Na povabilo OECD sem 3. 10. v Utrechtu na Nizozemskem predstavila slovenski pristop k samoevalvaciji POKI ter druge dejavnosti za presojanje in razvijanje kakovosti IO, ki smo jih razvili na ACS.

Delavnica je bila razdeljena na dva dela. Dopoldne so bili predstavljeni primeri spremljanja kakovosti IO v treh evropskih državah. Popoldne smo se udeleženci razdelili v majhne skupine in razpravljali o tem, ali je možno posamezne primere iz predstavljenih evropskih praks vpeljati tudi v kontekst nizozemskega neformalnega IO.

V svoji predstavitvi sem posebej izpostavila samoevalvacijo kot temeljni pristop k presojanju in razvijanju kakovosti IO v Sloveniji. Pri predstavitvi različnih notranjih in zunanjih pristopov sem bolj poudarila vlogo slovenskega omrežja svetovalcev za kakovost IO ter Zelenega znaka kakovosti kot obliko zunanje spodbude za delo organizacij na tem področju. V razpravi sem se spustila v nekatere podrobnosti, nujne za implementacijo: razvoj kazalnikov kakovosti v IO, značilnosti usposabljanj za vpeljavo modela POKI, pogoje za imenovanje svetovalca za kakovost, aplikacije, razvite v podporo procesom samoevalvacije, ter skrb za objavljanje strokovne literature.

Povabilo za predstavitev primera dobre prakse smo prejeli od Direktorata za zaposlovanje, delo in socialne zadeve OECD, ki sodeluje z nizozemskim Ministrstvom za izobraževanje, kulturo in znanost. Izboljšati želijo spremljanje ter vzpostavitvi skupni okvir za razvoj kakovosti neformalnega IO v tej državi. Udeleženci delavnice so bili predstavniki tamkajšnjih občin, ki na tej ravni skrbijo za izvajanje in financiranje tega področja.

Kot primera dobre prakse sta bila poleg slovenskega celostnega pristopa k razvoju kakovosti IO predstavljena še avstrijski sistem akreditacije za izvajalce izobraževanja odraslih Ö-Cert (predstavila ga je kolegica Sabine Püskül iz organizacije Ö-Cert-Geschäftsstelle) ter norveška iniciativa SkillsPlus (predstavila ga je kolegica Astri Pestalozzi iz Skills Norway).

Nizozemska ima že dolgo tradicijo zagotavljanja kakovosti v IO, vendar so udeleženci nekatere naše razvojne rešitve sprejeli kot zelo zanimive in morda prenosljive tudi v njihov nastajajoči enotni sistem spremljanja neformalnega IO. Zato ocenjujem, da je bila izkušnja sodelovanja na mednarodni delavnici dobra in koristna.

Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS