Da za izobraževanje nikoli ni prepozno, dokazujejo na LU Ajdovščina, kjer izvajajo mednarodni projekt KA 122 Mobilnost za nadgradnjo jezikovnih kompetenc starejših od 50 let. V sklopu projekta so se mlajši upokojenci na Malti izpopolnjevali v učenju angleškega jezika, izkušnja jim je ostala v nepozabnem spominu. Vključili so se namreč v sodobne učne procese, izboljšali vsakodnevno uporabo angleščine in za nameček spoznali še posebnosti majhne otoške države v osrednjem Sredozemskem morju.

Na LU Ajdovščina napovedujejo, da bodo v prihodnje pripravili podobna usposabljanja na področjih trajnostnega razvoja, digitalnih spretnosti in kompetenc ter jezikovnih izobraževanj.

 

Mobilnost za nadgradnjo jezikovnih kompetenc starejših od 50 let

Temeljni cilj mednarodnega projekta KA 122  je izboljšati jezikovne kompetence te starostne skupine in udeležence bolj vključiti v sodobne učne procese. Projekt je zasnovan z namenom spodbujati učenje jezika med starejšimi generacijami in hkrati izboljšati njihovo vsakodnevno uporabo angleščine. Obenem predstavlja korak k bolj vključujoči in izobraženi družbi ter priložnost za izboljšanje kakovosti življenja starejših generacij. Omogoča jim namreč, da ostanejo povezani z modernim svetom ter se učijo in krepijo spretnosti v poznejših letih. S tem se spodbujajo njihova samopodoba, socialna vključenost in aktivno sodelovanje v družbi.

Projekt pomeni korak naprej v prizadevanjih za boljšo in bolj vključujočo družbo za vse generacije. Na LU Ajdovščina so sodelovali prvič. V sklopu projekta Erasmus K1 so se na izobraževanje tujih jezikov na Malto najprej odpravili njihovi učitelji. Predavatelji LU Ajdovščina so se seznanili z inovativnimi strategijami in metodami poučevanja. Inštitut NSTS – English Language Institute, s katerim so sodelovali, ima namreč 60-letno zgodovino. Velja za pionirsko jezikovno šolo na Malti, pohvali se z akreditacijami uglednih organizacij, kot so Cambridge, Eaquals in FELTOM. Njihove dolgoletne izkušnje se odražajo v kakovostnih pristopih k poučevanju.

Naši predavatelji so ugotovili, da so njihove obstoječe izobraževalne prakse že na visoki ravni. Na Malti se jim je pridružilo osem udeležencev izobraževanja angleškega jezika. Vsi so starejši od 50 let in imajo nižjo izobrazbo. Sami so preizkusili, katere metode poučevanja tujega jezika uporabljajo v omenjenem inštitutu.

Zadovoljna sem bila prav z vsem, tako z izvedbo jezikovnega tečaja kot tudi z drugimi aktivnostmi, ki so jih za nas organizirali na Malti. Naš dan je bil namreč zasnovan tako, da smo se v dopoldanskem času učili jezika z izkušenimi predavatelji, ki so se potrudili govoriti počasi in razumljivo ter nas na različne načine spodbujali pri učenju. V popoldanskem času so bile za nas organizirane še najrazličnejše aktivnosti. Tako smo angleščino uporabljale v vsakdanjem življenju, na primer v restavracijah, trgovinah, muzejih in pri iskanju prevoza. Izobraževanja so se udeležili tudi starejši iz drugih evropskih držav, Nemčije, Islandije in Švice. Resnično moram pohvaliti predavatelje, ki so se z nami nadvse potrudili, pa tudi s skupino sem bila izjemno zadovoljna.

udeleženka programa

Druga je dodala, da ji angleščine med izobraževanjem na Malti ni bilo nerodno govoriti, saj je bilo okolje zelo sproščeno in prijazno, tretja pa, da je z izkušnjo okrepila svojo samozavest in si hkrati pomembno izboljšala samopodobo. Nekaterim udeležencem je izobraževanje na Malti dalo dodatno motivacijo za nadaljnje izpopolnjevanje v angleškem jeziku, utrjevanje usvojenega znanja, pa tudi branje in celo prevajanje iz angleščine.

In kaj je pri starejših pravzaprav najtežje, preden se odpravijo na pot učenja in izpopolnjevanja tujega jezika? Kot ugotavlja Dejan Soban, ki se je na pot odpravil kot predavatelj, imajo starejši velikokrat strah pred pridobivanjem znanja na tak način, kot ga sami niso bili vajeni.

Zato je treba ubrati drugačne pristope, da ne čutijo izobraževanja kot prisilo temveč kot dogodivščino. Na Malti takšne drugačne pristope poučevanja že dolgo prakticirajo, hkrati pa udeležence tečaja spodbujajo, naj jezik v čim večji meri govorijo. Učitelji se ne ozirajo toliko na slovnico, ampak poudarjajo uporabo angleščine v vsakodnevnem življenju.

Dejan Soban

predavatelj na LU Ajdovščina

Podobnega mnenja je tudi Alenka Magajne, organizatorka IO na LU Ajdovščina. Dodaja, da v ospredju jezikovnega izobraževanja za starejše na Malti ni bila uporaba pravilnih slovničnih časov. Udeleženci so le čim več časa govorili v tujem jeziku in ugotovili, da jih drugi lahko razumejo.

Direktorica LU Ajdovščina Eva Mermolja ob tem poudarja, da so v program Erasmus+ doslej vključevali le zaposlene, tokrat pa so prvič pritegnili mlajše upokojenke.

Vedno se mi zdi dobro, da gremo občasno izven okolja, v katerem delujemo, živimo in bivamo. Enako velja za udeležence naših programov. Za nekatere je bila to prva priložnost, da so šli v tujino in spoznali, da se tudi drugje ljudje tujega jezika učijo na podoben način. Da so bili na Malti skupaj z udeleženci iz drugih evropskih držav, je bila brez dvoma dodana vrednost.

Eva Mermolja

direktorica LU Ajdovščina

Kot pravi, so pri CMEPIUS že zaprosili za akreditacijo, ki bo njihovi ustanovi omogočala, da bodo to starostno skupino v prihodnje enostavneje vključevali v podobne aktivnosti. V mislih ima predvsem nadvse aktualna področja trajnostnega razvoja, digitalnih spretnosti in kompetenc ter jezikovnih izobraževanj.

In kakšno je po njenih ocenah zanimanje starejših za tovrstne izobraževalne programe? »Za nami je šele prva izkušnja, ki pa je bila nadvse pozitivna. Bili smo prijetno presenečeni nad odzivom. Praktično vsi, ki so bili k izobraževanju povabljeni, so se pozitivno odzvali in sodelovali,« ugotavlja, zato je prepričana, da bo podobnih zgodb v prihodnje še več.

Katja Željan (katja.zeljan@gmail.com), zunanja sodelavka LU Ajdovščina