Že osmi mesec je Irina Nesterova prostovoljka v Svetovalnem središču Novo mesto. Tako se ji je uresničila dolgoletna želja – postati učiteljica. Ima številne skrite talente in strasti. Obožuje tuje jezike, je ljubiteljica narave, joge in pilatesa. Poleg vsega naštetega je zelo ustvarjalna, saj plete in kvačka od mladih nog. Opisali bi jo kot energično osebo, ki spretno krmari med delom, družino in prostim časom. Sončnega novembrskega dne nam je pripovedovala, kaj vse počne in kako se je prvič znašla v učilnici.
Irina, ali se nam lahko kratko predstavite?
Moje ime je Irina Nesterova. Prihajam iz Ukrajine, kjer smo živeli v mestu Sevastopole ob obali Črnega morja. V Slovenijo, natančneje v Jurko vas v Občini Straža, sem se preselila pred 4 leti. Stara sem 48 let. Imam visoko izobrazbo. Sem poročena in imam tri krasne otroke.
Ko ste se preselili v Slovenijo, ste se morali tudi sami naučiti novega jezika. Kako težko se je v resnici naučiti novega jezik?
Učenje novega jezika je korak v razvoju posameznika. Preko jezika spoznavamo novo državo in njene prebivalce. Kako? Od znotraj, iz globine z vsemi koreninami vred, ki potujejo na površje. Na zalogi imam že znanje dveh slovanskih jezikov: ruskega in ukrajinskega.
Zahvaljujoč temu sem imela manj težav kot pri učenju angleščine, nemščine ali italijanščine. Ob študiju slovenskega jezika sem odkrila veliko novega in zanimivega v smislu izvora slovanskih besed.
Več znanja sem pridobila na tečajih slovenščine pri učiteljici Bojani v RIC-u Novo mesto. Zelo zanimivo in strokovno je spregovorila o kompleksnosti slovenskega jezika. Predvsem pa so vsi tečaji slovenščine razširili moj besedni zaklad.
Kje ste izvedeli za Svetovalno središče Novo mesto?
Na začetku našega bivanja v Sloveniji so nam sosedje pripovedovali o tem. Navdušili so me, zato sem obiskala spletno stran in našla veliko zanimivih informacij. Vedela sem, da moram nekaj storiti, če se hočem vključiti v družbo, Začela sem s slovenščino, nato me je ljubezen do tujih jezikov vodila na tečaj italijanščine.
Letos sem na spletu opazila povabilo k sodelovanju v Svetovalnem središču Novo mesto. Odzvala sem se in prijazna svetovalka mi je pojasnila, kaj vse lahko pridobim brezplačno in kam se lahko vključim. V Ukrajini tovrstnih ustanov nimamo, zdi pa se mi, da so tovrstne vključitve pomembne in potrebne. Želela sem poučevati ruski jezik, zato sem se vključila kot prostovoljka. Moja dolgoletna želja, da postanem učiteljica, se je končno uresničila. Takrat ste mi kot mentorica vse razložili in poskrbeli za obveščanje udeležencev o tečaju. Dva tedna pozneje sem bila že v učilnici, v pisani druščini različnih ljudi s številnimi pobudami in krasnimi mislimi.
Pripravili ste vse dokumente, odgovorili na vsa moja vprašanja in mi hkrati vsakokrat pomagali pri pripravi gradiva za pouk. Hvaležna sem vam za pozornost in ustrežljivost. S takimi ljudmi je zelo prijetno delati.
Biti prostovoljec ni samo delo, tu gre za druženje, spoznavanje novih ljudi, različnih energij in drugačnih idej, ljudi brez predsodkov. Kaj pomeni vam?
Zame je prostovoljec oseba, ki je pripravljena pomagati drugim ljudem, deliti svoje znanje, veščine in zmožnosti. V zameno prejme veliko novih informacij, spozna zanimive ljudi in tako krepi svoje spretnosti.
Zdaj poučujete ruščino. Kako se počutite, ko ste v skupini?
V skupini so zanimivi, prijazni in zelo razgledani udeleženci. Imajo močno željo po učenju ruščine. Na srečanjih beremo, govorimo, gledamo videoposnetke in poslušamo ruski jezik. Zelo sem zadovoljna. Zame je poučevanje zelo zanimivo. Sem izjemno komunikativna, zato neizmerno rada komuniciram z ljudi, delim svoje znanje o ruskem jeziku in kulturi. Pa ne samo to, veste, vse je dvotirno. Tečaj namreč kepi tudi moje znanje slovenščine in mi pomaga pri lažjem vključevanju v družbo. Pridobivam nove izkušnje, širim področje delovanja, razvijam nove spretnosti pri poučevanju in delu z ljudmi.
Irina Nesterova, ženska tisočerih znanj. Poleg vsega, s čimer se ukvarjate, imate še kakšen skrit hobi, o katerem bi želeli spregovoriti? Katere so vaše največje vrline?
Moj najljubši hobi je pletenje. Pletem in kvačkam. Mama in babica sta me naučili, ko sem bila stara 6 let. Po mojem mnenju delujejo ročne spretnosti kot terapevtska dejavnost v vsaki življenjski situaciji. Kadar nekaj delaš ali ustvarjaš z rokami, ni časa za melanholijo in depresijo.
Poleg tega zelo rada izvajam jogo, pilates in plešem. Predvsem pa raziskujem in obiskujem lepe kraje. Slovenija ima veliko lepih pohodniških poti, ki jih z družino radi obiščemo.
Imam pa še en krasen hobi. Obožujem tuje jezike in se rada učim nove. Zavedam se, da to vpliva na moje spremljanje in razumevanje okolja, skupnosti. Hkrati je to tudi težka naloga, ki ji posvečam zelo malo časa. Kako uspešno krmariti med poklicnim in družinskim življenjem, je vprašanje, s katerim se redno soočam. Tujim jezikom se želim v čim večji meri posvetiti in izboljšati svoje znanje.
Ali bi želeli za konec še kaj sporočiti ostalim, ki želijo svoje znanje in veščine posredovati naprej?
V ruščini obstaja rek: »Vse se vam bo vrnilo storicej.«
To pomeni, da se bo vsako dejanje, dobro ali slabo, stokratno povrnilo. Več dobrega kot naredimo, več ga dobimo v zameno. Vsem želim sporočiti, da deljenje lastnega znanja, veščin in spretnosti koristi tako drugim kot nam.
Ana Marija Blažič (ana.marija.blazic@ric-nm.si), Svetovalno središče Novo mesto
Trackbacks/Pingbacks