Knjižno zbirko Knjižnice ACS smo v februarju dopolnili s šestimi sodobnimi knjigami.
Cognitive science je učbenik, ki v ospredje postavlja človekovo mišljenje in kognitivne sposobnosti. Kognitivna znanost velja za interdisciplinarno področje, ki svoja spoznanja črpa iz psihologije, filozofije, lingvistike, informatike in nevroznanosti, v tem priročniku pa je obravnavana samostojno.
V knjigi Why Buddhism is true avtor Robert Wright vodi bralce skozi psihologijo, filozofijo in številne druge načine za soočanje z dejstvom, da je težko zadržati občutek sreče. Gre za prvo knjigo, ki preplete razvojno psihologijo z ostrino nevroznanosti. Vodi nas k spoznanju, da je budizem resničen in nas lahko končno reši od sebe, kot posameznika in kot vrsto.
Knjiga Andrewja McAfeeja Machine platform crowd je povsem drugačne vrste gradivo. Voditeljem pomaga ugotoviti, kako opravljati svoje naloge v spremenljivih ekonomskih razmerah. Živimo v nenavadnih časih, ko naprave postajajo hitrejše in prilagodljivejše od ljudi. Tehnološki napredek uničuje tradicionalno podjetništvo, čeprav so ideje množic pogosto bolj inovativne od korporativnih raziskovalnih laboratorijev.
Posebno provokativen naslov je svoji knjigi dal Beau Lotto – Deviate: The Science of Seeing Differently. Življenje nas uči, da je treba vsak problem pogledati z različnih zornih kotov, ta knjiga pa se osredotoča na tehnično delovanje možganov. Povezuje nevroznanost misli, obnašanja in ustvarjalnosti. Je poziv bralcem k odkrivanju samega sebe in svojega dojemanja sveta.
V knjigi Science of the soul s podnaslovom Zbrani spisi strastnega racionalista je urednica Gillian Somerscales zbrala nekaj esejev biologa Richarda Dawkinsa. Avtor je odličen znanstveni komunikator, ki do narave goji strahospoštovanje, njegovo pisanje pa odlikuje duhovita kritika.
Avtorica Ellen Boeren je v knjigi Lifelong Learning Participation in a Changing Policy Context problem postavila v kontekst sodelovanja posameznikov, ponudnikov izobraževanj, politik in drugih deležnikov, pa tudi sodobnih družboslovnih znanosti. V ospredje postavlja vprašanje, zakaj odrasli (ne) sodelujejo v dejavnostih vseživljenjskega učenja, osredotoča se na pomen politike in pričakovanih koristi tako posameznika kot družbe. Knjiga odpira vprašanje možnih posledic takega odnosa do izobraževanja za politiko, prakso in raziskovalno dejavnost.
Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
