Naslednji pohod, na Gorjance, je organiziral odbor InPlaninec. Krenili smo s Krvavega kamna mimo Doma na Miklavžu, kjer so nam pripravili dobrodošlico. Proti Trdinovemu vrhu smo se podali v spremstvu vodnice PD Krka, ki nam je po poti pokazala in povedala marsikaj zanimivega. Najprej smo videli izdelovanje oglarske kope ter izvedeli, kako poteka kuhanje oglja. Oglarjenje je bilo včasih tu precej razširjeno, a je po drugi svetovni vojni zamrlo in zdaj to tradicijo obuja društvo Gorjanske košenice. Po poti smo si ogledali Gorjansko jezerce. Med hojo po gozdu smo izvedeli, da je na pobočju Trdinovega vrha še v prejšnjem stoletju potekala gozdna železnica pri Gospodični, ki je služila kot prometna pot za prevoz lesa iz gozdov na Gorjancih do parne žage pri Gospodični.
Pot nas je vodila po prekrasnih gorjanskih košenicah. Na Trdinovem vrhu smo si ogledali cerkvici svete Jere in sv. Ilija ter se nato spustili do Gospodične, kjer smo imeli skupno srečanje akcij Slepi in slabovidni po Slovenski planinski poti, Gibalno ovirani gore osvajajo, Gluhi strežejo v planinskih kočah, nevrorazlični AMA, planinci in ljubitelji gora.
Že dan zatem je KPŠRD Karel Jeraj ob 65-letnici delovanja društva in 60-letnici prvega organiziranega pohoda slepih in slabovidnih na Triglav organiziralo inkluzijski pohod na Janče. Po planinski poti je potekal pohod za slepe in slabovidne, medtem ko so se invalidi na vozičkih udeležili pohoda po makadamski cesti. Sprva ni bilo nič kaj prijazno vreme, a ko smo se vzpenjali, se je nebo zjasnilo in pozdravilo nas je sonce. Na vrhu pri koči je bilo vzdušje zelo prijetno. V bogatem kulturnem programu sta nastopila igralca Tone Kuntner in Roman Končar, članice kulturne skupine Optimisti KPŠRD Karel Jeraj pa so nas presenetile s čudovitimi recitacijami in imenitnimi aforizmi. Lepo vzdušje se je ob pesmih našega dua SIMI še stopnjevalo in plesišče se je napolnilo s plesalci.
Naj omenim še pohod po E-6, ki se ga je udeležilo tudi nekaj članov InPlaninec in je potekal ravno na dan slovenskega športa. Iz Šmarij pri Kopru smo šli na Belveder nad Izolo. Tu je bilo odprtje obeležja, kjer se srečata E6 in E12. Ob obali smo prisluhnili lepemu kulturnemu programu in slavnostnim govorom. Predsednik komisije za evropske pešpoti v Sloveniji Jože Prah je podelil priznanja za prehojene poti E6 in E12. To je bilo zaključno srečanje evropohoda 2021–2022, tradicionalno srečanje evropopotnikov 2022, pričetek evropskega tedna športa in evropski dan hoje ter srečanje nosilcev obhodnic. To srečanje je zelo pomembno tudi zato, ker je njegov slogan prijateljstvo.
Le dan kasneje, zadnji dan pred hudim deževjem, smo osvojili Bohor, tako slepi in slabovidni kot tudi gibalno ovirani planinci. Prvi po planinski poti iz Stare žage do najvišjega vrha Bohorja, Velikega Javornika, drugi pa po cesti do planinske koče na Bohorju, kjer smo imeli čudovito srečanje. Najprej nas je z dobrodošlico, buhteljni, čajem in domačim grozdjem sprejela oskrbnica, nato pa smo kar precej preplesali ob zvokih ansambla Občutek. Tako kot vedno smo se dobre volje vračali domov.
Vsi ti pohodi so pomembni tako zaradi povezovanja in tkanja prijateljstev kot tudi zato, ker se na njih izobražujemo, ko spoznavamo slovenske kraje in njihove znamenitosti.
Marija Metlika (m.metlika@gmail.com), prostovoljka
