UIL v minulem letu.

  Leto 2017 sta zaznamovala dva mejnika:

  • eden je bila tretja mednarodna konferenca o učečih se mestih, ki je bila med 18. in 20. septembrom v Corku na Irskem in se je osredotočila na premikanje od globalnih ciljev do lokalnih akcij,
  • drugi pa je bila mednarodna konferenca z naslovom CONFINTEA VI – vmesni pregled 2017, ki je bila med 25. in 27. oktobrom v južnokorejskem Suwonu. Pregledala je svetovni napredek na področju učenja in izobraževanja odraslih od leta 2009 ter opredelila vizijo do leta 2030.

  Poleg tega je UIL okrepil nekatere svoje programe in dosegel zavidljive rezultate pri nekaterih projektih. Svetovna mreža učečih se mest je v letu 2017 dosegla številko 204. UIL je izdal številne publikacije, vključno s smernicami za programe družinske pismenosti.

  Te in druge zanimive dejavnosti o vseživljenjskem učenju je mogoče raziskati v letnem poročilu.

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

• Novičnik CMEPIUS – julijska izdaja (8/13/2018)

  Cmepius v svojih e-novičkah napoveduje prihodnje dogodke: skupinsko svetovanje pred letošnjim 2. razpisnim rokom programa Evropa za državljane, znanstveno konferenco Mednarodno sodelovanje kot podpora vzgoji in izobraževanju in valorizacijsko konferenco. Vabijo na virtualne izmenjave za študente in osebje visokošolskih ustanov ter k pregledu in uporabi statističnih podatkov o mednarodnem sodelovanju v zadnjem desetletju. Objavljajo rezultate razpisov Erasmus+ 2018 za KA2 in Evropa za državljane.

  Vse to in še več – na spletni strani Cmepius.

  Priredila: Nevenka Kocijancic (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

   

• Izšla je prva letošnja številka glasila ADEES (8/13/2018)

  V Andragoškem društvu Slovenije (ADS) so proti koncu junija izdali prvo letošnjo številko e-glasila ADEES, v kateri slavnostno obeležujejo visoki življenjski jubilej »prve dame slovenske andragogike«, dr. Ane Krajnc.

  V nadaljevanju pišejo o dogajanju v društvu, predstavljajo dejavnosti druge faze projekta Strategija razvoja in uporabe spretnosti, poročajo o nekaterih strokovnih dogodkih in odprtju TVU, pišejo o izobraževanju odraslih za ohranjanje kulturne dediščine, ki postaja v Evropi vedno bolj aktualna tema, predstavljajo mednarodni projekt Old guys say yes to community, katerega nosilec in koordinator je Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete univerze v Ljubljani, v njem pa kot partner sodeluje tudi ADS.

  Vir: spletna stran ADS

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

   

• Predsednik republike priredil sprejem ob vročitvi listin o častnem pokroviteljstvu Nacionalnega meseca skupnega branja 2018 (8/13/2018)

  V Sloveniji številne ustanove, ki skrbijo za bralno kulturo in razvoj bralne pismenosti, že desetletja pripravljajo različne dejavnosti, ki so jih letos prvič povezale v Nacionalni mesec skupnega branja 2018.

  Predsednik republike Borut Pahor je prevzel častno pokroviteljstvo nad pobudo, katere dolgoročni cilj je dvig bralne kulture in bralne pismenosti Slovenk in Slovencev doma in v zamejstvu. 16. julija je v Vili Podrožnik priredil sprejem ob vročitvi listin o častnem pokroviteljstvu ustanovam pobudnicam Nacionalnega meseca skupnega branja 2018.

  V projektu sodeluje tudi ACS, ki pripravlja spletni dogodkovnik, v katerem se bodo zbirali dogodki  iz celotne Slovenije.

  Vir: spletna stran Urada predsednika republike

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

• Priporočila za večje vključevanje moških (60+) v skupnost za javno razpravo v Sloveniji (8/13/2018)
  Starajoče se prebivalstvo in dolgoživa družba prinašata številne izzive, med katere poleg vseživljenjskega učenja spadajo kakovost življenja starejših odraslih, njihova finančna varnost, socialna vključenost, obstoj in dostopnost socialne oskrbe ter zdravstvenih storitev. Prav tako se zastavljajo vprašanja o možnostih vključenosti starejših odraslih v družbo kot aktivnih in enakopravnih članov, ki lahko pripomorejo k razvoju ter krepijo družbeno in kulturno bogastvo skupnosti. Statistični podatki za Slovenijo in tudi številne evropske države dokazujejo, da je participacija moških v tretjem in četrtem življenjskem obdobju v učnih in skupnostnih praksah izrazito manjša kot pri ženskah ter da so posledice (samo)marginalizacije in izolacije starejših moških odražajo tako v njihovem zdravju kot tudi v kakovosti življenja.

  

  S projektom Old Guys Say Yes to Community (Erasmus +, KA2, ), ki smo ga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani razvili s partnerji s Poljske, iz Estonije in s Portugalske, razkrivamo napake in izgubljene priložnosti nevključevanja starejših odraslih v skupnost v svojih državah, hkrati pa ponujamo tudi možnosti, predloge in dobre prakse za spodbujanje participacije starejših odraslih (zlasti moški 60+) v naših družbah z namenom, da bi se povečala njihova in naša blaginja ter izboljšali kakovost življenja, sreča in zdravje. S tem namenom smo za starejše odrasle, zlasti pa za moške (60+): ocenili njihovo blaginjo in vključenost v izobraževanje ter učenje v njihovih lokalnih okoljih; opredelili ovire in priložnosti za njihovo večjo vključenost v skupnostne dejavnosti in v skupnosti prakse; pripravili konkretna priporočila za krepitev moških (60+) v njihovih skupnostih za nacionalne in lokalne organe, javne institucije in nevladne organizacije.

  

  V Priporočilih za državne in lokalne organe v Sloveniji tako strnjujemo glavne ugotovitve projekta, s katerimi želimo spodbujati implementacijo strategij in politik, nanašajočih se na vseživljenjsko učenje, dolgoživo družbo in starajoče se prebivalstvo v lokalnih okoljih (s poudarkom na kakovosti življenja starejših moških). Priporočila temeljijo na obsežni kvalitativni raziskavi, ki je bila v Sloveniji izvedena spomladi 2017 v Četrtni skupnosti Bežigrad v Ljubljani in v občini Ajdovščina, v manjšem obsegu pa tudi po različnih krajih po Sloveniji. Raziskava zaobsega tri fokusne skupine s predstavniki lokalnih/občinskih organov ter nevladnega sektorja, 98 poglobljenih polstrukturiranih intervjujev s starejšimi moškimi, 10 študij primerov dobrih praks ter pregled obstoječe znanstvene literature, slovenske in evropske politike o izobraževanju in vključevanju starejših odraslih v lokalne skupnosti za boljšo kakovost življenja.

  Obsežen dokument priporočil za državne in lokalne organe v Sloveniji je dostopen na spletni strani projekta. Do konca leta 2018 je na voljo v širšo javno razpravo. Glavne ugotovitve pa predstavljamo v devetih točkah.

  Več ...

  1. V okviru nacionalnih strategij in akcijskih načrtov, ki jih pripravljajo posamezna ministrstva, bi morali lokalni organi podpirati implementacijo predpisov, ki odgovarjajo na:

  a) finančno in materialno ranljivost/prikrajšanost starejših odraslih,

  b) visoko tveganje revščine,

  c) prostorsko izključevanje,

  d) delovno, socialno in politično participacijo starejših odraslih,

  e) več medgeneracijskega sodelovanja in

  f) ustrezna podporna okolja za druženje in učenje starejših (zlasti moški 60+).

  2. Ker je upokojitev »točka preloma«, na katero starejši (še zlasti pa moški) niso pripravljeni, in ker so bili v Sloveniji opuščeni formalni predupokojitveni programi, bi bilo treba v okviru javnih zavodov in prek NVO spodbujati »programe priprave na starost« ter »programe osmišljanja tretjega življenjskega obdobja« za tiste v drugem življenjskem obdobju (ne tik pred upokojitvijo, temveč občutno prej). O procesu staranja ter o starosti bi bilo treba informirati in ozaveščati tudi mlade, saj je raziskava pokazala, da aktivnosti v prvih dveh življenjskih obdobjih odločilno determinirajo tudi kognitivni, socialni in kulturni kapital v tretjem in četrtem življenjskem obdobju, hkrati pa bi se s tem v širši družbi (ne le med starejšimi odraslimi) začel spreminjati tradicionalni in stereotipni pogled na starost in staranje.

  3. Razvijati prakse »postopnega prehoda v upokojitev« (delna upokojitev; upokojitev z možnostjo priložnostnega, občasnega, (ne)formalnega sodelovanja itn.) namesto režimov »prisilne« in »predčasne upokojitve« (ZUJF ipd.), in sicer za vse, ki kažejo motivacijo in zanimanje za (nadaljnjo) delovno aktivnost: za pozitivno dojemanje storilnosti (izrazito pomembna za moške) in ustvarjalnosti (izrazito pomembna za ženske) v starosti. Razvijati prakse inkluzivne in dolgožive družbe: praksa stare-nove kariere; vključevanje v mentorske, učne, mediacijske, razvojniške, strateške, motivacijske idr. vloge/delovne skupine/programe v institucijah in podjetjih; postopno nadomeščanje »kariere moške dominacije«, »identitete funkcionarjev« oz. »kariere zastopnikov« itn. Na nacionalni ravni pa pripraviti zakone, ki bi institucionalizirali prakse »postopnega/delnega upokojevanja«, »srebrno ekonomijo«, spodbujali gospodarsko povezovanje starejših ipd. V tej smeri bi bilo treba tudi finančno podpirati organizacije, ki izkazujejo »partnerstvo« s starejšimi odraslimi.

  4. Ker smo kot družba kljub zavedanju predvidljivih demografskih sprememb izpostavljeni intenzivnim procesom a) marginalizacije (zlasti obubožanja) starejših odraslih in b) »izginjanju« starejših (zlasti moških) iz skupnosti zaradi samoizolacije, nekoristnosti, nepotrebnosti v sodobnem načinu življenja, je treba na lokalnih ravneh razvijati bolj demokratične in participativne procese za vključevanje starejših odraslih v posvetovalne idr. prakse, prek katerih lahko prispevajo svoj delež k skupnosti (tudi z delovnimi, čistilnimi idr. akcijami). Eden takih primerov dobrih praks, ki se v Sloveniji že vzpostavlja, je participatorni proračun: intervjuvanci v raziskavi pa izkazovali velik interes in potrebo po podajanju predlogov, razpravljanju, političnem sodelovanju in soodločanju. Razmisliti je potrebno o možnostih posvetovalnih praks, v okviru katerih bi lahko svoje visoko poudarjene demokratične in sodelovalne ambicije uresničili tudi starejši (moški).

