Nemčija je primer evropske države, ki se je zelo sistematično, z nacionalno strategijo lotila izboljševanja temeljnih spretnosti odraslih. Sprejeli so najširši konsenz glede tega, da sta branje in pisanje osnovni temeljni spretnosti, ki jih posameznik potrebuje za samostojno življenje, vseživljenjsko učenje ter aktivno participacijo tako v socialnem kot poklicnem življenju. V povprečju enemu od sedmih odraslih v Nemčiji teh temeljnih spretnosti primanjkuje. Približno 7,5 milijonov ljudi zna brati, pisati in razumeti samo najenostavnejše stavke in tako jim vsakodnevne naloge, kot so branje navodil, razumevanje pogodb ali izpolnjevanje uradnih obrazcev, predstavlja ogromen izziv.
Za dvig pismenosti odraslih so nemška vlada in zvezne države Nemčije naznanile Nacionalno strategijo Desetletje za razvoj pismenosti in temeljnih spretnosti (AlphaDekade) v obdobju 2016–2026. Cilj je občutno zmanjšati funkcionalno nepismenost odraslih in izboljšati raven osnovnih temeljnih spretnosti, vključno z matematičnimi, digitalnimi, finančnimi in socialnimi temeljnimi spretnosti ter pismenostjo na področju zdravja.
Kako doseči funkcionalno nepismene odrasle? Kdo so ti odrasli? Kako jih motivirati? Za odgovore na ta vprašanja nemška vlada in njeni partnerji krepijo dejavnosti, tako da osveščajo javnost in okolje o pomembnosti in potrebnosti pismenosti in temeljnih spretnosti, intenzivno povečujejo raziskovanje na področju funkcionalne nepismenosti z namenom doseči te odrasle, izboljšujejo priložnosti za učenje, usposabljajo učitelje, ki bodo znali poučevati odrasle z nizko izraženimi temeljnimi spretnostmi, vzpostavljajo trajno strukturo, vpenjajo pismenost in temeljne spretnosti v redni del splošne in poklicne izobrazbe.
V strategijo Desetletje za razvoj pismenosti so vključene različne organizacije, ki dejavno izvajajo ukrepe in so se zavezale k uresničevanju skupnih ciljev. K sodelovanju so bile povabljene tudi druge zainteresirane organizacije, predvsem s področja zaposlovanja, gospodarstva, kulture, športa in socialnih zadev. Podrobnejše informacije so na voljo na projektni spletni strani.
Tudi v Sloveniji bi se na področju izboljševanja temeljih spretnosti odraslih lahko zgledovali po nemškem primeru desetletja za razvoj pismenosti. Najprej pa bo treba narediti prvi korak in se soočiti s spoznanjem, da v Sloveniji problem neustreznih spretnosti odraslih sploh obstaja.
Katja Bider (katja.bider@acs.si), ACS
