Občina Jesenice ima približno 21.000 prebivalcev, med njimi več kot 3.000 priseljencev. Njihovo število zadnjih nekaj let hitro raste. Največ jih je iz Bosne in Kosova, sledijo pa tisti iz Srbije in Makedonije.

Za lokalno priseljensko prebivalstvo je značilno, da na Jesenice prihajajo celotne, pogosto razširjene družine. Večinoma v industriji delajo pretežno le moški, medtem ko ženske skrbijo za gospodinjstvo. Zanje je značilno, da ne razumejo in ne govorijo slovensko, zato večinoma ostajajo za štirimi stenami brez socialnih stikov z večinskim prebivalstvom.

Posledično se pojavljajo številni problemi pri nujni komunikaciji z okoljem, kot so sodelovanje z učitelji šoloobveznih otrok, urejanje dokumentacije na upravni enoti, obisk zdravnika ipd. V preteklosti se je velikokrat zgodilo, da je pri ginekološkem pregledu priseljenske mame sodeloval njen mladoletni otrok.

Priseljenci potrebujejo dobro organizirano mrežno podporo strokovnjakov na različnih področjih, kot so zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje, družinski terapevti ipd. To se je še zlasti pokazalo v času pandemije covida-19. Težav namreč nimajo le pri razumevanju in povezovanju uradnih odlokov s svojimi individualnimi potrebami in okoliščinami, temveč tudi s prepoznavanjem t. i. lažnih novic in različnih interpretacij, ki jih dobijo na številnih komunikacijskih kanalih. V mnogih primerih različne informacije iz večinoma neformalnih virov med njimi povzročajo paniko in stisko.

Ne gre pozabiti tudi na specifično situacijo šolanja otrok na daljavo. Starši brez dobrega znanja in razumevanja slovenskega jezika otrokovega šolanja na daljavo ne zmorejo niti spremljati, kaj šele pomagati pri učenju.

V občini Jesenice smo pred dobrimi tremi leti vzpostavili mrežo lokalnih organizacij, ki se pri vsakdanjem delu srečujejo s priseljenci. V mrežo, ki jo vodi LU Jesenice, so vključene vse osnovne šole, srednja šola in gimnazija, center za socialno delo, upravna enota, zdravstveni dom, bolnišnica, lekarne in druge ustanove.

V lokalni mreži priseljencem ponujamo vse storitve, potrebne za boljšo socialno vključenost, tudi  osebo za pomoč pri komuniciranju. Ta priseljencem nudi pomoč pri sporazumevanju v vsakdanjem življenju, kot je obisk zdravnika, šolskih učiteljev, upravne enote itd. T. i. jezikovna mediatorka je zaposlena na LU za polni delovni čas, stroške njene zaposlitve v celoti krije občina Jesenice.

Deluje na tri načine. Ima stalni tedenski razpored ur dela na vseh v mrežo vključenih organizacijah. Tako recimo na dan in ob urah, ko je prisotna na eni od osnovnih šol, tega dne organizirajo govorilne ure s tuje govorečimi starši. Del njenega delovnega časa se prilagaja dogajanju na organizacijah, povezanih v mrežo. Udeležuje se na primer napovedanih roditeljskih sestankov v osnovnih šolah ali naročenih pregledov v zdravstvenem domu.

Dosegljiva pa je tudi urgentno na klic (tudi ponoči se je že odzvala) v nujnih primerih, kot je porod v jeseniški bolnišnici. In tako smo prišli do odgovora na vprašanje v naslovu tega prispevka.

Mag. Maja Radinovič Hajdič (maja.radinovic.hajdic@lujesenice.net), LU Jesenice