V procesu priprave ReNPIO 2021–2030 je, poleg strokovnih pregledov, analiz in študij, izjemno pomemben tudi prispevek in pogled različnih deležnikov. Ti imajo pri načrtovanju in izvajanju NPIO različne naloge, z zakoni opredeljene pristojnosti in odgovornosti (ministrstva, deležniki, socialni partnerji). Z IO v državi se srečujejo v različnih vsebinskih, organizacijskih in odločevalskih vlogah. Nizu dogodkov, ki smo jih načrtovali in tudi že izpeljali leta 2019, smo letos po oblikovanju strokovnih podlag, ki so nastajale na ACS, dodali še dva. Aktivnosti in dogodke vsebinsko usmerjamo in koordiniramo na MIZŠ, skupaj s strokovnjaki ACS pa oblikujemo njihovo končno vsebinsko zgradbo in organiziramo njihovo izpeljavo.
Vlada RS je decembra lani sprejela sklep o imenovanju skupine za pripravo ReNPIO 2021–2030. K sodelovanju smo povabili predstavnike sodelujočih ministrstev, delodajalcev, sindikatov, občin, strokovnih združenj izvajalcev, razvojnih institucij s področja izobraževanja, državnih raziskovalnih ustanov in NVO. Imenovanje članov za fazo priprave in vzpostavljanje dialoga o tem strateškem državnem dokumentu je potekalo tudi na osnovi ugotovitev iz druge faze Strategije razvoja in uporabe spretnosti (2016–2017), ki smo jo v Sloveniji izpeljali v sodelovanju z OECD.
Tako smo letos v organizaciji in ob strokovni ter tehnični podpori ACS v hotelu Radisson Blu Plaza v Ljubljani organizirali še dva celodnevna dogodka.
Na prvem posvetovalnem srečanju 30. junija smo s predstavniki 12 ministrstev pretresli vprašanja, ki zadevajo ključne točke v strukturi NPIO, kot so: vizija, cilji, ciljne skupine in poudarki na posameznih prednostnih področjih oziroma njihovo ustrezanje kazalnikom in ukrepom.
Delovno gradivo
Za potrebe vsebinskih priprav smo udeležencem srečanja mesec in pol pred dogodkom posredovali krajši povzetek delovnega gradiva. Strokovne podlage za pripravo ReNPIO 2021–2030 so bile tu že ustrezno dopolnjene z vidika IO in urejanja politike posameznega ministrstva. To so bila izhodišča za razpravo in iskanje ustreznih predlogov rešitev. Ob zaključku dogodka so nastali povzetki – dragocen prispevek k nastajanju končnega dokumenta ReNPIO 2021–2030.
Strinjali smo se, naj bo vizija NPIO kratka, pa vendar zapisana v smislu krepitve VŽU pri vseh prebivalcih Slovenije. Cilji naj bodo oblikovani po meri kazalnikov in možnostih merjenja doseganja. Predstavniki vseh ministrstev smo se precej soglasno strinjali, da potrebujemo ustrezen sistem spremljanja kakovosti za raven IO z naslova rabe javnih sredstev in za potrebe dviga ravni splošne pismenosti prebivalstva, krepitev ključnih kompetenc in življenjskih spretnosti. Ena od potreb širitve tega NPIO se kaže v vključitvi obstoječega strokovnega izobraževanja v državni upravi na vseh resorjih, kar je tudi v sladu s priporočilom OECD za dvig zavedanja in kulture vseživljenjskega učenja pri državnih uradnikih. Za sektor izobraževanja to pomeni vključitev nadaljnjega izobraževanja učiteljev na vseh ravneh in smereh. Za potrebe spremljanja in doseganja učinkov oziroma rezultatov smo se strinjali, da potrebujemo poenoten sistem spremljanja, eno obliko digitalnega spremljanja (nacionalno aplikacijo). Prav tako je predlog MIZŠ in ACS o širitvi števila prednostnih področij, ki smo jim dodali še področje razvoja in raziskav, med predstavniki drugih ministrstev dobro sprejet.
Na srečanju nas je bilo skupaj 46. Po uvodnih predstavitvah zakonodajnega okvira in sistema upravljanja IO v Sloveniji, opravljenih aktivnosti, pomembnih statistik, priporočil in raziskovalnih podatkov OECD in EK smo v sedmih manjših skupinah (v dveh delovnih blokih) iskali ustrezne odgovore in rešitve. Program srečanja je dosegljiv na spletu, med gradivi najdete predstavitve prvega dela srečanja.
Na drugem posvetovalnem srečanju 15. julija smo s predstavniki različnih deležnikov in socialnih partnerjev prav tako uglaševali odgovore na ključna vprašanja, povezana z njihovo vlogo in odgovornostmi tako v procesu načrtovanja kot izvajanja NPIO glede na strukturo sistema upravljanja IO v Sloveniji.