  5. Finančno podpirati in krepiti učne idr. integracijske in medgeneracijske programe in projekte v okviru nevladnega sektorja, ki že ustvarjajo raznolike možnosti za udejstvovanje starejših odraslih, pri tem pa poskrbeti za dodatne finančne spodbude za projekte, ki bodo a) obravnavali in odpravljali visoko socialno, emocionalno idr. odvisnost starejših moških od svojih partnerk (in družine); b) informirali o pomenu socialnih omrežij in socialnega kapitala za zdravje in kakovostno starost; c) razvijali programe za večjo podporo skupnosti pri razumevanju procesa staranja kot tudi omrežja za lažje premagovanje problemov starosti. V ta namen je treba povezati, okrepiti in nadgraditi lokalne skrbstvene in varstvene institucije ter servise (funkcionalna pismenost, pomoč pri dnevnih opravilih, invalidnosti itn.), namenjene starejšim odraslim; vzpostaviti informacijske točke, sisteme informiranja (in/ali koordinacije) o aktivnostih, obstoječih oblikah pomoči, storitvah itn. za starejše na lokalni ravni; razviti večgeneracijske oblike bivanja; (moške) podporne skupine; (moške delavnice) itn.

  6. Dostopnost do kakovostnih storitev, ustrezna javna infrastruktura in mobilnost so ob razkrajanju sistema države blaginje in vse manj socialne države postali velika tehnična (predvsem pa tudi finančna) ovira za starejše odrasle, ki močno vpliva na njihovo kakovost življenja, saj so določene nujno potrebne storitve plačljive, dostop do institucij in splošna mobilnost pa pogosto slaba ali celo neustrezna. Zato je treba v specifičnih lokalnih okoljih (vas, soseska, gentrifikacija mestnih središč itn.) identificirati konkretne ovire, ki starejšim odraslim onemogočajo ustrezno dostopnost in mobilnost (pločniki, kolesarske steze, klopi na avtobusnih postajališčih in ob sprehajalnih poteh, parkirišča ob zdravstvenih domovih, organiziran javni prevoz, bližina trgovine, lekarne, pošte, banke ipd. v ruralnem okolju; neplačljivi družabni prostori, ki bi bili alternativa gostilni, cerkvi in šoli ipd.), iskati načine za cenejše ali brezplačne storitve za starejše odrasle (že obstoječi javni prevoz LPP v Ljubljani) tudi v okviru decentralizacije storitev (iz urbanih ali/in nakupovalnih središč), saj se je pokazalo, da starejši (moški) izrazito cenijo samostojnost, neodvisnost in avtonomnost, ki jih je opredeljevala v delovno aktivnem življenjskem obdobju.

  7. V lokalnih skupnostih prepoznati neprecenljiv prispevek starejših odraslih kot »gibalcev družbenega razvoja« za širšo skupnost (vodenje društev upokojencev, karitativnih organizacij, univerze za tretje življenjsko obdobje, številnih drugih NVO, strokovnih in prostovoljnih organizacij, ki niso vezani le na starejšo populacijo, projekte vzajemne pomoči med starejšimi in spontano vzajemno pomoč oz. zelo razširjeno prostovoljstvo, ko zlasti tretja generacija daje oporo in skrbstvo četrti generaciji – v vseh teh pogledih je delovanje zlasti žensk neprecenljivo) in ga nagraditi (s priznanji, finančnimi spodbudami za organizacije, z vabili na prireditve ob državnih idr. praznikih, povabili na kulturne idr. družbene dogodke). Ob tem pa pripraviti strategije za prenos znanj, praks, veščin, sposobnosti itn. na »prihajajočo« generacijo, ki teh znanj in sposobnosti (še) nima (niti zavedanja o pomenu družbenega dela in solidarnostnega udejstvovanja), kot tudi zavedanja družbene blaginje in skupnega, ki ga je sedanja generacija starejših odraslih zgradila v svojem delovno aktivnem življenjskem obdobju.

  8. Povezati, koordinirati in nadgraditi dejavnosti in storitve, ki so namenjene starejšim odraslim (DCA, univerze za tretje življenjsko obdobje, medgeneracijskih centrov, domov starejših občanov itn.), da bodo dostopnejše vsem starejšim odraslim (tudi moškim, tudi brezplačno itn.), tesnejše povezanosti in izmenjave. Pri tem naj lokalne oblasti poskrbijo zlasti za ustrezne prostore (večina obravnavanih organizacij za starejše odrasle je imela neustrezne, premajhne in/ali plačljive prostore, ki se niso mogli razvijati v zbirališča, stekališča, centre) ter za sofinanciranje dejavnosti in storitev, ki so danes pretežno podrejene birokratsko zahtevnim razpisom (javnim in evropskim) ter trgu (javna rekreacijska in športna infrastruktura, finančno dostopni kulturni idr. dogodki; (izkazana potreba po kulturnem domu v Ajdovščini)).

  9. Senzibilnost za že obstoječe in potencialne nove dobre prakse, izvedene doma ali v tujini: Starejši moški, vključeni v našo raziskavo, so bili najbolj ogorčeni in obupani nad družbenopolitičnimi in socialno-ekonomskimi razmerami v državi, pri čemer so bili bolj kot z lastno kakovostjo življenja obremenjeni s kakovostjo življenja brezposelnih mladih, revnih in tistih zaposlenih, ki so kljub plači odvisni od socialne pomoči, itn. Skrb in odgovornost za družbeno blaginjo, ki bi morala biti v rokah javnih politik in institucij, tudi občinskih, krajevnih in četrtnih skupnosti, naj se odrazi v prenosu že uveljavljenih in preizkušenih mikropraks, ki jih razkrivamo v posameznih analizah tega projekta in ki težijo k večjemu sodelovanju, izmenjavi in povezanosti – v smeri demokratizacije družbenega, ekonomskega in političnega.

  Dr. Marta Gregorčič (marta.gregorcic@ff.uni-lj.si), Filozofska fakulteta
• Sprejet Letni program izobraževanja odraslih Republike Slovenije za leto 2019 (8/8/2018)

  Vlada je na 262. dopisni seji 1. avgusta sprejela Letni program izobraževanja odraslih za leto 2019 (LPIO 2019). Pripravila so ga MIZŠ, MDDSZ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje.

  Z letnim programom se po posameznih ministrstvih določajo izobraževalni programi in dejavnosti, ki se bodo izvajali in financirali iz državnega proračuna. LPIO vključuje izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost. Pri pridobivanju javno veljavne izobrazbe se omejuje na izobraževanje odraslih po programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega in višjega strokovnega izobraževanja.

  Letni program sledi uresničevanju ciljev, zapisanih v Resoluciji o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 in opredeljuje različne ciljne skupine. Vanje se uvrščajo brezposelni, in sicer prednostno starejši od 50 let, ki nimajo poklicne ali strokovne izobrazbe ali imajo manj ključnih ali poklicnih zmožnosti. Med zaposlenimi bodo prednost imeli starejši od 45 let z dokončano manj kakor štiriletno srednjo šolo ali s slabšimi ključnimi ali poklicnimi zmožnostmi, prav tako pa tisti  zaposleni, ki zaradi posebnih psihofizičnih zahtev nekega poklica tega po določeni starosti ne morejo več opravljati. Med ciljne skupine so umeščeni tudi manj izobraženi in druge ranljive skupine, kot so osipniki in mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, socialno ogroženi, priseljenci, Romi, starejši odrasli, migranti, invalidi in obsojenci. Sredstva bodo namenjena tudi drugim skupinam odraslih, predvsem tistim, ki imajo omejene možnosti dostopa do socialnih, kulturnih in ekonomskih dobrin, kakor so na primer kmetje in prebivalstvo iz manj razvitih regij.

  Za izvajanje letnega programa bo v letu 2019 zagotovljenih dobrih 77,7 milijona EUR. Program je objavljen na spletni strani MIZŠ.

  Priredila: Mateja Pečar (Mateja.pecar@acs.si), ACS

• Novice agencije Cedefop, julij–avgust 2018 (8/7/2018)

  Osrednja tema tokratnega novičnika je spreminjanje narave in vloge poklicnega izobraževanja in usposabljanja. O tem je izšla publikacija, ki je objavljena na spletni strani Cedefop. Pripravili so tudi poročila za posamezne države; za Slovenijo še ne.

  V septembru napovedujejo razglasitev rezultatov natečaja za najboljšo fotografijo. Vabijo k ogledu filmčka o tem, kako so študenti na praksi izdelali torbe iz starih Cedefopovih zastav.

  Predstavniki Cedefopa so se udeležili srečanja delovne skupine za certifikacijo in akreditacijo (CAWG), ki jo je organiziral Evropski azilni podporni urad (EASO). Ta organizacija je namreč pripravila usposabljanje za krepitev spretnosti zaposlenih v azilih. Seznanili so se tudi z Evropskim priročnikom za učne izide.

  Cedefop je izdal Priročnik o IKT praksah v svetovanju in kariernem razvoju. V septembru prirejajo dva dogodka: Predstavitev Evropskega indeksa spretnosti in 2. Forum o izobraževalnih politikah na temo pripravništva.

  Vir: Novice Cedefop, 2. 8. 2018

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Izšla publikacija Cedefop: Terensko delo in svetovanje brezposelnim in neaktivnim osebam v Sloveniji (8/7/2018)

  Cedefop je v sodelovanju s strokovnjaki CPI pripravil publikacijo o svetovanju in terenskem delu, osredotočeno na brezposelne in neaktivne osebe.

  Poročilo prinaša številne zanimive tabele in grafe, ki podrobno prikazujejo primerjave med državami, po spolu, stopnji, vrsti in področju izobrazbe. Zanimivo je opazovati predvsem obdobje med leti 2009 in 2016, ko se je delež brezposelnih najprej dvignil, potem očitno zmanjšal, težava pa je (p)ostala dolgotrajna brezposelnost. V starosti do 34 let izstopajo dekleta s srednje- ali višješolsko strokovno izobrazbo.

  Dolgotrajna brezposelnost vpliva na izgubo ali »rahljanje« spretnosti, zato povečuje razkorak med zahtevami trga dela in lastnimi referencami … Izpopolnjevanje in prekvalifikacija sta pravi poti za povečanje zaposljivosti. Karierno svetovanje pomaga posameznikom z nizko stopnjo motivacije in slabo razvitimi spretnostmi. Ti redko pridejo po nasvet oziroma pomoč, zato ima terensko delo ključno vlogo.

  V drugem delu publikacije sta navedeni strategiji, ki ju je Slovenija sprejela, da bi znižala delež dolgotrajno brezposelnih in neaktivnih: Nacionalni program za mlade in Izvedbeni načrt jamstva za mlade.

  Med primeri dobrih praks v zaključnem delu je podrobno predstavljen program PUM-O, ki ga pripravljamo in koordiniramo na ACS. Opredeljeni so splošni opis in kratka zgodovina, cilji in namen programa, trajanje, evalvacija in vrednotenje učnih dosežkov.

  Celotna publikacija je v elektronski obliki dostopna na spletni strani Cedefop.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Novice Platforme LLLP (8/6/2018)

  Platforma za vseživljenjsko učenje (LLLP)  se v svojih novicah ozira na Letno konferenco o kulturi vseživljenjskega učenja, ki je bila v začetku julija na Dunaju.

  V juliju so pozdravili dva nova člana, tako da je Platformi priključenih 43 organizacij. Do 15. avgusta so zbirali prijave na razpis za nagrade LLL Awards. Vabijo na evropsko konferenco o inovativnih načinih ocenjevanja in vrednotenja, ki bo 13. septembra, ter k spremljanju drugih projektov, v katere so vključeni.

  V novicah svojih članov in partnerjev vabijo k predstavitvi dobrih praks v projektu VINCE in napovedujejo izid Poročila Grale (Grale Report IV) v letu 2019.

  V zadnjem delu posredujejo še uradne novice in predstavljajo nekaj svežih publikacij.

  Vir: Newsletter LLLP, 30. julij 2018

  Priredila: Ana Peklenik (Ana.peklenik@acs.si), ACS

• Revija Elm: Kaj mora izobraževalec odraslih vedeti o Evropski uniji? (8/2/2018)

  Junijska  brezplačna  evropska  spletna  revija o  vseživljenjskem  učenju  in izobraževanju odraslih – Elm (European Lifelong Learning Magazine) osvetljuje različne oblike vplivanja Evropske unije na izobraževanje odraslih. Uvodoma so predstavljene politike financiranja na ravni EU in slovarček izrazov, povezanih z EU in izobraževanjem odraslih. Sledijo primerjave izkušenj o preživetju v labirintu mednarodnih projektov v Združenem kraljestvu, Nemčiji in Romuniji. Preberite, s kakšnimi ukrepi želi Irska povečati delež učečih se odraslih, ki je sedaj nižji kot v ostalih državah EU. Ali veste, da ePlatforma EPALE praznuje tretje leto delovanja? Njen namen je ozaveščanje o pomenu izobraževanja odraslih, saj je v primerjavi z drugimi področji izobraževanja zapostavljeno tako s finančnega vidika kot z vidika pozornosti. Zaključek prinaša avstrijsko zgodbo o uspehu. Opisuje vzpostavitev sistema, v katerem so informacije o EU del obveznega usposabljanja izobraževalcev odraslih.

  Več o tem preberite na spletni strani ELM Magazine, kjer se lahko naročite tudi na revijo. Vabljeni k pisanju člankov za oktobrsko in decembrsko številko. Tema oktobrske bo izobraževanje odraslih in medijska pismenost, decembrska pa bo posvečena izobraževanju odraslih in zdravju. Svoje predloge pošljite do 3. 9. (za decembrsko številko do 5. 11.) na e-naslov urednice revije (karoliina.knuuti@kvs.fi).

  Vir: spletna stran Elm

  Priredila: Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

• Izšla je junijska številka Aladin Online Alert (7/13/2018)

  Koordinacija omrežja Aladin je del dejavnosti Inštituta za vseživljenjsko učenje pri UNESCO. Omrežje je bilo ustanovljeno za podporo, povezovanje in krepitev dokumentacijskih centrov in knjižnic, ki delujejo na področju izobraževanja in pismenosti odraslih. V njihovih arhivih najdemo številne publikacije in dokumente, vezane na delovanje UNESCO, ter povezave na kataloge največjih svetovnih knjižnic. Član omrežja je tudi (Knjižnica) ACS.

  Najnovejša številka dvomesečnika Aladin Online Alert  opozarja na zanimiv članek avtoric Judy Harris in Christine Wihak o priznavanju neformalnega znanja na višjih stopnjah izobraževanja. Publikacija Making learning visible na 13 straneh predstavlja pristope h kakovostni prezentaciji svojih spretnosti, znanja, veščin, kompetenc, dosežkov in kvalifikacij, poudarja, katero znanje šteje in na kakšen način bomo oblikovali t. i. mape učnih dosežkov v prihodnje. Tako ta kot naslednja predstavljena publikacija sta nastali v okviru pobude Education 2030 in sta vsebinsko navezani druga na drugo. Priznavanje in vrednotenje osnovne izobrazbe kot temelja vseživljenjskega učenja prinaša primerjavo politik in praks na tem področju v različnih državah.

  

  Gradivo Mile Guide pa prinaša precej podrobna navodila vsem, ki se zanimajo za mobilnost v Evropi: kako predstaviti (strniti) neformalne učne izkušnje, kako varovati svojo zasebnost, kako izdelati portfolio ipd.

  V tradicionalnih rubrikah Izobraževanje odraslih, Pismenost odraslih, Vseživljenjsko učenje ter Strokovno in poklicno izobraževanje opozarjajo na zanimive članke in publikacije, objavljene pred kratkim. V arhiv smo shranili celotno publikacijo.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• LiberEurope objavlja načrt za odprto znanost (Open science roadmap) (7/12/2018)

  Odprt dostop do znanosti ima nedvomno pozitivne družbene učinke, saj omogoča več sodelovanja, transparentnosti, reprodukcije in vpliva znanosti. Zveza evropskih raziskovalnih knjižničarjev Liber podpira prizadevanja raziskovalnih knjižničarjev, zato v načrtu izpostavlja akcije, s katerimi lahko ti znotraj svoje organizacije in v zunanjem okolju ozaveščajo o odprtem dostopu. V publikaciji so opisani izzivi, priložnosti in predlogi sedmih ključnih področij: znanstvenega objavljanja, podatkov po principu FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable), raziskovalne infrastrukture in Evropskega raziskovalnega oblaka (EOSC), meritev in nagrad, spretnosti, verodostojnosti raziskav in državljanske znanosti.

  Dokument torej povezuje knjižničarje, raziskovalce, študente in javnost. V zaključnem delu je opisanih nekaj primerov dobrih praks. Publikacija je dobrodošel prispevek k razumevanju odprte znanosti in njenih razsežnosti.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Omrežje ESREA napoveduje 9. Trienalno evropsko raziskovalno konferenco (7/10/2018)

  Dogodek z naslovom Raziskave in praksa v izobraževanju odraslih med socialno državo in neoliberalizmom bo med 19. in 22. septembrom 2019 gostila Filozofska fakulteta Univerze v Beogradu.

  Organizatorja, Evropsko združenje za raziskovanje izobraževanja odraslih, in Filozofska fakulteta v Beogradu vabita strokovnjake in praktike k pripravi in prijavi prispevkov. Oglejte si celotno vabilo, kjer so že objavljeni glavni govorci, uredniški odbor in časovnica.

  Registracija bo odprta po 21. januarju 2019 na spletni strani dogodka.

• Podeljene so EAEA Grundtvig nagrade za leto 2018 (7/6/2018)

  Evropsko združenje za izobraževanje odraslih (EAEA) je razglasilo letošnje dobitnike nagrad Grundtvig za uspešne projekte na področju izobraževanja odraslih v letu 2018. Nagrajeni so bili trije projekti, in sicer v nacionalni, evropski in mednarodni kategoriji. Letos je EAEA v ospredje postavila sodelovanje in partnerstva v izobraževanju odraslih.

  V nacionalni kategoriji je zmagalo estonsko omrežje regionalnih koordinatorjev pod vodstvom ANDRAS. V evropski kategoriji je za najboljši projekt izbran projekt Skills for Inclusion iz Italije, v mednarodni kategoriji pa projekt o profesionalizaciji izobraževalcev odraslih pod vodstvom DVV international Laos.

  Več o nagrajencih preberite tukaj.

  Priredila: Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

• Analiza ovir za izobraževanje med norveškimi zaporniki (7/5/2018)

  V International Review of Education (spletna izdaja, junij 2018) je objavljen zanimiv članek o udeležbi zaprtih oseb v izobraževanju odraslih. Avtorji Terje Manger, Ole Johan Eikeland in Arve Asbjørnsen so analizirali stanje na Norveškem.

  Izhajali so s stališča, da je izobraževanje lahko ključnega pomena za ponovno vključitev zaprtih oseb v družbo. Upoštevali so razlike med posamezniki po spolu, starosti, stopnji izobrazbe, morebitnih učnih težavah, dolžini kazni, ki jo prestajajo, in želji posameznika po izobraževanju. V raziskavi je sodelovalo 838 zapornikov, ki niso bili vključeni v nobeno obliko izobraževanja odraslih.

  Na podlagi predvidevanj so postavili hipotetični trifaktorski model, sestavljen iz institucionalnih (odsotnost dostopa do IKT), situacijskih (izobrazba ni zaznana kot pot iz trenutnega položaja) in osebnih ovir (imajo težave s pismenostjo, matematiko, zbranostjo ipd.). Model je bil v raziskavi potrjen, izkazalo pa se je tudi, da tisti z željo po izobraževanju močneje zaznavajo institucionalne kot situacijske ovire.

  Povzetek članka je dostopen na spletni strani revije; celotno besedilo članka lahko člani Knjižnice ACS naročite.

  Priredila: Ana Peklenik (Ana.peklenik@acs.si), ACS

EPALE

• Kaj imata skupnega izobraževanje v zaporih in šport? (8/14/2018)

  Izobraževanje v zaporih in šport v izobraževanju odraslih sta temi, ki na EPALE zaznamujeta najbolj vroča poletna meseca.

  Izobraževanju v zaporih smo se posvečali julija, ko smo na platformi objavili nekaj zanimivih razmišljanj v obliki spletnih dnevnikov, ki so jih prispevali uporabniki iz Slovenije in tematski koordinatorji EPALE iz tujine. O izobraževalnih in svetovalnih aktivnosti za obsojence, ki prestajajo kazen v zaporu, sta pisali Alenka Sagadin Mlinarič in Tatjana Njivar, strokovni delavki Andragoškega zavoda Maribor – Ljudske univerze. Ta ustanova je v zadnjem desetletju pripravila številne izobraževalne in svetovalne aktivnosti za bivajoče v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor.

  Tematski koordinator Andrew McCoshan je pripravil spletni dnevnik z naslovom 6 načinov za izboljšanje dostopa evropskih zapornikov do izobraževanja. V njem je predstavil razmišljanje dr. Paula Downesa z univerze Dublin City University na Irskem. Ogledal si je načine za premostitev ovir, ki preprečujejo izboljšanje izobraževanja evropskih zapornikov. Zanimiv pa je tudi intervju s Hannele Martikainen, režiserko zaporniškega gledališča. Povedala je, da sta za zapornika sodelovanje pri gledališki produkciji in končni uspeh lahko revolucionarna izkušnja. Čeprav prvotno ni nikoli nameravala graditi kariere na področju gledaliških umetnosti, je po desetih letih dela z zaporniki v okviru zaporniških gledaliških projektov danes v samem vrhu gledaliških ustvarjalcev v zaporih v svoji rodni Finski. Celoten intervju si lahko preberete na tej povezavi.

  Avgust pa je na EPALE posvečen športu. Naslovna stran ponuja v branje tematsko obarvane spletne dnevnike in študije primerov. Med viri so predstavljeni (tudi) nekateri projekti, ki povezujejo šport in izobraževanje odraslih.

