Temeljni namen programa Medijska pismenost za odrasle je krepitev te spretnosti odraslih

Mediji, tako tradicionalni kakor tudi sodobni, so nepogrešljiv vir informacij. Medijske objave pogosto vodijo v odločitve, ustvarjajo mnenje in omogočajo pridobivanje drugih temeljnih spretnosti na vseh področjih. Na tej podlagi lahko odrasli zavestno sprejemajo smiselne odločitve v številnih življenjskih situacijah. Posebno pomembna je medijska pismenost torej za ranljive ciljne skupine, saj pomembno vpliva na vse njihove življenjske odločitve. Vsak odrasli bi moral imeti usvojene kompetence, znanja in veščine s področja medijske pismenosti, na vsaj temeljni ravni. To je nujno potrebno za opolnomočeno delovanje v sodobni družbi. Velik del oziroma praktično vse informacije dobimo s pomočjo medijev. Ta pojem smo zastavili na široko: vsako sporočilo, ki je posredovano po katerem koli mediju, je medijsko in namensko.

Regijsko sodelovanje nacionalnih podpornih služb za EPALE

Predstavniki NSS EPALE iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Slovenije in Srbije smo razvili Regijski okvir kompetenc za medijsko pismenost. Pet sodelujočih držav je enakovredno prispevalo k njegovemu nastanku, v nadaljevanju pa se je vsaka država odločila, kaj želi pripraviti za svoje odrasle. V Sloveniji je tako nastal še neformalni program Medijska pismenost, v načrtu pa je tudi priprava priročnika za izobraževalce odraslih. Ti bodo namreč uporabljali modularno zasnovani program – kot samostojnega v trajanju od 25 do 60 ur ali pa bodo posamezne module ali elemente vključili v druge formalne in neformalne programe za odrasle.

Medijska pismenost je temeljna pismenost

Postavljamo jo ob bok branju, pisanju in govorni komunikaciji. Po pomenu za kakovostno življenje odraslega v sodobni družbi je podobna digitalni pismenosti, vendar menimo, da je celo pomembnejša od nje. Razumemo  jo namreč širše. Predstavlja temelj: okoljski,  finančni, zdravstveni pismenosti … predvsem pa je pomembna za oblikovanje demokratičnega državljana, ki je sposoben kritično razmišljati, je pripravljen pridobivati medijske spretnosti in se učiti etično delovati v medijih ter jih tako tudi uporabljati. Namen programa je torej krepitev medijske pismenosti celotne družbe!

V procesu identifikacije ključnih vsebin smo izoblikovali 5 vsebinskih modulov programa.

  1. Kritično branje in razumevanje medijskega sporočila
  2. Mediji in vrednote
  3. Svoboda govora in sovražni govor
  4. Manipulacija, dezinformacije in stereotipi
  5. Značilnosti sodobnih medijev, zasebnost in varstvo podatkov na spletu

Kdo je medijsko pismen?

Vsebina ni najpomembnejša, pač pa gre za proces, zato je program pripravljen po učno-ciljnem procesnem modelu. Medijske vsebine se namreč hitro spreminjajo, posamezni primeri, ki jih uporabimo za učenje, pa so danes gotovo drugačni, kot bodo čez nekaj mesecev. Nespremenjeni pa bodo ostali načrtovani učni izidi. Ti bodo, uspešno usvojeni, medijsko pismeni odrasli osebi omogočali, da kritično analizira in razume posamezna medijska sporočila. Do njih se bo lahko vsebinsko opredelila, jih interpretirala in na njihovi podlagi tudi ravnala. Medijsko pismen posameznik se zaveda vpliva medijskih vsebin na dojemanje, obnašanje, čustva in stališča posameznika ter skupine. Še posebno dobro razume preprečevalni potencial medijskih vsebin in manipulativno naravo vseh medijev. Temi, ki jima bomo zagotovo posvetili veliko pozornosti, sta svoboda govora in sovražni govor, ki ju v praksi pogosto zamenjujemo. Zagotovo pa bodo pomembno mesto v programu našli tudi sodobni mediji, njihova varna uporaba ter družbena omrežja in splet.

