15. junij je mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi. Na pobudo Društva upokojencev Zagorje ob Savi mo v sodelovanju z ZLU in Odborom za medgeneracijsko sobivanje pri občinskem svetu Občine Zagorje ob Savi v četrtek, 15. junija, v naših prostorih v Zagorju potekal posvet.
Starejši molčijo
Namen srečanja je bil opozoriti in spregovoriti o prikritem in odkritem nasilju nad starejšimi, ki se odvija v domačem okolju in tudi v institucijah. O njem vemo zelo malo, kot družba tega ne prepoznamo oz. o tem molčimo. Po podatkih SZO (2016) eden od desetih starejših ljudi vsak mesec doživlja nasilje. Ta podatek je podcenjen, kajti le eden od 24 ljudi dogajanje prijavi. Starejši o tem, da doživljajo nasilje od lastnih otrok, vnukov, partnerja ali negovalcev, zaposlenih v zdravstvu ali DSO, težko spregovorijo.
Zakaj? Ker jih je strah, da se bo nasilje potem še stopnjevalo, ker jih je sram, pogosto se počutijo krive za to, kar se jim dogaja, težko zaupajo, nimajo informacij o mogočih oblikah pomoči … V Sloveniji je 8 % vprašanih, starejših od 50 let, izjavilo, da so nasilje že doživeli. Še posebej so ranljive ženske, starejše od 65 let. Darinka Klemenc iz združenja Srebrna nit navaja, da je v Sloveniji po podatkih policije vsako leto približno 5.000 kaznivih nasilnih dejanj nad starejšimi in da se to število vsako leto zviša za 300. To je skrb vzbujajoče še posebno zato, ker se število primerov nasilja nad starejšimi v svetovnem merilu povečuje zaradi staranja prebivalstva.
Različne oblike nasilja
Danica Kurent iz Društva upokojencev Zagorje ob Savi je spregovorila o najpogostejših oblikah nasilja. Povedala je, da je daleč največ psihičnega (verbalno nasilje, žalitve, podcenjevanje, obnašanje svojcev do starejših, kot da so otroci, odločanje o potrebah starostnika mimo njega, zloraba pooblastil ipd.). Sledita materialno (poraba denarnih sredstev in lastnine, izsiljevanje, prevare za podpis listin, oporok, hipotek, spletne prevare) in fizično nasilje (uporaba sile, poškodbe, nasilno hranjenje, namerno dajanje zdravil, zanemarjanje, omejevanje stikov in gibanja ipd.).
Matej Uduč iz ZLU je opozoril še na prehitro digitalizacijo – kot obliko nasilja. V tem se skriva vrsta pasti. Poudaril je, da bi na sistemski ravni starejši morali imeti možnost neodvisnega zaupnika pri uporabi e-storitev (e-zdravje, e-banka …). Postopke in ukrepe za zaščito žrtev je predstavila Marjana Milek Ogrinc iz CSD Zasavje. Najvažneje se ji zdi, da znamo zaznati/prepoznati nasilje, se posvetovati in obveščati pristojne službe ter se usmeriti v pomoč in zaščito žrtve z multidisciplinarnim pristopom. Darinka Benc iz Policijske postaje Zagorje ob Savi je potrdila, da nasilje narašča, da ločenih statistik nimajo, da pogosto pomaga, da se policija pogovori z družino, v kateri je zaznano nasilje. Na posvetu je sodelovala tudi občanka, ki je nasilje v družini že doživela na lastni koži.
Kaj lahko v smislu preventive naredimo kot skupnost? Zaključki posveta:
- Močen varovalni dejavnik preprečevanja nasilja je krepitev skupnosti in socialna vključenost starejših v različne programe (izobraževanja in delavnice v sklopu ZLU oz. Večgeneracijskega centra, društev upokojencev, uporaba prevozov Sopotnik, program Starejši za starejše, medgeneracijske skupine ipd.).
- Vsi prisotni so se strinjali, da je treba organizirati več tovrstnih srečanj in dogodkov.
- Informacije so MOČ. Ozaveščanje o nasilju in preventivni programi za usmerjanje družine k nenasilnemu vedenju.
- Starejše je treba opolnomočiti, da prepoznajo nasilje in si upajo poiskati pomoč.
- Širjenje skupne informativne zloženke za občane Zagorja ob Savi s ključnimi informacijami, kako ravnati v situacijah, ki imajo elemente nasilja.
- Ozaveščanje javnosti in starejših o skritem znaku. Z uporabo tega znaka lahko žrtev brez uporabe besed pokaže, da je v situaciji, kjer je izpostavljena nasilju ali grožnjam in potrebuje nekoga, ki bi zanjo poklical pomoč.
- Vsako leto 15. junij skupaj zaznamujemo s strokovnim srečanjem ključnih deležnikov, ki se v občini srečujejo in delajo s starejšimi.
Bodimo pozorni na skriti znak, da nekdo potrebuje našo pomoč.
Polona Trebušak (polona.trebusak@zlu.si), ZLU
