Letos mineva pet let, odkar je MNZ začelo sofinancirati program ZIP. Program je oblikoval ACS na pobudo MIZŠ in MNZ, ki je pristojno za izvajanje programov učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe ter informiranje priseljencev.
Podlaga za oblikovanje programa so bili rezultati aplikativnega raziskovalnega projekta Izobraževanje in usposabljanje migrantov v Sloveniji, ki ga je ACS izvedel leta 2008. Splošni del programa je predlagal, posebni del pa določil SSIO. Javnoveljavni izobraževalni program je sprejel minister za šolstvo in šport leta 2011. Oktobra 2012 je MNZ z izvajalci, izbranimi v postopku javnega naročanja, sklenilo prve pogodbe za izvajanje programa ZIP.
Program ZIP obsega začetni (60 ur) in nadaljevalni modul (120 ur), ki sta vsebinsko in nivojsko povezana. Vsebine modulov obsegajo teme, kot so osebna identiteta, stanovanje in bivanje, družina in dom, delo in poklic, trg dela, zdravje in socialna varnost, izobraževanje, javno življenje, ekonomika, okolje in prostor, slovenska družba in ustavna ureditev ter slovenska kultura, zgodovina in tradicija.
V skladu z veljavno zakonodajo se lahko programa udeležijo državljani tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in njihovi družinski člani ter državljani tretjih držav, ki so družinski člani slovenskih državljanov ali državljanov EU v obsegu 180 ur, državljani tretjih držav z dovoljenjem za začasno prebivanje z veljavnostjo enega leta pa v obsegu 60 ur. Takoj ko je državljanu tretje države dovoljenje za začasno prebivanje podaljšano še za eno leto, se lahko udeleži programa v dodatnem obsegu 120 ur. Programa v obsegu 180 ur se lahko udeležijo tudi njegovi družinski člani.
Program, ki ga sofinancirata Evropski sklad za migracije, azil in vključevanje ter MNZ, se je v petih letih izvajal v 34 krajih po Sloveniji in postal eden temeljnih programov pomoči pri vključevanju v slovensko družbo. Še naprej si bomo prizadevali, da bo čim dostopnejši priseljencem po vsej Sloveniji.
Z anketnimi vprašalniki med udeleženci programa smo spremljali odzive na program in ugotavljali, ali naslavlja potrebe udeležencev. Večini anketiranih (skoraj 95 odstotkom) se zdi smiselno, da se v okviru učenja slovenskega jezika učijo tudi o slovenski družbi in kulturi, kar 84 odstotkov udeležencev pa je ocenilo, da je njihovo znanje jezika po programu veliko boljše.
Od začetka izvajanja leta 2012 pa do konca junija 2017 se je programa udeležilo nekaj več kot 6.500 priseljencev, največ je bilo državljanov Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Makedonije in Rusije. Udeleženci prihajajo iz 86 različnih držav. Skoraj 63 odstotkov je bilo žensk, največ udeležencev je bilo starih med 31 in 35 let.
Darja Pokrivač (darja.pokrivac@gov.si), MNZ
