V dobi družbenih medijev za razumevanje stvarnosti njihovo spremljanje ne zadostuje. Medtem ko ni naša stvar, iz česa je papir, na katerem je natisnjen klasični časopis, pa moramo vedeti, kaj je v ozadju spletnih omrežij. Moramo, kajti če jih ne razumemo, nas lahko zavedejo, zmedejo, omrežijo, zaslepijo in zasvojijo.
Knjiga Doba družbenih medijev je izšla lani pri založbi Sage. Gre torej za najnovejša spoznanja, ki jih avtorica razdeli v tri obsežna poglavja. V prvem obravnava definicijo in izvor spletnih omrežij, v drugem vlogo družbe v teh novodobnih medijih, v tretjem pa njihovo vlogo v vsakdanu slehernika. Glavni deli knjige so razdeljeni na manjše enote.
Avtorica se vseskozi naslanja na podatke, pridobljene v mednarodnih raziskavah in razvpitih globalih dogodkih. Vsako poglavje je podrobno razdeljeno na manjše enote, tako da je mogoče že iz kazala dobiti precej natančen vpogled v vsebino. Vsako podpoglavje se zaključi s seznamom virov za nadaljnje raziskovanje. Gre torej za sociološko delo, ki nam lahko odgovori na vprašanja, vezana na svoje ali vedenje drugih na spletu. V največji meri so zbrani podatki o tem v tretjem poglavju. Med drugim so predstavljeni zgodovina, razvoj in sociološki vidik t. i. selfija. Število člankov z besedo ‘selfie’ v naslovu v angleščini širom sveta se je med letoma 2013 in 2014 povečalo za petkrat in vse do leta 2019 ohranilo okrog številke 30.000. Medtem ko so bili v klasičnem slikarstvu avtoportreti redki, so v sodobnem času sredstvo promocije in odraz doživljanja samega sebe. Tega in podobne utrinke najdemo v vsakem poglavju zanimive monografije. Na voljo je v Knjižnici ACS.
Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
