Ko je bila že zelo spretna pri izdelovanju avb in robcev, je dobila potrditev OPT, da se ti uvrščajo med izdelke domače obrti. Poleg tega dejavno sodeluje v več kulturnih in umetniških društvih in se redno vključuje v dogodke TVU.
Doma veliko vezenin in drugih izdelkov, ki bi sodili na področje ročnih del, nismo imeli, niso pa manjkali praznični večji in manjši prtiči; dobro se spominjam, kako je mizo krasil večji prt, ki ga je mama izvezla še kot dekle. Zaupan mi je bil v varstvo in ga še danes skrbno hranim. Svojo prvo vezenino pa sem izdelala v osnovni šoli, ko sem pri pouku gospodinjstva z modro in rdečo prejico s križci izvezla prtiček.
Knjiga Sonje Porenta je čudovita po vsebini, na pogled in otip. Prinaša mnogo več kot le fotografije, kakršno lahko vidite na naslovni sliki. O vsakem kosu oblačila, ki ga avtorica predstavlja, so zbrani tudi zgodovinski podatki. V svojem uvodu urednik, etnolog dr. Bojan Knific, poudari, da je avtorica pozorna poslušalka, ki se rada uči in o oblačilni dediščini pripravlja številne dogodke, predstavitve in razstave. Njeni kostumi dopolnjujejo lutkovne in druge predstave.
Sonja Porenta s svojim delom dokazuje, da je za učenje vedno pravi čas. Njena monografija je opomnik, da je tradicija pomembna in jo moramo ohraniti za prihodnje rodove. Izposodite si jo lahko v naši knjižnici.
Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