  Kaj imata torej skupnega izobraževanje v zaporih in šport? Obe temi zaznamujeta julij in avgust na EPALE. Na platformi so objavljeni tudi prispevki, ki ju povezujeta. Oglejte si vir, ki govori o športu kot sredstvu komunikacije z zaprtimi osebami in med njimi. Vabimo vas tudi k prispevanju tematskih vsebin in dodajamo, da bomo prihajajoča jesenska meseca posvetili medijski pismenosti (september) ter projektom in partnerstvom (oktober).

  Maruša Bajt (Marusa.bajt@cmepius.si), CMEPIUS

• Bi želeli gostiti Zajtrk z EPALE? (8/14/2018)

  Zajtrk z EPALE je dogodek, ki ga v sodelovanju z vami organizira Nacionalna podporna služba EPALE.

  Zakaj zajtrk? Tako kot zajtrk predstavlja naš prvi dnevni obrok, ki nam da energijo za uspešno delo, bi si želeli, da EPALE postane prvi klik v delovnem dnevu slehernega izobraževalca odraslih!

  Zajtrk z EPALE je zasnovan kot praktična delavnica, kjer udeleženci spoznajo platformo in možnosti, ki jih ponuja. Doslej smo gostovali že v Ljubljani, Slovenski Bistrici, Novem mestu, Mariboru in Žalcu. Platformo želimo predstaviti tudi izobraževalcem odraslih iz drugih slovenskih krajev. Utrinke z zadnjega dogodka si lahko ogledate v prispevku na tej povezavi.

  Bi želeli gostiti predstavitev evropske platforme za izobraževanje odraslih?

  Navežite stik z nami in dogovorili se bomo za organizacijo dogodka. Zajtrk načrtujemo za jesenski čas, zato nam svoje zanimanje za sodelovanje sporočite najpozneje do petka, 14. septembra. Organizirali bomo le en dogodek. Če bo zanimanja veliko, se bomo morali odločiti za kraj oz. regijo, kjer še nismo gostovali.

  Za primeren prostor in udeležence poskrbite vi, zajtrk pa pripravimo mi! 🙂 Veselimo se sodelovanja z vami.

  Maruša Bajt (Marusa.bajt@cmepius.si), CMEPIUS

   

• Erasmus+ ni mus, pomaga pa! (8/14/2018)

  Ta slogan smo že večkrat uporabili pri predstavitvi aktivnosti Erasmus+, ki so na voljo tudi organizacijam za izobraževanje odraslih.

  V želji, da bi se za sodelovanje v programu v prihodnje odločile tudi nove organizacije za izobraževanje odraslih, smo pripravili povzetek rezultatov letošnjega Razpisa Erasmus+, obenem pa poudarjamo, da je v okviru razpisa vsako leto namenjenih več sredstev.

  Razpis 2018 in tako imenovana ključna ukrepa 1 in 2 (KA1 in KA2), v okviru katerih lahko organizacije za izobraževanje odraslih vloge oddajo neposredno na CMEPIUS, Nacionalno agencijo programa Erasmus+, je zaključen. Trenutno poteka podpis sporazumov z organizacijami, ki so bile na njem uspešne. Letošnji rok za oddajo vlog v okviru KA1, projekti učne mobilnosti posameznikov na področju izobraževanja odraslih, se je iztekel 1. februarja. Nacionalna agencija je prejela 29 vlog, odobrenih je bilo 10 v skupni vrednosti 104.693,00 EUR nepovratnih sredstev. Na razpisu v okviru ukrepa KA2, strateška partnerstva na področju izobraževanja odraslih, je do izteka roka 21. marca vloge oddalo 15 prijaviteljev.

  O rezultatih razpisa smo poročali tudi na EPALE. Posebno veseli smo prispevkov, ki jih med izvajanjem projekta prispevajo sodelujoče organizacije. Vsem organizacijam in strokovnim sodelavcem, ki ste sodelovali pri pripravi odobrenih projektov, čestitamo in želimo uspešno nadaljnje delo.

  Na CMEPIUS, kjer deluje tudi Nacionalna podporna služba EPALE, se trudimo za kakovostno informiranje in svetovanje deležnikom v zvezi z razpisom Erasmus+. V luči tega v letošnjem septembru gostimo tudi neformalni sestanek koordinatorjev Nacionalnih agencij Erasmus+ (za področje izobraževanja in usposabljanja). Strokovno srečanje bo 13. in 14. septembra potekalo v Ljubljani. Upamo, da bomo v prihodnjem letu, ob razpisu Erasmus+ 2019, še bolj inovativni in uspešni pri posredovanju informacij, ki so ključne za potencialne sodelujoče deležnike. Zakaj ne bi na razpisu Erasmus+ 2019 sodelovala tudi vaša organizacija za izobraževanje odraslih? Več podrobnosti bo znanih jeseni. Za vas bomo spremljali informacije in jih objavljali na EPALE.

  Maruša Bajt (marusa.bajt@cmepius.si), CMEPIUS

KOTIČEK JE VAŠ

• Dan, ki smo ga namenili promociji kakovosti v izobraževanju odraslih (8/14/2018)

  Dan za kakovost smo na LU Postojna obeležili 14. junija. Uspeh in prijetno vzdušje, ki je spremljalo prvo izvedbo dneva, namenjenega promociji skrbi za kakovost v izobraževanju odraslih, sta nas vse presenetila, zato ni nobenih pomislekov – tovrsten dogodek bo na naši ljudski univerzi postal tradicionalen.

  Aktivnost je potekala v okviru TVU, saj se nam je zdelo smiselno kot pomemben element vseživljenjskega učenja poudariti tudi sistematično in sistematizirano skrb za kakovost organiziranih oblik učenja. V dopoldanskem delu smo izpeljali delovno srečanje kolegija LU, kjer smo najprej uradno proslavili pridobitev pravice do uporabe Zelenega znaka kakovosti. Znak je za nas pomembno priznanje in nam pomeni spodbudo za nadaljnji razvoj tega področja. Svetovalka za kakovost je sodelavcem podrobneje predstavila ustroj notranjega sistema za kakovost v organizaciji, doslej opravljeno delo na tem področju in predloge za nadaljnji razvoj. Pri tem se je za zelo uporaben pripomoček izkazala zloženka ACS z naslovom Pristop k samoevalvaciji POKI, ki kompleksno področje prikazuje zelo pregledno. Udeleženci delovnega srečanja so se nazadnje podrobneje seznanili z obveznostmi, ki jih glede kakovosti nalaga novi Zakon o izobraževanju odraslih. Ob tem smo uspešno uskladili izvedbo nalog, ki jih je treba v zvezi s tem opraviti do konca leta.

  

  V popoldanskem delu smo izvedli andragoški zbor, ki smo ga v celoti obarvali z vsebinami kakovosti v izobraževanju odraslih. Predstavili smo pridobitev in pomen Zelenega znaka kakovosti in zunanje sodelavce seznanili s številnimi nalogami, ki se jim posvečamo v okviru te tematike. Vsi udeleženci so se strinjali, da je trud že obrodil prve dobrodošle sadove, čeprav niso vedeli, kako intenzivno smo se zadnji dve leti posvečali temu področju. V nadaljevanju smo se podrobneje posvetili letošnji skupni nalogi svetovalcev za kakovost – Učitelj in njegova vloga pri sprotnem spremljanju kakovosti, ki jo na nacionalni ravni koordinira ACS. Učitelje smo ob tem pritegnili v poglobljeno refleksijo in sodelovanje pri evalvaciji in prenovi te sestavine učnega procesa.

  Na koncu dneva nas je čakala še poslastica: medse smo povabili izjemno pisateljico, predavateljico in tudi učiteljico Alenko Rebula. Na podlagi svojega bogatega znanja in izkušenj nam je spregovorila o tem, kako negovati  vseživljenjsko učenje v zahtevnem času poplave informacij. Vse skupaj nas je navdušila za nadaljnje izpolnjevanje svojega poslanstva – širjenja kulture kakovostnega vseživljenjskega učenja.

  Erika Švara (erika.svara@zavod-znanje.si), LU Postojna

• Univerza za tretje življenjsko obdobje na LU Kočevje (8/13/2018)

  Letošnji krožki Univerze za tretje življenjsko obdobje Kočevje so se zaključili. Tako so se članice in člani z idejno vodjo Majdo Valda od lanskega septembra dalje lahko preizkusili v različnih aktivnostih. Mentorice Dragica Gornik, Griselda Cardozo Kočar in Zdenka Špolar so jih vpeljale v nemški, španski in angleški pogovorni jezik, ostali mentorji Alojz Vidic, Vida Ofak in Mihael Petrovič ml. pa so jim približali zdravilne rastline, popotniški trening, kulturno dediščino Kočevske ter program strokovne ekskurzije na Pokljuko. Sledili so še »kuharski recepti« Katje Papež za reševanje računalniških težav in zvočni svet gongov s Stanislavom Knežićem.

   

  

  Ponovno vabljeni v našo družbo meseca septembra, v jesenski študijski program krožkov na LU Kočevje.

  Vsem se za zaupanje in kvalitetno izvajanje aktivnosti iskreno zahvaljujemo in vas vabimo na ogled fotografij z zaključne predstavitve Univerze.

  Majda Valda (majda.valda@lu-kocevje.si), LU Kočevje

• Projekt Model migrantskega mentorstva – srečanje v Vicenzi (8/13/2018)

  Projekt z naslovom Model Migrantskega Mentorstva – MMM je dvoletni projekt, v katerem sodelujejo štirje partnerji, in sicer Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza kot koordinator projekta, OZARA, storitveno in invalidsko podjetje d.o.o., Eurocultura iz Italije in INIBIA iz Nemčije. Projekt je sofinanciran iz programa Erasmus+.

  Namen projekta je v vsaki državi usposobiti štiri migrante mentorje, ki bodo prenašali znanje na druge prispele migrante. Predstavniki Andragoškega zavoda Maribor – Ljudske univerze smo se udeležili drugega projektnega sestanka in izobraževalne aktivnosti za migrante mentorje.

  Namen srečanja je bila izmenjava znanj in izkušenj s področja poučevanja migrantov z vidika migrantov mentorjev. Na srečanju smo primerjali učinke usposabljanja na migrante mentorje, razpravljali o odprtih vprašanjih, pripravili mentorje na pilotno izvedbo programa MMM ter vodeno refleksijo. Namen aktivnosti je bila tudi vzpostavitev dobrih osebnih odnosov migrantov mentorjev med seboj in z osebjem.

  Ogledali smo si tudi mesti Vicenza in Benetke. Doživeli smo bogato zgodovinsko in kulturno izkušnjo in okušali kulinarične dobrote, značilne za to regijo.

  Usposabljanje migrantov mentorjev se je v mesecu juniju končalo, septembra pa nadaljujemo s pilotnim programom usposabljanja migrantov in preizkusom znanja in veščin v delovnem okolju.

  Podrobnosti so objavljene na spletni strani projekta.

