V slovenščino bi naslov prevedli ‘Prevarantski mediji’. Knjiga s podnaslovom Umetna inteligenca in družbeno življenje po Turingovem testu ima na naslovnici sodobnega Narcisa, ki se namesto v vodi občuduje na zaslonu mobilnega telefona.
Turingov test je test zmožnosti stroja, da pokaže inteligentno vedenje, ki je enakovredno vedenju človeka ali ga ni mogoče razlikovati od njega. Avtor knjige izhaja s stališča, da vse od začetkov digitalizacije računalniški strokovnjaki skušajo prepričati javnost, da so računalniki inteligentni. V resnici so razvijalci v UI ‘vsadili’ znanje o uporabnikih, da bi izboljšali sodelovanje med strojem in človekom.
V posameznih poglavjih predstavi zanimive primere in učinke UI. Bot je program, ki posreduje med uporabnikom in nekim drugim programom. Pomaga nam npr. izpolniti polja, tako da na podlagi naši prejšnjih vpisov predvidi, kaj želimo napisati. Razlaga pogovorna okna (chatbox), glasovne asistente (Siri) in druga orodja, ki so postali naši nevidni pomočniki v digitalnem svetu.
V zaključku knjige avtor povzame, da vsaka prevara ni zlonamerna. UI ima svoje težave in tveganja. Razvijalci na podlagi ‘napak’ sežejo vedno globlje v naše družbeno vključevanje in programe temu prilagodijo.
Ali je torej UI pametnejša od človeka? Ni. Kaže, da tudi ne more biti, saj je za vsem skupaj vendarle človek. Preberite več – knjigo si lahko izposodite v Knjižnici ACS.
Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
