Projekt Erasmus+ se ukvarja z izboljšanjem reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (Improving “Problem solving in technology-rich environments” skill of low-skilled adults with gamification, serious games and LARP – skillUPgame).
Že od samega začetka človeštva so igre varno okolje, v katerem postane učenje naraven, pogosto podzavesten proces, med katerim udeleženci spoznavajo nove okoliščine in uporabljajo abstraktno mišljenje, iščejo rešitve, razvijajo sposobnosti komunikacije, se povezujejo in sodelujejo za (skupni) uspeh brez nevarnosti, da bi morebitna napaka usodno vplivala na njihovo življenje.
O igrifikaciji govorimo, ko elemente igre uporabimo v neigralnem okolju. Med izvajanjem projekta smo ugotovili, da je to pomembno tudi v IO, saj motivira udeležence, poveča njihovo zanimanje za temo in spodbuja k sodelovanju. Hkrati omogoča, da po koncu izobraževanja rezultate in nadaljnje aktivnosti povežemo s posameznikovim življenjem.
V projektu smo razvili 4 glavne rezultate, ki smo jih 15. februarja predstavili na zaključnem dogodku projekta Z igro do znanja.
- V prvem delu projekta smo opravili raziskavo v petih državah partnerkah v projektu (Irska, Češka, Španija, Litva in Slovenija) med odraslimi (150 oseb) in izobraževalci odraslih (31). Raziskava nam je dala smernice za nadaljnji razvoj projekta. Ugotovitve so zelo zanimive.
- Kar 63 % vprašanih odraslih nikoli ne obišče knjižnice.
- Na splošno so odrasli bolj vešči uporabe pametnih telefonov in brskanja po internetu kot pa računalnika. Najmanj vešči so pri funkcionalni uporabi računalnika, kot sta hitro tipkanje in prenos datotek z drugih naprav na računalnik
- Na vprašanje o tem, kaj jih je motilo v rednem šolanju, so navedli stroge in nezanimive učitelje, preizkuse in izpite, dolgočasno vsebino, ki je v celoti povezana s tradicionalnim načinom poučevanja. Po drugi strani pa so menili, da je treba vsebino razložiti na zanimiv način in da se jim morajo vsebine, ki se jih učijo, zdeti smiselne. Učni proces naj bo podkrepljen s praktičnimi primeri.
- Sodelujočim odraslim je bila blizu tudi ideja o učenju z igrami. Med najbolj cenjenimi vidiki igralnega procesa so zabava, sodelovanje, tekmovanje in socialna interakcija z drugimi. Vsi udeleženci so poudarili, da je najpomembnejši element pri igri zabava.
- S terminom igrifikacija v izobraževanju so se srečali vsi izobraževalci odraslih, ki so sodelovali v raziskavi, razumevanje koncepta pa je različno. Nekaj izkušenj z igrami v učenju sicer imajo, nikoli pa igrifikacije niso sistematično razvijali in uporabljali.
- Izobraževalci so poudarili, da je dvig in ohranjanje motivacije med učnim procesom eden izmed pomembnejših elementov v učnem procesu
- V nadaljevanju smo razvili metodologijo za vpeljevanje igrifikacije v učni proces. Ponuja namreč potrebno teoretično ozadje ter praktične primere igrifikacije in njene uporabe pri delu z nizko izobraženimi odraslimi. Glavni namen je spodbujati te odrasle k udeležbi v različnih oblikah izobraževanja in usposabljanja. Metodologija izobraževalce usmerja, kako lahko z igro spodbujajo udeležence, da se odprejo, podajo mnenje, sodelujejo med seboj in razvijejo zanimanje za določeno temo. Dokument bralca vodi skozi celoten proces ustvarjanja iger in dejavnosti za potrebe usposabljanja. Pouči ga, kako jih uporabiti v praksi – od priprav do ustvarjanja in na koncu tudi razširjanja (facilitiranja).
- Zaradi večje dostopnosti smo metodologijo nadalje razvili kot orodje za samoizobraževanje MOOC. Interaktivna platforma je na voljo tudi v slovenščini. Zasnovali smo jo tako, da upošteva različne principe igrifikacije v izobraževanju. Tako vsebuje kvize, videe, avatarje, udeleženci zbirajo točke, se vzpenjajo po lestvici znanja, zbirajo pokale.
- Zadnji rezultat, ki smo ga razvili, pa so priporočila za vpeljavo igrifikacije kot metode izobraževanja v različne oblike vzgoje in izobraževanja. To je način za izboljšanje ključnih kompetenc odraslih z manj razvitimi spretnostmi. Dokument nastaja. Ko bo dokončan, ga bomo posredovali vsem zainteresiranim po različnih kanalih.
Vabimo vas, da se tudi sami naučite vpeljati elemente igre v učni proces. MOOC je na voljo tudi v slovenskem jeziku.
Sabina Tori Selan (sabina.tori-selan@ciktrebnje.si), CIK Trebnje
