Cilj izobraževanja o podnebnih vsebinah je razvoj ključnih kompetenc, ki so potrebne za življenje v trajnostni družbi. To omogoča razumevanje okoljskih sistemov, kritično mišljenje, reševanje problemov, medkulturno komunikacijo, sodelovanje in občutek odgovornosti do skupnosti.
Na ŠC Celje izvajamo dve obliki IO – neformalno v obliki študijskih krožkov in formalno, ki sledi ciljem predpisanih učnih načrtov. Žal v formalnem opažamo pomanjkanje podnebnih vsebin. Obravnavane niso niti kot poseben predmet niti te tematike niso vključene v druge predmete. Študijski krožek s podnebnimi vsebinami smo zato izkoristili za iskanje in preizkus njihovega vključevanja v formalno IO.
Učenje o podnebnih spremembah skozi delovanje študijskih krožkov
Prizadevamo si, da bi naši udeleženci presegli zgolj teoretično znanje o podnebnih spremembah in se osredotočili na učenje skozi delovanje. Spodbujati želimo predvsem praktično rabo usvojenega znanja v vsakdanjih situacijah. To posameznikom omogoča aktivnost, neprecenljive izkušnje in nove spretnosti.
S pomočjo projekta PCVIZ, ki ga financira MOP s sredstvi Sklada za podnebne spremembe, smo se v preteklem letu v študijskih krožkih učili o podnebnih spremembah, recikliranju in ponovni uporabi, varovanju vodnih virov, kulturni dediščini in identiteti. Pripravljali smo celo skupni načrt za trajnostno gradnjo, izgradnjo pešpoti in urejanje širše lokalne okolice. Dodatno pozornost smo posvetili energetski varčnosti in skrbnemu ravnanju s pitno vodo, ekološki osveščenosti in zelenemu delovanju vsakega posameznika. V projektne aktivnosti študijskega krožka smo vključili tudi OŠ Dobje, ki je intenzivno vključena v projekt VITR, ter enoto za formalno izobraževanje odraslih na ŠC Celje.
Uredili smo učilnico na prostem in učno pot. Posadili smo drevesa in se učili o avtohtonih slovenskih sadnih vrstah. V visoke grede smo zasadili zelišča in medovite rastline. Postavili smo šolski vrt in zasadili zelišča, zelenjavo in sadje. Učili smo se krožnega gospodarstva z vzgojo in predelavo zelišč v končni proizvod (ekološka darilca, mila, čaji, hidrolati ipd.).
Opozarjali smo na pomen domače pridelave hrane in spodbujali sodelovanje osnovne šole z eko kmetijami in lokalnimi pridelovalci, hkrati pa svetovali in zbirali ideje, kako zavreči čim manj hrane jo predelati. Reciklirali smo tudi druge odpadke, obnavljali staro pohištvo, izmenjevali in ponovno uporabljali tekstil in oblačila.
Posebno skrb smo namenili varovanju vodnih virov. Po podatkih SURS (2023) vsak prebivalec Slovenije v povprečju porabi 110 litrov vode na dan, nekateri iz javnih, drugi pa iz zasebnih vodovodov. V sodelovanju z dijaki programa kemijski tehnik na ŠC Celje smo opravili primerjavo rezultatov kemijske analize pitne vode iz zasebnega, javnega vira in steklenice. Pri vseh treh vzorcih smo ugotovili zelo nizko vsebnost klorida, amonija in železa, kar pomeni, da je voda v tem okolju zelo čista. Tako smo se seznanili tudi s parametri, ki so pokazatelj kakovosti pitne vode.
Uporabili smo odlično priložnost in se poučili o varčevanju s (pitno) vodo in možnostih uporabe deževnice v domačih gospodinjstvih.
Na podlagi izvedenega energetskega pregleda stavbe ŠC Celje smo izdelali in med zaposlenimi ter učečimi se promovirali ukrepe za učinkovito rabo energije (voda, elektrika, toplota ipd.). V spomladanskih mesecih smo izvedli prvo množično predavanje na daljavo. Na temo energetske varčnosti je namreč spregovoril Aleš Ferlež, član Slovenskega združenja za energetiko, sicer profesor na našem centru. Predavanja se je udeležilo okrog 3.000 učečih se in zaposlenih.
