Izmenjava pogledov na strokovne dogodke EPUO 2017 (in nekatere iz leta 2016) je opozorila na to, da so ranljive ciljne skupine (mladi, brezposelni, zaposleni, ki jim zaradi nizke usposobljenosti grozi izguba zaposlitve, priseljenci, podeželsko prebivalstvo, starejši odrasli …) skupen izziv ne le za izobraževalce odraslih, temveč tudi za druge deležnike iz izobraževalskega, zaposlovalskega, socialnega in še marsikaterega drugega resorja. Tudi nevladne organizacije so pri tem pomemben soigralec, saj je ključnega pomena holistični, človeški, individualizirani … pristop. Pri tem se nehote postavi vprašanje, ali je resnično mogoče neinformirane, nezainteresirane, od t. i. mainstreama oddaljene ter večkratno (izobraževalno) prikrajšane posameznike s pravimi pristopi tako zelo motivirati, da bodo nekoč zaživeli svoje sanje. Ne le prvotnih, temveč drugotne …, kot sta se nam postavila za zgled Laura in Peter Apat. Udeleženci kolokvija in drugi zagovorniki vseživljenjskega učenja v to nedvomno verjamemo. Kadar se nam vera zamaje, pa potrebujemo srečanje, kakršno se je 3. in 4. oktobra odvilo v Ajdovščini. Če vas zanima, zakaj, si oglejte posnetke dogodka tukaj.
Še dobro, da je Evropska komisija naklonjena državam prikrojenemu uresničevanju strategije EPUO, ki jo sicer vse bolj ‘vleče’ na zaposlovalsko plat. A z nekoliko spretnosti bomo tudi v prihodnje projekt zasidrali na lokalni ravni, kjer je bogastvo izkušenj, zamisli, uspešnih pristopov in zagnanih ljudi. Pobuda Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle bo sicer steber naših prizadevanj, dejavnosti pa bomo prilagodili tako, da bo od njih največ dobrega – za prej omenjene skupine prebivalstva in vse, ki delamo zanje in z njimi. Temelje za sodelovanje smo postavili v Ajdovščini, nadgrajevali pa jih bomo s skupnimi močmi v naslednjih dveh letih. Na ACS se tega že veselimo.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
