Strokovnjaki so pod okriljem OECD (2018) zasnovali Izobraževanje 2030. Tako želijo družbo pripraviti na sodobne potrebe po spretnostih in prihodnje izzive. Doseči želijo, da bi bile naslednje generacije opremljene za delovna mesta, ki še ne obstajajo, tehnologije, ki jih še ni, za reševanje neznanih problemov. V tem času je v pripravi nova ReNPIO 2021–2030, ki bo med drugim ponudila izhodišča za pripravo ukrepov za razvoj spretnosti odraslih. Zato je razmislek o potrebah družbe in usmeritvah, ki jih priporoča OECD, toliko zanimivejši.

Usmeritve, ki jih ponuja model izobraževanja 2030 (OECD, 2018), so aktualne predvsem zaradi ugotovljenega neugodnega stanja spretnosti odraslih v Sloveniji, ki jih je razkrila raziskava spretnosti odraslih PIAAC (20162018). Zastavlja se vprašanje, kako aktualne bodo besedilne in matematične spretnosti in spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih po napovedih strokovnjakov OECD. Kateri tovrstni izzivi čakajo Slovenijo v prihodnjih letih pri aktivnem delu odraslega prebivalstva, ki dosega komaj prvo od petih ravni na ocenjevalni lestvici?

Vizija 2030 odstira pomembna spoznanja o prihodnjih potrebah okolja in družbe ter ponuja pomembne ugotovitve o kompetencah prihodnosti. Te so pomembne za posameznike, ki se želijo vključiti v trg dela, se prekvalificirati in razvijati svojo nadaljnjo karierno pot. Naslavlja pomembna vprašanja o tem, kako opolnomočiti posameznika z ustreznimi kompetencami, ki jih potrebuje, da bi izkoristil svoje potenciale, osmislil svoje življenje ter bolj vplival na oblikovanje svojega življenja.

Razvoj kompetenc po modelu izobraževanja 2030 poteka preko ponavljajočih se procesov refleksije, predvidevanja in ukrepanja.
Refleksija pomeni zmožnost zavzemanja kritičnih stališč pri odločanju, izbiri in delovanju, odraža sposobnost pogleda na situacijo iz drugih, različnih perspektiv in predstavlja odmik od tistega, kar je znano ali predpostavljeno. Predvidevanje spodbudi kognitivne sposobnosti, kot sta analitično ali kritično razmišljanje, da oceni, kaj bo morda pomembno v prihodnosti ali kako danes sprejeti ukrepi lahko vplivajo na prihodnost.

Učni model Izobraževanje 2030, prikazan na naslovni sliki temelji na vzpostavljanju vzajemne angažiranosti (angl. Co-agency). V tem kontekstu vse obravnavamo kot učence, ne samo učeče se, ampak tudi učitelje, vodje šol, starše in skupnosti. Vzajemno angažiranost lahko dosežemo preko vzpostavljanja interaktivnih, vzajemno podpornih odnosov, ki učečim se pomagajo pri napredovanju k želenemu cilju.

Spodbujanje angažiranosti učečih se je še posebno trd oreh tako pri doseganju ranljivih skupin kot tudi v izobraževanju odraslih na splošno. Zato Vizija 2030 ponuja nekaj ukrepov.

Najbrž ne preseneča dejstvo, da je tudi OECD v viziji potreb po spretnostih v prihodnjem desetletju poudaril potrebo po razvoju temeljnih oziroma besedilnih in matematičnih spretnosti. Te so temelj za razvoj vseh posameznikovih spretnosti, pa tudi za njegovo zavzeto udejstvovanje v družbi. Model Izobraževanje 2030 namreč potrjuje, da je gradnja trdnih temeljev ključna za celostni razvoj posameznika. Odločitev MIZŠ, da podpre vpeljevanje inštrumenta za individualno ocenjevanje spretnosti posameznika SVOS v obdobju 2019–2022, je torej logična. Osrednji del vprašalnika SVOS je namreč prav ocena temeljnih spretnosti. Z vpeljavo predlaganih pristopov lahko posameznike spodbujamo k večjemu vključevanju v programe in uporabo orodij, ki so na voljo. Vključitev v SVOS pa je lahko za marsikoga prvi korak na poti dolgoročnejšega razvoja spretnosti.

Z vpeljavo inštrumenta za ocenjevanje spretnosti odraslih SVOS, ki je del projekta ESS Strokovna podpora področju pridobivanja temeljnih kompetenc 2016–2022, bomo odraslim posameznikom omogočili brezplačno oceno ter jih spodbujali k nadaljnjemu razvoju spretnosti. Projekt podpirata ESS ter MIZŠ.

Dr. Laura Fink (laura.fink@acs.si), ACS

© 2017-2019 Andragoški center Slovenije

Izdajo glasila e-Novičke denarno omogoča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

ISSN 2591-1325

KOLOFON: Založnik: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana | Urednica: Ana Peklenik (T: 01 5842 575, E: ana.peklenik@acs.si) | Odgovorna urednica: mag. Zvonka Pangerc Pahernik (T: 01 5842 567, E: zvonka.pangerc@acs.si) | Drugi člani uredniškega odbora: mag. Andrej Sotošek, direktor ACS, dr. Tanja Možina, mag. Tanja Vilič Klenovšek in mag. Margerita Zagmajster | Jezikovni pregled: Ana Peklenik | Spletna rešitev: Franci Lajovic | Korektorici: Erika Brenk, mag. Zvonka Pangerc Pahernik | Oblikovanje: Larisa Hercog