Iz neformalnega v formalno izobraževanje
Da bi postali družba, ki se zna spoprijeti s spremembami, negotovostmi in izzivi, je treba ustvariti razmere ter vzpostaviti sistemski način trajnostnega razvoja. Skupnostno delovanje v obliki študijskih krožkov je živo in prinaša mnoge pozitivne rezultate, vendar ni integrirano v šolski sistem, zato nima trdnih in trajnih podlag. Izobraževalne ustanove lahko deloma prilagodijo učne načrte, tako da vključujejo vsebine o okoljskih, družbenih in ekonomskih vidikih trajnosti. Odličen primer je npr. okoljska vzgoja v osnovnih šolah in gimnazijah.
Pojavlja pa se vprašanje, kako lahko podnebne vsebine integriramo v formalno IO. To namreč ponuja manj osebnih srečanj kot redno srednješolsko izobraževanje in več samostojnega učenja, manj časa za posameznike, ki so zaradi svoje življenjske situacije postavljeni pred več vsakodnevnih izzivov in obveznosti. Kako torej v minimalno urno obveznost vključiti še izobraževanje o podnebnih spremembah, njihovem blaženju in prilagajanju nanje? V okviru projekta smo našli nekaj načinov, ki so se izkazali za zelo uspešne.
Prvi in najenostavnejši način je njihovo vključevanje v obstoječe predmete, kot so matematika, jezikoslovje ali umetnost, tako da se vzpostavi povezava med predmetom in podnebnimi vsebinami. Spodbujanje interdisciplinarnega pristopa ravno tako omogoča povezovanje različnih področij znanja in obravnavanje kompleksnih podnebnih vprašanj. Spodbujanje kritičnega mišljenja in razprav bo pomembno prispevalo k razvoju zavesti o vplivanju na podnebne spremembe. Dodatno učenje lahko spodbudimo tudi z izobraževalnimi posnetki o podnebnih spremembah in ukrepanju, ki si jih lahko ogledajo učeči se med predavanji ali samostojno pri delu doma.
Praktično usmerjeno učenje o podnebnih spremembah in ciljih vključuje problemski pouk, terensko delo, prostovoljno delo ali raziskovalne projekte, ki omogočajo učečim se, da pridobijo neposredne izkušnje v realnem svetu in se aktivno vključijo v trajnostne in podnebne prakse.
Zunanji strokovnjaki s področja podnebnih vsebin, kot so okoljevarstveniki, raziskovalci ali aktivisti lahko v rednem učnem procesu sodelujejo kot predavatelji, vodijo delavnice ali sodelujejo pri projektih.
Kako naprej?
Obravnava podnebnih vsebin v IO je ključna za oblikovanje trajnostne prihodnosti. S prilagajanjem izobraževalnih programov, razvojem ključnih kompetenc, sistemskim pristopom in spodbujanjem učenja skozi delovanje lahko postane gonilna sila trajnostnega razvoja v družbi, blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Izobraževalne ustanove za IO se morajo prilagoditi podnebnim praksam. To pomeni tudi vključevanje podnebnih vsebin v učne načrte, zagotavljanje interdisciplinarnih pristopov in spodbujanje aktivnega učenja. Pomembno je tudi ustvariti okolje, ki spodbuja refleksijo, dialog in kritično razmišljanje o trajnostnih in podnebnih vprašanjih. Z vključevanjem podnebnih vsebin v formalno IO bomo učeče se opremili tudi s kompetenco sodelovanja, kritičnega razmišljanja, samozavedanja, integriranega reševanja problemov in sistemskega razmišljanja.
Pri tem pa ne smemo pozabiti na vlogo izobraževalcev. Z ustreznim znanjem lahko učečim se pomagajo razumeti zahteve trajnostnega razvoja, obenem pa jih motivirajo za preoblikovanje tako samih sebe kot družbe. Opolnomočeni in opremljeni z znanjem, spretnostmi, vrednotami in vedenjem lahko pripomorejo k zelenemu prehodu. Strokovne delavce na ŠC Celje sicer dodatno usposabljamo o podnebnih spremembah, a je na tem področju treba še marsikaj storiti.
Mateja Rajh Jager (mateja.jager@sc-celje.si), ŠC Celje