Udeležence delavnice na 2. pripravljalnem sestanku TVU 5. marca smo povprašali, ali so medijsko pismeni. Na tej podlagi smo se razdelili v tri skupine. Enakovredno smo ocenili, da smo, pa tudi da nismo, in se vprašali, ali sploh vemo, kaj to pomeni. Ob zavedanju, da je to izjemno široko področje, smo izrazili številne pomisleke. Sklepna ugotovitev je bila, da tudi če smo medijsko pismeni, zagotovo nismo enako ozaveščeni na vseh področjih. Stalno lahko pridobivamo nova znanja, uvide v delovanje medijev in njihov vpliv na naše zaznavanje realnosti. Večkrat smo poudarili, da smo tudi kreatorji medijskih vsebin, kar še posebej velja za izobraževalce odraslih. Tudi v snovanju TVU in PU v letu 2024 bomo uporabili številne medije za promocijo naših dogodkov in nagovarjali ciljne skupine po različnih kanalih na različne komunikacijske načine.

Kako se učiti medijske pismenosti?

Ob vsakdanjih primerih, ki smo jih vzeli iz klasičnih in digitalnih medijev, pa tudi socialnih omrežij smo si postavljali vprašanja. Ugotavljali smo, da nanje pogosto ni mogoče preprosto in enoznačno odgovoriti. Zavedanje, da je treba konstantno presojati in ozaveščati procesno mišljenje udeležencev, je zato ena od glavnih usmeritev programa. To namreč pripelje do transfera znanja, kar vodi v spreminjanje predstav stališč in vrednot. Drugo temeljno izhodišče je, da vsak odrasli, ki vstopa v program ali katerega od modulov medijske pismenosti, ni nepopisan list, ampak ima številne izkušnje. Te so bolj ali manj ozaveščene, vendar pa zagotovo obstajajo in prav te bodo pomembno vplivale na posameznikovo aktivnost pri pridobivanju novih znanj, veščin in kompetenc.

Predlogi in možnosti za izvajanje celotnega programa ali posameznih modulov v neformalnih  izobraževalnih programih za odrasle:

    • študijski krožki,
    • neformalni izobraževalni programi za osebnostno rast,
    • neformalni  programi za pridobivanje splošnih in/ali poklicnih kompetenc (NIPO),
    • drugi programi pismenosti (finančna, okoljska, digitalna …),
    • posamezne izobraževalne delavnice in dogodki,
    • programi Univerz za tretje življenjsko obdobje,
    • obeležitve namenskih/svetovnih dni, npr. svetovnega dne svobode medijev, varne rabe interneta, pravic potrošnikov, mednarodnega dne starejših,
    • dejavnosti v izobraževanju odraslih:
      • promocijsko-informativne dejavnosti (TVU, PU),
      • svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih,
      • samostojno učenje v središčih za samostojno učenje.

Pripravljavci programa, delovna skupina v sestavi: Ana Stanovnik Perčič, Darijan Novak, mag. Zvonka Pangerc Pahernik in avtorica prispevka menimo, da so prav strokovni delavci v IO tisti, ki dobro poznajo andragoški cikel in izobraževalne potrebe odraslih. Poznajo tudi številne izvedbene oblike programov, v katere lahko vključijo posamezne module programa ali izvedejo program medijske pismenosti v celoti. Učenje lahko koordinirajo tudi mentorji študijskih krožkov. Oboji se bodo povezali s strokovnjaki s področja medijske pismenosti: novinarji, publicisti, komunikologi in drugimi, ki premorejo ustrezne kompetence za poučevanje posameznih sklopov. Da bi strokovni delavci v IO pridobili ustrezne kompetence za načrtovanje, izvedbo ter koordinacijo in evalvacijo programa Medijska pismenost, bomo v sklopu projekta zanje pripravili še več delavnic in usposabljanj.

 

Pripravljamo priročnik in vabimo k sodelovanju

Udeležencem tokratnega programa usposabljanja smo ponudili tudi program Znanje o medijih za kakovostno življenje, ki ga je pripravila avtorica delavnice z namenom izvedbe v okviru projekta Temeljne kompetence 2023–2029. Prejeli ga bodo vsi udeleženci usposabljanja, ki bodo to želeli. Tako bomo omogočili, da vedenja o medijski pismenosti čim prej pridejo do čim večjega dela  odraslih. Bodoče uporabnike bomo prosili za povratne informacije o uporabi programa, zanimajo pa nas tudi njihova pričakovanja in potrebe, ki jih bomo upoštevali ob pripravi priročnika.

Mag. Brigita Kruder (brigita.kruder@lu-sb.si). LU Slovenska Bistrica

Skip to content