  Marijana Simonič (marijana.simonic@azm-lu.si), Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza

• Znanstvena spoznanja s pomočjo znanstvenih kavarn projekta ScienceLit in študijskega krožka Znanost za vsak dan – znanstvena kavarna (8/13/2018)

  Mednarodni projekt ScienceLit – Science literacy for all! je projekt, ki ga sofinancira Evropska unija iz programa Erasmus+, KA2: strateška partnerstva. Konzorcij 5 partnerjev iz različnih Evropskih držav (Slovenije, Španije, Nemčije in Grčije) vodi društvo AGORA iz Španije. Glavni cilj projekta je ponuditi dostop do znanosti tistim, ki dostopa do akademskih znanj niso imeli. V okviru projekta smo razvili enovit pristop, s pomočjo katerega se bo dosegel »dialoški učni model«.

  

  Marca 2018 je v Novem mestu potekalo tretje mednarodno srečanje partnerjev. Predstavili smo dosežene rezultate projekta po posameznih delovnih sklopih: od zaključne verzije ScienceLit interaktivnega vodiča, metodologije in izvedbe znanstvenih kavarn do oblikovanja strukture in programa usposabljanja. Usposabljanje bo tako namenjeno vsem, organizacijam za izobraževanje odraslih ter potencialnim prostovoljkam in prostovoljcem, z namenom, da bi jim omogočili izvajanje metodologije ScienceLit in znanstvenih kavarn v njihovih organizacijah.

  

  RIC Novo mesto je v okviru projekta ScienceLit organiziral sedem delovnih srečanj (Scientific Dialogic Gatherings), ki se jih je udeležilo več kot sto udeležencev. Pogovori so se dotikali različnih tem: od sprememb podnebja in hrane, recikliranja pa vse do permakulturnega vrta.

  Da bi spodbudili kritično razmišljanje, smo združili znanstvena spoznanja in odprto razpravo med širšo laično ali strokovno javnostjo ter v okviru projekta ScienceLit in študijskega krožka Znanost za vsak dan – znanstvena kavarna organizirali tri znanstvene kavarne. Tako smo ponudili vsem dostop do akademskih znanj. Dogodki so se odvijali v Kulturno kongresnem centru Dolenjske Toplice, kamor smo povabili tri goste, in sicer Sanjo Lončar, Antona Komata in ddr. Ano Vovk Korže. Vsi trije so predstavili izsledke svojega raziskovalnega dela.

  

  V sproščenem pogovoru in dinamičnih razpravah o aktualnih vprašanjih med znanstveniki in javnostjo je sodelovalo 120 zainteresiranih udeležencev.

  Zakaj znanstvene kavarne? V neformalnem in sproščenem okolju, kjer je celoten prostor urejen kot kavarna, udeleženci oblikujejo omizja. Na znanstveno gradivo ali omizja, prekrita s papirjem, so udeleženci zapisovali vprašanja, svoje misli in iztočnice. Razvili so se dinamični pogovori, tako med udeleženci omizja kot tudi med udeleženci in znanstvenikom. Vloga moderatorja pri posameznem omizju je bila pozorno spremljati in spodbujati posameznike k prispevanju idej in pogledov ter skrbeti za medsebojno delitev mnenj. Na takšen način se je razvila enakovredna komunikacija, dialoški učni model, ki spodbuja k soustvarjanju znanja ter izoblikuje veščine za strpno in empatično sodelovanje.

  

  Zadnje partnersko srečanje projekta ScienceLit je bilo v Barceloni v Španiji od 18. do 21. junija. Na srečanju so partnerji posamično predstavili projektne aktivnosti: Metodologijo ScienceLit, interaktivni vodič ScienceLit, program usposabljanja ScienceLit, izvedbe znanstvenih dialoških srečanj in znanstvenih kavarn ter z njimi nastala gradiva.

  Srečanje je bilo združeno tudi z zaključno mednarodno konferenco, namenjeno širjenju rezultatov projekta in osveščanju ljudi. Pogovarjali smo se tudi o uskladitvi, podpori pri izvajanju prihodnjih projektnih aktivnosti in razširjanju gradiv, ki bodo namenjena vsem zainteresiranih uporabnikom gradiv (metodologije ScienceLit, interaktivnega vodiča) ter bodočim mentorjem in prostovoljcem.

  Ana Marija Blažič (ana.marija.blazic@ric-nm.si), RIC Novo mesto

• Umetnost v čuzi (8/13/2018)

  Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza se je s prijavo na razpis Ministrstva za pravosodje v letu 2016 vključil v vseslovenski partnerski izobraževalni projekt izvedbe nacionalnih poklicnih kvalifikacij in delovne terapije, ki ga organizacije za izobraževanje odraslih izvajajo za zaprte osebe v zavodih za prestajanje kazni zapora po vsej Sloveniji: »Izvajanje izobraževalnih programov, nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) in delovnih terapij za zaprte osebe (2016–2019)«. Projekt sofinancirata EU in RS. Naš zavod koordinira vse pogodbene aktivnosti s podizvajalci za Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor. Izvajamo pripravljalne tečaje in NPK preverjanja ter delovno terapijo.

   

  

  Kot poseben, rehabilitacijsko zelo pomemben del projekta, izpostavljamo delovno terapijo, ki je v dvomesečnih sklopih (40–50 ur vsaka dva meseca) nepretrgoma potekala vse od septembra 2016. Obsojenci so se v preteklih dveh letih – v skupini jih je bilo povprečno 5–8 – pod mentorstvom Andreje Kramberger, profesorice likovne vzgoje, preizkusili v raznovrstnih ustvarjalnih tehnikah: kaligrafiji, izdelovanju predmetov iz fimo- in dasmase, tkanju različnih izdelkov iz volne, mozaiku, akvarelu oz. gvašu. Izdelovali so uporabne predmete (vrečke, podstavke, darilne škatlice, nakit, voščilnice …), pletli venčke iz odpadnega papirja, ustvarjali izdelke iz odpadnega lesa. Na slikarskem platnu so ustvarjali v tehniki s papirnatimi robčki in akrilnimi barvami, iz lesa izdelovali ptičje hišice, kozolce, okvirje za slike, obnavljali dotrajano pohištvo v zaporu in še in še …

   

  

  Skupaj je bilo v dveh letih v program delovne terapije vključenih kar 34 obsojencev, ki so z izdelki najprej polepšali prostore zavoda. Delovna terapija je vsem vključenim prinesla veliko pozitivnih učinkov, od odkrivanja lastnih talentov do krepitve samopodobe, na koncu pa se je iz vsega porodila ideja, da bi svoje delo pokazali tudi širši javnosti. Navdihujoče odprtje razstave, ki so jo obsojenci sami hudomušno poimenovali Čuza art, je bilo 21. junija v prostorih Hostla Pekarna Maribor.

  V kratkem in simpatičnem kulturnem programu, ki so ga pripravili sami, so obsojenci poudarili, da »ustvarjanje ni omejeno s pomanjkanjem svobode«, pač pa je aktivnost, ki človeku vdihne smisel tudi v najtežjih trenutkih. Ustvarjanje ne pozna ne zmagovalcev ne poražencev, napolni nas z zadovoljstvom in radostjo.

  Razstava je bila zelo toplo sprejeta, obsojenci pa so v neformalnih pogovorih z veliko hvaležnostjo povedali, kako izpolnjujoče in osvobajajoče doživetje je zanje bilo odkritje ustvarjalnosti, blagodejno tako za njihov um kot roke.

  Izdelki so lep in zgovoren dokaz, kako pomembna je umetnost na njihovi poti do opolnomočenja, pozitivne samopodobe in duševnega zdravja, s tem pa kakovostnejšega življenja po koncu prestajanja zaporne kazni.

  Tatjana Njivar (tatjana.njivar@azm-lu.si), Andragoški zavod Maribor – Ljudska  univerza

  Fotografije: Izdelki delovne terapije obsojencev na prestajanju kazni zapora v ZPKZ Maribor; avtor fotografij: Mitja Florjanc, Visiual media d. o. o.

• Uspešen pumovski projekt Naš prostor, naša čast (8/13/2018)

  22. junija se je s sklepno prireditvijo zaključil uspešni učni projekt udeležencev programa PUM-O na Andragoškem zavodu Maribor – Ljudski univerzi. Pumovci so se odločili po svoji meri preurediti in polepšati učne prostore za učinkovitejše učenje in rast. Skladišče so preuredili v prijazen prostor za sprostitev. Uredili so pumovsko dvorišče, prenovili vrtno pohištvo, zasadili cvetlične grede, razširili vrt in izdelali velik kompostnik. Osvežili so tudi glavni učni prostor, ki je dobil čudovite stenske poslikave in druge manjše olepšave. Ob pomoči zunanje strokovnjakinje so posneli promocijski video o projektu. Izdelali so zloženke, plakate in vabila. Nastala je tudi pesem, ki jo je napisal udeleženec Alen, izvaja pa jo naš pumovski band. Projekt se je zaključil s svečanim dogodkom – predstavitvijo rezultatov projekta in otvoritvijo prenovljenih prostorov. Mladi so nanj povabili bližnje, prijatelje, sodelavce v projektu, medije in druge, ki jih pri njihovih prizadevanjih podpirajo.

  

  S sodelovanjem so uresničevali individualne interese, pridobivali ključne kompetence, se poklicno in karierno usmerjali in pridobili nova znanja in veščine. Mnogi so pridobili praktična znanja iz različnih poklicnih področij. Izboljševali so digitalno pismenost, razvijali ročne spretnosti in ustvarjalnost. Učili so se sodelovanja in razvijali skupinski duh. Z uspehi so krepili samopodobo. Projekt je primer dobre prakse, s katerim so mladi prevzeli odgovornost za svoje okolje. S svojim angažmajem za skupno dobro so postali zgled za širšo javnost. Na opravljeno delo in vse, kar so pridobili, so lahko upravičeno ponosni. Mentorji jim želimo, da dragocene izkušnje dobro izkoristijo.

  Klavdija Mirič (Klavdija.miric@azm-lu.si), Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza

• Islandija – dežela med ognjem in ledom (8/13/2018)

  S predstavniki Islandije smo uspešno sodelovali že v mednarodnem projektu GOAL (Erasmus + KA3). Sodelovanje pa smo še poglobili ob študijskem obisku na temo Svetovanje v izobraževanju odraslih v okviru programa Erasmus+, ključni ukrep 1: učna mobilnost posameznikov.  Od 3. do 9. junija 2018 smo tako v praksi spoznavali svetovalno dejavnost za odrasle v Reykjaviku in okolici.

  Udeležili smo se ga predstavniki različnih ustanov: MIZŠ, ACS, CPI, BIC Ljubljana, CDI Univerzum Ljubljana, ŠC Velenje in AZ LU Velenje.