Delovno gradivo
Za oblikovanje ustreznih vsebinskih priprav smo udeležencem pred dogodkom posredovali:
- Strokovne podlage, ki so jih pripravili strokovnjaki ACS;
- Poročilo Delovne skupine za IO, ki deluje pri EK (angl.: Working Group on Adult Learning), ki se je v mandatnem obdobju 2016–2018 posebej posvetila pregledu dobrih praks učenja odraslih na delovnem mestu in v povezavi z njim v državah članicah. Dokument Promocija izobraževanja odraslih na delovnem mestu (v originalu: Promoting Adult Learning in the workplace) zajema pomembne poudarke potrebnega sodelovanja različnih akterjev, zagotavljanja kakovosti, skrbi za profesionalni razvoj strokovnih delavcev ter za enakovredno vključevanje vseh v procese izobraževanja in usposabljanja, saj ima to pomembno učinke na posameznika, uspehe delodajalca in družbo kot celoto;
- v razmislek o strukturi naše razprave smo posredovali vprašanja, na katera smo se na srečanju osredotočili. Povezana so z nekaterimi odprtimi vprašanji obstoječe ReNPIO 2013–2020 in načrtovanjem prihodnje ter priporočili OECD iz 2. faze Strategije in uporabe spretnosti v Sloveniji (Povzetek: Izboljšanje upravljanja izobraževanja odraslih v Sloveniji: OECD, 2018) ter usmeritvami EK in splošno družbeno-ekonomskimi ter razvojno naravnanimi okoliščinami v Sloveniji. Udeleženci obeh srečanj so dokument prejeli tudi v tiskani obliki.
Srečanje smo organizirali v času posebnih ukrepov Vlade RS zaradi širjenja novega koronavirusa in se omejili na udeležbo do 50 udeležencev. Veseli smo, da so se srečanja udeležili predstavniki prav vseh vabljenih deležnikov. To poglablja vrednost in pomen IO v Sloveniji, vzpostavlja pomembne povezave med različnimi ravnmi in akterji ter utrjuje uresničevanje koncepta VŽU.
Program srečanja smo funkcionalno razdelili na dva dela. V dopoldanskem delu smo posredovali povzetke vsebine z različnih zornih kotov (predstavitve na spletu med gradivi), nadaljevali pa smo z moderiranim aktivnim delom vseh udeležencev. V manjših skupinah za posameznimi omizji smo se pogovarjali o vprašanjih ter prispevali konstruktivne poglede, predloge in rešitve. Delo v skupinah smo razdelili na dva sklopa, zato tudi vprašanja 1. in 2. sklopa. Ta funkcionalno zajemajo tako vsa potrebna vsebinska poglavja NPIO, kot jih opredeljuje ZIO (Ur. l. RS, št.: 6/18) kot nekaj drugih, aktualnih področij v kontekstu sodelovanja in izvajanja aktivnosti deležnikov kot soustvarjalcev procesov IO v Sloveniji. Nekaj ključnih poudarkov iz razprav osmih skupin kaže, da je NPIO pomemben z vidika naslavljanja vseh odraslih v Sloveniji, s posebnimi opredelitvami ranljivih. Pri tem so iz obstoječih državnih ukrepov izvzete starostne skupine 65+, čeprav jih je glede na demografsko sliko nujno posebej obravnavati. Prav tako je sodelovanje pri oblikovanju ukrepov različnih partnerjev in akterjev nujno. Posebno pomembna je povezanost izobraževalcev, delodajalcev in lokalnih skupnosti, tudi pri oblikovanju olajšav, podpornih dejavnosti in oblik sodelovanja tako pri izpeljavi kot delitvi stroškov izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Udeleženci so podprli še razvoj javnoveljavnih programov za krepitev splošnih kompetenc in življenjskih spretnosti prebivalstva, za katere naj bi poskrbeli v javni sferi.
Obe razpravi organizatorji ocenjujemo kot izjemno dobrodošli in uspešni. Koristni sta za nadaljnjo pripravo strateškega dokumenta ReNPIO za obdobje 2021–2030. Prispevek deležnikov in socialnih partnerjev na dogodkih je bil dragocen in za sodelovanje se jim ob tej priložnosti ponovno zahvaljujemo. Takega sodelovanja si želimo tudi v prihodnje.
Izkoriščam priložnost, da se v imenu MIZŠ zahvalim tudi celotnemu strokovnemu timu ACS, ki je z vsebinskimi podlagami in s svojo strokovnostjo, logistično in tehnično podporo prispeval k visoki ravni izpeljave obeh dogodkov.
Ema Perme (ema.perme@gov.si), Urad za razvoj in kakovost izobraževanja, MIZŠ
