Na preteklih posvetih ADS smo se pogovarjali o umetni inteligenci, vplivu medijev in medmrežja na neformalno, priložnostno in vseživljenjsko izobraževanje in učenje odraslih. Pogovarjali smo se o inkluziji odraslih oseb s posebnimi potrebami v IO. Letošnje leto smo se v projektu Erasmus, v katerem sodelujemo s partnerji iz Hrvaške in Srbije, lotili celo priprave digitalnih delavnic za izobraževalce odraslih.

Čas je že bil, da se končno odkrito pogovorimo tudi o tem, kje smo in kam gremo v IO v Sloveniji.  K pripravi posveta, ki smo ga naslovili Izzivi izobraževanja odraslih danes za jutri, nas je delno spodbudil tudi dokaj prezrt odnos odločevalcev do IO pri pripravi Nacionalnega programa o vzgoji in izobraževanju 2023–2033.

Posvet smo organizirali 23. aprila v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu, udeležilo se ga je več kot 70 udeležencev iz vse Slovenije.

Koraki v pravo smer?

V IO so bili v zadnjem tridesetletju narejeni vidni koraki v pravo smer, kot je poudaril v svojem uvodnem prispevku dr. Borut Mikulec z Oddelka za pedagogiko in andragogiko FF v Ljubljani. Kritično pa je ocenil  tudi, kaj ni bilo narejenega, in sugeriral, kaj bi morali narediti za izboljšanje izobraževanja odraslih na sistemski ravni.

Kritični so bili tudi drugi izvajalci. Dr. Boris Dular, predsednik Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, je spregovoril o pomenu in izzivih IO za gospodarstvo. Razmisliti bo treba, kdo je glavni pobudnik sodelovanja med gospodarstvom in izobraževalci.

IO in gospodarstvo z roko v roki

So res gospodarstveniki vedno tisti, ki  dajejo pobude izobraževalcem, ali pa bi moralo to potekati obojestransko, z roko v roki? Svetla točka tovrstnega sodelovanja je občina Ajdovščina. Sodelovanje med lokalno skupnostjo in izobraževalci odraslih je res vzorno, kot je poudarila direktorica LU Eva Mermolja.

Vloga srednjih šol v IO

Na srednjih šolah še vedno poteka formalno IO. O tem je govorila Jasna Kržin Stepišnik, vodja DOIO. Da ni  idealno, kot je bilo v preteklosti, pa je pokazala predvsem razprava po prispevku. Organizacijske enote za IO so namreč odločevalci pred leti, nepremišljeno, čez noč ukinili. Nadomestili so jih sicer MIC-i, ki pa imajo povsem drugačno vlogo.

Vsekakor pogrešamo večjo angažiranost, še posebno vodstev srednjih šol in združenja, ki bi se moralo resno zavzeti za ureditev statusa srednjih šol in njihove vloge v IO. Da je izredni študij na višjih strokovnih šolah prav tako del IO, je v svojem prispevku poudaril Egon Pipan, predsednik Skupnosti VSŠ. Na VSŠ celo prevladujejo starejši izredni študenti, saj dvig izobrazbene ravni z napotitvijo v študij podpirajo tudi delodajalci.

V ADS se že več let zavzemamo za inkluzijo odraslih s posebnimi potrebami v izobraževanje. Njen pomen sta predstavili dve neutrudni borki na tem področju, dr. Simona Gerenčer iz društva Dlan in dr. Metka Novak iz CUDV Draga.

Veseli smo bili prispevka predstavnika MVI mag. Marka Šiška, ki je tokrat odkrito poudaril predvsem pomen filozofije VŽU in vlogo sodelovanja med več resorji pri pripravi letnega načrta za IO. Vsekakor si izobraževalci želimo, da IO ne bi bilo le domena MVI, ampak naloga vseh resorjev, ki bi morali pri tem sodelovati. V skupinah smo podprli idejo dr. Boruta Mikulca, da potrebujemo vladni urad za VŽU in IO.

Pogled izobraževalcev odraslih na predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 pa je na koncu zaokrožil mag. Andrej Sotošek. Strokovnjak z ACS je tudi predstavnik izobraževalcev odraslih v delovni skupini za pripravo programa. Predloge smo pripravili tudi v ADS in jih posredovali  komisiji.

V drugem delu posveta o upravljanju, zakonodaji, financiranju in mreži izvajalcev

Drugi del posveta je bil namenjen pogovoru in odprtemu dialogu o problemih, predlogih in rešitvah za urejanje obravnavanega področja. Delo v skupinah po metodi odprtega prostora  je moderirala Natalija Vrhunc. Tega dela se je udeležilo blizu 40 udeležencev. Izoblikovali so se številni predlogi in rešitve za upravljanje, zakonodajo, financiranje, mrežo izvajalcev in programov v IO.

Zaključili smo z mislijo, da se moramo izobraževalci odraslih predvsem še naprej pogovarjati, sodelovati, celostno obravnavati naše področje zanimanja in skupaj predlagati rešitve problemov, ki jih zaznamo. Predvsem pa še naprej odločno in nekompromisno zagovarjati filozofijo VŽU in IO.

Posnetek posveta bo kmalu na ogled na naši spletni strani in na YouTubu.

Ida Srebotnik (drustvoio@gmail.com), ADS