  V Reykjaviku so nas sprejeli gostitelji – predstavniki Education and Training Service Centre (ETSC), ki sta ga ustanovila Islandska konfederacija dela (ASÍ) in Konfederacija islandskih delodajalcev (SA). Od leta 2010  je v lasti zveze državnih in občinskih sodelavcev (BSRB), Združenja lokalnih organov na Islandiji in Ministrstva za finance. Glavne naloge ETSC so oblikovanje učnih načrtov za izobraževanje, razvijanje postopkov priznavanja neformalnega in priložnostnega učenja, povečanje kakovosti izobraževanja odraslih ter razvoj svetovanja za ciljno skupino nizko kvalificiranih posameznikov. Predstavili so nam svojo organizacijo in področja delovanja, način sodelovanja z drugimi organizacijami na lokalni in regionalni ravni, način sodelovanja in financiranja štirinajstih vseživljenjskih centrov, ki delujejo v državi, sodelovanje z delodajalci in sindikati ter sistem svetovanja odraslim s poudarkom na kariernem svetovanju v podjetjih in sistemu priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja v Islandiji.

  Sledil je ogled institucij po vnaprej pripravljenem programu. Ogledali smo si vseživljenjski center MSS, vseživljenjski center Mimir in vseživljenski center IDAN. Svetovanje in priznavanje smo spoznavali v praksi, se pogovarjali s svetovalci, delili izkušnje, pregledali nekaj njihovih orodij ter spoznali nove metode poučevanja. Predstavili so nam tudi druge mednarodne projekte, v katerih sodelujejo. Povsod je bilo čutiti sproščeno, domače vzdušje in takšno želijo narediti tudi svetovanje. Obiskali smo tudi srednjo šolo – Taekniskolinn, spoznali poklicno in strokovno izobraževanje ter svetovanje njihovim udeležencem. Na koncu smo si ogledali še sodobno opremljene učilnice.

  Za nas je bilo posebno zanimivo uspešno sodelovanje sindikata in podjetij tako s srednjimi šolami kot vseživljenjskimi centri. Spoznavali smo načine izvajanja kariernega svetovanja v podjetjih, pristope motiviranja delodajalcev in nižje izobraženih kadrov k vključevanju v izobraževanje ter postopke vrednotenja predhodno pridobljenega znanja. Ob popoldnevih smo si ogledovali njihovo čudovito naravo, spoznavali kulturo, zgodovino, kulinariko, arhitekturo, jezik, ljudi in okolje.

  

  Strokovna srečanja, izmenjava znanj in izkušenj, posebno med bolj oddaljenimi državami, nas močno bogatijo. Dragocen je tudi občutek, da svetovanje odraslim in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja izvajamo precej podobno, med nami so manjše razlike. V mednarodnem okolju se vedno učimo novih stvari, pridobivamo nova, uporabna orodja, spoznavamo primere dobre prakse. Obiskom vedno sledi razmislek, kaj od videnega lahko uporabimo in prenesemo v svojo prakso.

  Tako članom mobilnosti kot gostiteljem zagotovo za vedno ostanejo pristni stiki, dobri odnosi, nova znanja in širši pogled.

  Islandija je dežela prijaznih in gostoljubnih ljudi, ki izjemno cenijo in čuvajo svojo neokrnjeno naravo, polno različnih čudes. Kljub temu da jih je malo, so Islandci ponosni na svojo državo. Obogateni z različnimi vtisi smo se po tednu dni vrnili v Slovenijo. Ostajajo čudoviti spomini, fotografije, ki nam ponovno pričarajo občutke in ideje za nove podvige na strokovnem področju. Pa seveda misel, da se z gostitelji znova srečamo, tokrat v naši lepi Sloveniji.

  Biserka Plahuta (biserka.plahuta@lu-velenje.si),  AZ Ljudska univerza Velenje

• LU Celje prejela bronasti grb Občine Dobrna (8/6/2018)
  

  Izobraževanj na LU Celje so se vselej udeleževali tudi ljudje iz drugih krajev, med njimi občani Dobrne. Posebno pri neformalnih programih je postalo očitno, da predvsem starejši težko zmorejo pot v Celje, zato je LU Celje postopoma začela seliti svoja izobraževanja in usposabljanja na podeželje. Že leta 2009 je na Dobrni pripravila tečaje računalništva v sklopu programa Računalniška pismenost za odrasle.  Od takrat je v kraju redno izvajala različne oblike neformalnega izobraževanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji računalniškega opismenjevanja, program Izzivi podeželja, študijski krožki in delavnice za uporabo sodobne tehnologije.

  Kot nadgradnja tega sodelovanja je bila leta 2017 odprta Točka vseživljenjskega učenja LU Celje na Dobrni. Tam deluje Društvo vseživljenjskega učenja, ki ga sestavljajo krajani, in skrbi, da se v kraju na področju izobraževanja in usposabljanja vedno kaj dogaja.

  Kot priznanje za uspešno sodelovanje je Občina Dobrna LU Celje podelila bronasti grb.

   

   

  Nevenka Žutić (nevenka.zutic@lu-celje.si), LU Celje

• Z mednarodnimi projekti krepimo kompetence izobraževalcev odraslih (8/3/2018)

  V Razvojnem izobraževanem centru Novo mesto sodelujemo v različnih mednarodnih projektih, med drugimi tudi Upskillead in Talking (sofinancirana s strani EU znotraj programa Erasmus+ K2), katerih glavni namen je krepitev kompetenc izobraževalcev odraslih s področij IKT ter komunikacije.

  

  V okviru teh dveh projektov razvijamo e-učna gradiva za izobraževalce odraslih. Gradiva so dostopna na dveh portalih.

  

  Postopek registracije je enostaven, vabljeni!

  E-Akademija Upskillead: registracija na povezavi http://upskillead-e-learning.eu/login/index.php.

  E-Talking learning platform: registracija na povezavi http://talking-project.eu/login/signup.php.

  Več o projektih lahko poiščete na strani RIC Novo mesto.

  Tina Strnad (tina.strnad@ric-nm.si), RIC Novo mesto

• Druženje za osebe z demenco v Alzheimer centru Ljubljana (8/3/2018)

  V četrtek, 19. 7. 2018, je Spominčica organizirala svoje redno mesečno srečanje (vsak tretji četrtek v mesecu) za druženje oseb z demenco in njihovih svojcev v Alzheimer Centru. Tokrat so srečanje popestrile študentke iz projekta NePOZAB (Pomoč obolelim za Alzheimerjevo boleznijo), ki so na kratko predstavile, kako zdrava hrana in ravnovesje naše mikrobiote – organizmov v telesu in predvsem črevesju – pozitivno vpliva na naše zdravje in pomaga zmanjšati tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.

  

  Študentka Lina se je potrudila in pripravila zdrave namaze, ki smo jih nato z užitkom poskusili na kruhu (bel kruh ni najboljša izbira, raje izberimo črnega ali polnozrnatega oziroma iz polnovredne moke).

  

  Po zanimivem uvodu je prostovoljka Spominčice Katja pripravila preprosto in sproščujočo ustvarjalno delavnico: na list papirja smo z belo voščenko narisali sliko oz. motiv ter ga nato z vodenimi barvicami pobarvali, da je slika zaživela.

  

  Nekaj risb smo imeli že pripravljenih in so jih lahko udeleženci le pobarvali ter uživali v razkritju, kaj je na papirju narisano. Med ustvarjanjem smo se sproščeno pogovarjali in skupaj preživeli res prijetno popoldne.

  Alzheimer Center se nahaja v podhodu Bežigrajska vrata pod Vilharjevo cesto (rdeči prostori). Vabljeni, da se nam pridružite, vedno se imamo lepo!

  Alja Gorgiev (spomincica.si@gmail.com), Spominčica – Alzheiemer Slovenija
• Projektno delo in zgodbe o prijateljstvu v PUM-O Slovenj Gradec (8/3/2018)

  V PUM-O Slovenj Gradec smo kot izbirni projekt pripravili slikanico za otroke Zgodbe o prijateljstvu. Udeleženci so po določenem načrtu v več zaporednih ali posameznih učnih dogodkih pridobili vsebinsko zaokroženo celoto znanj.

  

  Po kanaliziranju vseh interesov (nekateri so želeli pisati zgodbe, drugi risati, oblikovati, prevajati …) se je jasno zastavil načrt dela z opredeljenimi cilji in delitvijo nalog. Nastala je čudovita knjiga, ki temelji na resničnih zgodbah na podlagi doživetij udeležencev PUM-O. Zgodbe so zapisane v obliki basni, v njih nastopajo poosebljene živali s človeškimi lastnostmi, ponekod z ironijo opozarjajo na napake ljudi, ki so zaznamovali njihovo življenje. Večina zgodb ima, kot vse basni, moralni nauk, da bi poučno in vzgojno vplivale na bralca. Knjiga je prevedena v albanski jezik. Ob pomoči svojih staršev sta jo prevedli udeleženki s kosovskim državljanstvom. Ilustracije so delo udeleženca PUM-O. Od idejne zasnove do izdaje knjige so minili le trije meseci.

  Vsem vključenim je bila ponujena krasna možnost za razumevanje in razvoj pozitivnega odnosa do različnih kultur in medkulturnega dialoga in za to smo neizmerno hvaležni.

  

  Udeleženci so s sodelovanjem v projektu pridobili, izoblikovali, spoznali, se seznanili in usvojili naslednje spretnosti in kompetence:

  • spretnost konstruktivnega sporazumevanja v različnih okoljih in strpnost,
  • premagovanje predsodkov in sklepanje kompromisov ter spoštovanje različnosti in soljudi,
  • pomen človekovih pravic, enakosti in drugih dejavnikov, ki omogočajo demokracijo,
  • medkulturni dialog in pozitiven odnos do različnih kultur,
  • družbene razlike, ki izhajajo iz etnične, nacionalne, svetovnonazorske, religiozne ali kake druge pripadnosti,
  • sposobnost učinkovitega oblikovanja odnosov z drugimi in pripadnost skupini,
  • zmožnost komuniciranja znotraj skupine in navzven,
  • zmožnost motiviranja ostalih udeležencev v skupini,
  • obvladovanje stresnih situacij in usvajanje tehnik sproščanja (meditacija, EFT …),
  • sposobnost pisnega in ustnega izražanja v maternem jeziku,
  • sposobnost branja in razumevanja besedil ter oblikovanja člankov in zgodb,
  • zmožnost za kritični in konstruktivni dialog,
  • vztrajnost in pripravljenost za učenje,
  • inovativnost, ustvarjalnost, zanesljivost in odgovornost,
  • razumevanje in sprejemanje svoje vloge v skupini, z aktivnim prispevkom k doseganju ciljev,
  • kulturne značilnosti, posebnosti, dogodke in običaje posameznih narodov,
  • samostojno pridobivanje učnih virov in iskanje informacij s pomočjo brskalnikov,
  • osnovna znanja pisarniškega paketa Microsoft Office,
  • kritičen odnos do poplave različnih informacij,
  • različne medije in načine oglaševanja,
  • aktivno sodelovanje in kritično presojanje nastalih zgodbic in ilustracij,
  • različne družabne igre (activity, remi, tablič, enka …),
  • včlanitev v knjižnico s stalnimi obiski in poudarkom na pomenu branja,
  • pomen tujih jezikov za vključevanje v sodobno družbo.

