Znanost je veliko več kot raziskovanje. Od ideje do izvedbe raziskave je ena pot, naporna in zapletena za raziskovalca in ostale vključene. Ko so rezultati zapisani, pa jih čaka še objava. Tu imamo veliko vlogo založniki, bibliotekarji, raziskovalne agencije in druge ustanove. Odlično sodelovanje med vsemi deležniki je predvsem v interesu javnosti, ki ima pravico do verodostojnih podatkov, védenja in znanja. Dejstvo je, to so poudarjali vsi predavatelji, da morajo biri raziskovalni podatki na voljo (razpoložljivi), dostopni, usklajeni (interoperabilni) in večkrat (ponovno) uporabni.
Resničnost seveda ni tako enostavna. Na posvetu, ki ga je 24. 11. 2017 CTK v Ljubljani organizirala v sodelovanju z domačimi in tujimi partnerji, je bilo predstavljenih nekaj zanimivih dobrih praks, tudi slovenska – primer Arhiva družboslovnih podatkov na FDV; pogledi založnikov, v razpravah pa je bilo slišati različna mnenja o dostopu do raziskav in pridobljenih podatkov.
Organizacija LIBER (združenje evropskih raziskovalnih knjižnic) je v svoji strategiji (2018–2022) opredelila delovanje raziskovalnih knjižnic in njihovo povezanost z drugimi elementi sodobne družbe. Vizija je, da se do leta 2022 odpre dostop do znanosti, kar z vključevanjem javnosti v vse korake raziskovanja omogoča razvijanje različnih kompetenc: poznavanje informacijskih tehnologij, medgeneracijsko sodelovanje, aktivno državljanstvo ter vključevanje ranljivih skupin. Občutek je bil, da so tuji raziskovalci bolj naklonjeni odpiranju dostopa znanstvenih virov kot domači. Posnetki, razprave in predstavitve so dostopni tukaj.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
Trackbacks/Pingbacks