  S sodelovanjem v učnih projektih  se izobraževanje zelo približa življenju mladostnikov. Projektne teme in vsebine so povzete iz njihovega doživljanja, razmišljanja, zanimanja in problemov, odvisne so predvsem od njihovih učnih potreb in želja.

  

  S sodelovanjem v različnih projektih udeleženci pridobijo znanja in veščine, ki jim olajšajo pot do zaposlitve oziroma vrnitev v izobraževanje, če tako želijo. Poveča se njihova splošna izobraženost, formirata se njihova poklicna identiteta in socialno-kulturno delovanje.

  

  Mag. Damjana Kotnik (damjana.kotnik@mocis.si), MOCIS, Center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec

• Lojze in Darja – ambasadorja učenja in kulinarike (8/3/2018)

  V Večgeneracijskem centru Zasavje na Zasavski ljudski univerzi te poletne dni namenjamo predvsem najmlajšim (pa tudi mladim po srcu). Da otrokom v poletnih dneh ni preveč dolgčas, prirejamo različne počitniške aktivnosti. Za nami je že nekaj odlično preživetih dopoldnevov. S pomočjo specialistke za tortice Mihele Kmetič smo izdelovali in se sladkali z mini torticami na palčki POPSI. Obiskali smo najmlajše v vrtcu Zagorje, kjer je gospa Cvetka Drnovšek iz Vrta tete Johance otroke pomirila in začarala z močjo blagodejnih zelišč. Tisti dan baje nihče več ni jokal, po kosilu pa so spali kot ubiti.

  

  Na sredini kulinarični delavnici smo gostili zvezdo – kuharskega mojstra Lojzeta Čopa iz Hiše domačih okusov Pr Čop, ki je tudi naš ambasador vseživljenjskega učenja. Dobitnica priznanja TVU 2017 Darja Smrkolj tudi ne počiva, saj se je z veseljem odzvala na povabilo in pomagala mojstru pri pripravi jedi.

  

  Delavnica je uspela za čisto desetko! Otroci so pripravili 6-hodni meni v samo dveh urah, bilo je za prste obliznit!  Na delovnem, zabavnem in ustvarjalnem dogodku smo uživali vsi, veliki in mali.

  

  Anja Lenart (anja.lenart@zlu.si), VGC Zasavje, Zasavska ljudska univerza

• Socialna aktivacija albanskih žensk v Mariboru (7/12/2018)

  V petek, 22. junija, smo uspešno zaključili drugo izvedbo kratkega programa socialne aktivacije tipa C Aktivno živim v Sloveniji, ki je trajala polne 3 mesece. Tako v prvo kot v drugo skupino je bilo vključenih 15 udeleženk – albanskih žensk. Program je v I. in II. fazi obsegal 264 ur skupnega programa in 150 ur individualnega dela. Ves čas izvajanja je bila, poleg strokovne vodje, prisotna tudi kulturna mediatorka, saj je bilo razumevanje slovenskega jezika zelo slabo.

  

  Aktivnosti programa so bile porazdeljene v več sklopov od komunikacije v slovenskem jeziku, zdravega načina življenja, zaposlovanja, delavnic za dvig samozavesti do delavnic pridobivanja digitalnih kompetenc. Učenje slovenščine je temeljilo na usvajanju osnovnih sporazumevalnih vzorcev, spoznavanju osnov slovenske slovnice, obravnavi kratkih bralnih in slušnih besedil ter govornih in pisnih dejavnostih. Vsebine so bile nadgrajene z dodatnimi metodami izkustvenega učenja iz vsakdanjega življenja, npr. z igro vlog.

  

  Ključnega pomena so bili obiski lokalnih institucij. Udeleženke so obiskale Upravno enoto Maribor, Karierno središče Maribor, Mariborsko knjižnico, spoznale pa so tudi dejavnosti Centra za socialno delo Maribor. Hkrati so se naučile izpolnjevati različne obrazce, od vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev do raznih poštnih in bančnih tiskovin. V sodelovanju z Zdravstvenim domom Maribor so se poučile o zdravem načinu življenja in o duševnih težavah. Za povečanje zaposlitvenih možnosti so obiskale Karierni sejem in izvedele, kako uspešno iskati zaposlitev. Obiskale so Center za pomoč na domu, kjer so predstavili poklic socialne oskrbovalke na domu. To je vzbudilo veliko zanimanja, izkazale so interes po pridobitvi NPK – socialni oskrbovalec. Na obisku v OŠ Maksa Durjave so spoznale, kako poteka sodelovanje staršev in šole. Predstavljena jim je bila tudi dejavnost Središča za samostojno učenje in Svetovalnega središča Maribor. Tu so izvedele, kakšne so možnosti za nadaljnje vključevanje v (ne)formalno izobraževanje.

  

  Udeleženke so skozi program predstavile tudi svoje ročne in kulinarične spretnosti. V času Parade učenja so imele stojnico s svojimi izdelki in so obiskovalcem prikazale veščine vezenja, kvačkanja in pletenja. Seznanile so se z osebnim dopolnilnim delom ter sistemom vrednotnic in preko primerov dobre zaposlitvene prakse spoznale različne načine za nadgradnjo svojega znanja v (samo)zaposlitev. Obiskale so podjetnico, ki ji je hobi že uspelo nadgraditi v posel in je ustanovila podjetje Cute Wood. Obiskale so tudi socialno podjetja Kooperativa Dame, Galerijo kreativnih, trgovino ARTmijeMAR in družbeno odgovorno podjetje Smetka.

  

  Skratka, s celovitim pristopom smo skozi različne delavnice, primere dobrih praks, obiske in individualne pogovore usmerjali in motivirali udeleženke za aktivno vključevanje na trg dela ali v druge oblike izobraževanja. Poleg najrazličnejših kompetenc so ključnega pomena osebni razvoj, odprava strahu pred nadaljnjimi vključitvami, zaupanje in občutek sprejetosti. Veseli smo, da se je ena od udeleženk zaposlila še pred zaključkom programa. Druge udeleženke so izkazale interes za nadaljnjo vključitei, bodisi v poskusno delo, NPK, Osnovno šolo za odrasle, večina pa v program Usposabljanja za življenjsko uspešnost. Nekatere udeleženke se bodo pozneje vključile še v program Začetna integracija priseljencev. Izkazan interes udeleženk smo predstavili na timskem sestanku s predstavnico socialne aktivacije Regionalne mobilne enote Maribor, predstavnico CSD in svetovalkami udeleženk ZRSZ OS Maribor.

  Irena Urankar (irena.urankar@azm-lu.si), Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza

KNJIŽNICA

• Poročilo EAEA o izobraževanju odraslih v Evropi 2017 (8/14/2018)

  Združenje EAEA je v začetku julija objavilo poročilo o izobraževanju odraslih v Evropi s poudarkom na pogledu civilne družbe. Eno temeljnih področij, zajetih v vprašalniku, je vpliv različnih evropskih in mednarodnih pobud in strategij: EPUO (2011), Poti izpopolnjevanja (2016), Cilji trajnostnega razvoja ZN (2015) in GOAL.

  Poleg jezikovnih tečajev ostajajo begunci eno ključnih področij dela članov. Večji pomen pridobivajo poklicno usposabljanje, družinsko učenje, krepitev državljanskih kompetenc in medkulturno učenje. Skladno s pobudo Poti izpopolnjevanja mnoge organizacije navdušujejo javnost za izobraževanje, pridobivajo nove učeče se, posebno iz ranljivih skupin. Veliko pozornosti namenjajo tudi vrednotenju in priznavanju neformalnega in priložnostno pridobljenega znanja.

  Za večino organizacij ostaja financiranje ključni izziv. Zavedajo se, da bi morale države k izobraževanju odraslih pristopati celoviteje in poleg osnovnih spretnosti zagotavljati tudi poglabljanje zavedanja o demokraciji, pomenu kritičnega mišljenja in osebnostni rasti. Ta spoznanja želijo odločneje predstaviti vsem deležnikom, predvsem odločevalcem v državah, kjer je vključenost odraslih v izobraževanje nizka. Zagovorništvo izobraževanja odraslih je pomembno tudi v državah, kjer je to področje v veliki meri prepoznano kot pomembno, vendar nezadostno financirano, zato ne doseže najranljivejših skupin. Ozaveščanje torej ostaja ključnega pomena.

  Podrobnejši podatki o stanju v Sloveniji niso vključeni, navedenih priložnosti in izzivov pa se zavedamo in delujemo v smeri Poti izpopolnjevanja.

  Tako ta publikacija kot Poročilo o delu EAEA in brošura o letošnjih dobitnikih nagrad Gruntvig so na voljo v Knjižnici ACS.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• International review of education, 4/2018 (8/6/2018)

  Posebna številka revije je osredotočena na sodelovanje med nordijskimi in baltskimi državami na področju izobraževanja odraslih v obdobju 1991 in 2004. Sodelovanje se je razvilo v rastočo strokovno in raziskovalno mrežo in vodilo v ustanovitev skupnih institucij. Kljub vsemu je bilo v okviru teh povezav malo raziskovanja; v publikaciji objavljeni prispevki orjejo ledino in uredniški odbor izraža pričakovanje, da se tako odpira novo raziskovalno polje.

  Publikacija prinaša štiri izvirne znanstvene članke. Tematiko obravnavajo z zornih kotov različnih vključenih držav: Estonije, Litve in Latvije v luči povezovanja z nordijskimi državami. Pri tem uporabljajo različne metodološke pristope in navajajo različne primere dobrih praks.

  V drugem delu revije so predstavljene štiri knjižne novosti.

  Revija IRE je na voljo v Knjižnici ACS. Članki so dostopni tudi na spletu; za člane naše knjižnice brezplačno.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Izšla je junijska številka Aladin Online Alert (7/13/2018)

  Koordinacija omrežja Aladin je del dejavnosti Inštituta za vseživljenjsko učenje pri UNESCO. Omrežje je bilo ustanovljeno za podporo, povezovanje in krepitev dokumentacijskih centrov in knjižnic, ki delujejo na področju izobraževanja in pismenosti odraslih. V njihovih arhivih najdemo številne publikacije in dokumente, vezane na delovanje UNESCO, ter povezave na kataloge največjih svetovnih knjižnic. Član omrežja je tudi (Knjižnica) ACS.

  Najnovejša številka dvomesečnika Aladin Online Alert  opozarja na zanimiv članek avtoric Judy Harris in Christine Wihak o priznavanju neformalnega znanja na višjih stopnjah izobraževanja. Publikacija Making learning visible na 13 straneh predstavlja pristope h kakovostni prezentaciji svojih spretnosti, znanja, veščin, kompetenc, dosežkov in kvalifikacij, poudarja, katero znanje šteje in na kakšen način bomo oblikovali t. i. mape učnih dosežkov v prihodnje. Tako ta kot naslednja predstavljena publikacija sta nastali v okviru pobude Education 2030 in sta vsebinsko navezani druga na drugo. Priznavanje in vrednotenje osnovne izobrazbe kot temelja vseživljenjskega učenja prinaša primerjavo politik in praks na tem področju v različnih državah.

  

  Gradivo Mile Guide pa prinaša precej podrobna navodila vsem, ki se zanimajo za mobilnost v Evropi: kako predstaviti (strniti) neformalne učne izkušnje, kako varovati svojo zasebnost, kako izdelati portfolio ipd.

  V tradicionalnih rubrikah Izobraževanje odraslih, Pismenost odraslih, Vseživljenjsko učenje ter Strokovno in poklicno izobraževanje opozarjajo na zanimive članke in publikacije, objavljene pred kratkim. V arhiv smo shranili celotno publikacijo.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• LiberEurope objavlja načrt za odprto znanost (Open science roadmap) (7/12/2018)

  Odprt dostop do znanosti ima nedvomno pozitivne družbene učinke, saj omogoča več sodelovanja, transparentnosti, reprodukcije in vpliva znanosti. Zveza evropskih raziskovalnih knjižničarjev Liber podpira prizadevanja raziskovalnih knjižničarjev, zato v načrtu izpostavlja akcije, s katerimi lahko ti znotraj svoje organizacije in v zunanjem okolju ozaveščajo o odprtem dostopu. V publikaciji so opisani izzivi, priložnosti in predlogi sedmih ključnih področij: znanstvenega objavljanja, podatkov po principu FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable), raziskovalne infrastrukture in Evropskega raziskovalnega oblaka (EOSC), meritev in nagrad, spretnosti, verodostojnosti raziskav in državljanske znanosti.

  Dokument torej povezuje knjižničarje, raziskovalce, študente in javnost. V zaključnem delu je opisanih nekaj primerov dobrih praks. Publikacija je dobrodošel prispevek k razumevanju odprte znanosti in njenih razsežnosti.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Sodobna pedagogika 2/2018 že v naši knjižnici (7/10/2018)

  Revija Sodobna pedagogika se tematsko usmerja k internacionalizaciji. Je to pravi pristop za izboljšanje visokošolskega izobraževanja v sodobni družbi? Alenka Flander v svojem prispevku osvetli sistemske vidike in vpliv internacionalizacije na izboljšanje kakovosti visokega šolstva. Ob odgovorih na nekatera vprašanja pa se že odpirajo nova: o pogojih in učinkih internacionalizacije. Razširjanje visokošolskega prostora med več držav je odvisno (med drugim) od znanja tujih jezikov. Violeta Jurkovič se v svojem članku ukvarja prav s tem – raziskuje priložnostno učenje angleščine med slovenskimi študenti, medtem ko Maja Dolinar in Ana Mlekuž predstavljata rezultate svojih preučevanj medkulturne kompetentnosti učiteljev tujega jezika.

  Drugi prispevki prinašajo še nekaj praktičnih primerov medkulturnega in medinstucionalnega sodelovanja. Dejavnikov internacionalizacije je veliko, poleg vsebinskih, formalnih in organizacijskih zapletov je v ospredju tudi znanje tujega jezika. Pedagoško osebje mora biti strokovno usposobljeno; usklajevanje in izmenjave je treba nenehno spremljati in zagotavljati uspešne prehode med stopnjami in vrstami študijskih programov.

  Podrobnosti, analize, primerjave, rezultati, izzivi in priložnosti … Vse to prinašajo članki v Sodobni pedagogiki, ki jo najdete na knjižni polici v Knjižnici ACS.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• 2. številka Andragoških spoznanj v letu 2018 (7/10/2018)

  V Uvodniku urednik Borut Mikulec pojasnjuje nekatere trende razvoja izobraževanja odraslih. Zgodovino in raziskovanje tega področja razdeli v tri razvojne faze. Ugotavlja, da se zaradi metodoloških razlik pojavljajo razhajanja med akademsko obravnavo področja izobraževanja odraslih in diskurzom spretnosti, ki ga mednarodne in politične organizacije, kot je OECD, skušajo utemeljiti na podatkih (PIAAC).

  Tokratna izdaja prinaša tri znanstvene in tri strokovne članke, poročilo in recenzijo knjige. Med članki izpostavljamo dva: dr. Anita Jug Došler in mag. Margerita Zagmajster predstavljata aktualne izzive, priporočila in vizijo razvoja središč za samostojno učenje (SSU), mag. Tanja Vilič Klenovšek povezuje teorijo, izobraževalno politiko in prakso andragoškega svetovalnega dela. V poročilu se Ida Srebotnik odziva na mednarodni andragoški simpozij Gradimo mostove, ki je bil aprila na Hrvaškem.

  Publikacija je že na voljo v Knjižnici ACS in na spletu, kjer si lahko preberete starejše članke in druge zanimive objave.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• International review of education – številka 3/2018 že v Knjižnici ACS (7/10/2018)

  Posebna izdaja je tematsko osredotočena na gradnjo trajnostno naravnanih učečih se mest. Vseživljenjsko učenje in trajnostna naravnanost sta tesno prepletena. V predstavitvenem članku je navedena slika ključnih lastnosti učečih se mest, ki jo je UIL predstavil leta 2015. Vseh pet prispevkov v publikaciji je neposredno povezanih s stebri učečih se mest: z ozaveščanjem o vključujočem učenju v izobraževalnem sistemu, s ponovnim oživljanjem družinskega in skupnostnega učenja, krepitvijo učenja za in na delovnem mestu, širjenjem modernih tehnologij ter krepitvijo kakovosti in odličnosti učenja.

  Recenziranih je pet knjig.

  Astrid von Kotze in Shirley Walters (ur.). Forging solidarity: popular education at work (2017).

  Young Chun Kim. Shadow education and the curriculum and culture of schooling in South Korea (2016).

  Bernhard Streitwieser in Anthony C. Ogden (ur.). International higher education’s scholar.practitioners: Bringing research and practice (2016).

  Jacky Kilvington in Ali Wood. Gender, sex and children’s play (2016).

  Thor-Andre Skrefsrud. The intercultural dialog: Preparing teachers for diversity (2018).

  Večino prispevkov najdete brezplačno na spletu, saj revija IRE podpira odprt dostop. Ključ za zaklenjene članke dobite v Knjižnici ACS.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Analiza ovir za izobraževanje med norveškimi zaporniki (7/5/2018)

  V International Review of Education (spletna izdaja, junij 2018) je objavljen zanimiv članek o udeležbi zaprtih oseb v izobraževanju odraslih. Avtorji Terje Manger, Ole Johan Eikeland in Arve Asbjørnsen so analizirali stanje na Norveškem.

  Izhajali so s stališča, da je izobraževanje lahko ključnega pomena za ponovno vključitev zaprtih oseb v družbo. Upoštevali so razlike med posamezniki po spolu, starosti, stopnji izobrazbe, morebitnih učnih težavah, dolžini kazni, ki jo prestajajo, in želji posameznika po izobraževanju. V raziskavi je sodelovalo 838 zapornikov, ki niso bili vključeni v nobeno obliko izobraževanja odraslih.

  Na podlagi predvidevanj so postavili hipotetični trifaktorski model, sestavljen iz institucionalnih (odsotnost dostopa do IKT), situacijskih (izobrazba ni zaznana kot pot iz trenutnega položaja) in osebnih ovir (imajo težave s pismenostjo, matematiko, zbranostjo ipd.). Model je bil v raziskavi potrjen, izkazalo pa se je tudi, da tisti z željo po izobraževanju močneje zaznavajo institucionalne kot situacijske ovire.

  Povzetek članka je dostopen na spletni strani revije; celotno besedilo članka lahko člani Knjižnice ACS naročite.

  Priredila: Ana Peklenik (Ana.peklenik@acs.si), ACS

• Cedefopova publikacija: Iz dolgotrajne brezposelnosti v primerno zaposlitev (7/5/2018)

  Cedefop je junija izdal publikacijo o tem, kako poklicno izobraževanje in usposabljanje vpliva na trajno vrnitev dolgotrajno brezposelnih v zaposlitev oziroma na delo. Gre za neke vrste poročilo z istoimenskega foruma (2017), na katerem so predstavniki posameznih držav predstavljali primere dobrih praks. Cilj ukrepov, kot so individualni pristop in razvojni programi, razviti v sodelovanju z deležniki na trgu dela, je poiskati stično točko oziroma ujemanje posameznika in delovnega mesta. To namreč preprečuje t. i. povratništvo in pripomore k trajnosti zaposlitve.

  V prvem delu so prikazani in interpretirani statistični podatki o udeležbi v IO, stopnji brezposelnosti in pismenosti po rezultatih PIAAC v posamezni državi. Sklep tega dela je pričakovan: nižje izražene spretnosti vplivajo na zaposljivost/zaposlenost. Posamezniki brez zaposlitve, ki so bili predhodno zaposleni, se na lestvicah spretnosti uvrščajo višje od tistih, ki so dolgotrajno brezposelni.

  Drugi del navaja primere dobrih praks, pri katerih so države EU upoštevale posebnosti svojih ranljivih skupin. Na Slovaškem imajo tako poseben program za Rome. Individualni pristop v vseh državah temelji na profiliranju predvsem tistih, ki izstopajo iz skupin, v katerih bi dobili standardno podporo. Na Irskem so npr. razvili model, s katerim ocenijo možnosti, ali bo oseba (priseljenec) ostala v državi ali jo bo zapustila. Tako se izognejo nesmotrno porabljenim stroškom za usposabljanje in zagotovijo učinkovitejšo rabo finančnih virov.

  Med ukrepi, ki zagotavljajo trajnost zaposlovanja, publikacija navaja oblikovanje učinkovitejših skupinskih pristopov. Te sooblikujejo vlade, nevladne organizacije, javni zavodi za zaposlovanje in ustanove, ki usposabljanja izvajajo. Pri aktivaciji posameznika priporočajo upoštevanje njegovih spretnosti (primer Hrvaške) in razvijanje spretnosti za mobilnost in trajnost zaposlitve (primer Latvije). Na Portugalskem upoštevajo možnosti za učenje na delu, predvsem za mlade in nizko izobražene.

  Evalvacija teh ukrepov je osvetlila tudi njihove pomanjkljivosti. Obstaja bojazen, da bodo mladi, ki se učijo na delovnem mestu, izrinili obstoječe zaposlene in da bodo finančne vire koristili posamezniki, ki bi se lahko zaposlili brez podpore. V zaključku so navedene možnosti za trajno izobraževanje na področju zaposlovanja. Najpomembnejše so okrepitev sodelovanja med deležniki na trgu dela in usklajevanje financiranja, ozaveščanje o pomenu trajnega ujemanja posameznikovih spretnosti z zahtevami delovnega mesta in učinkovitejše izkoriščanje IKT. Številne možnosti ponuja tudi uporaba evropskih orodij.

  Okrepitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter ujemanje spretnosti z zahtevami delovnega mesta v povezavi z upoštevanjem značilnosti posameznika vodijo v udejanjanje predlogov, navedenih v publikaciji. Reševanje problema dolgotrajne brezposelnosti ima pozitiven vpliv ne samo na posameznika in njegovo ožjo okolico, ampak tudi na družbo kot celoto.

  Priredila: Ana Peklenik (Ana.peklenik@acs.si), ACS