Igra je eno najstarejših učnih orodij. Z nami je že 6 milijonov let. Ustvarja varno okolje, v katerem lahko raziskujemo brez bojazni, da bi naredili usodno napako v resničnem življenju. Iščemo nove strategije in razvijamo abstraktno mišljenje.
Igrifikacija ni igra, je zasnova, ki uporablja elemente igre, da bi bili udeleženci bolje vključeni v učno situacijo. V svetu velja zmotno prepričanje, da pojem igrifikacija pomeni ‘dovoliti nekomu, da se igra’. Gre namreč za uporabo dejavnikov igre v neigralnem okolju. Uporablja se za motiviranje posameznikov z uporabo elementov, kot so točke, značke, epske zgodbe, boj s šefom. Že stoletja se ti pristopi kažejo kot uspešni motivatorji. Podatki iz ‘sveta iger’ jasno kažejo njihovo učinkovitost, medtem ko se zunaj igralniškega sveta precej borimo z motivacijo.
Na katerih področjih se uporablja igrifikacija?
Igrifikacija se lahko uporablja kot zunanji (trženje, blagovne znamke, programi zvestobe) in notranji (izobraževanje, notranja komunikacija, kultura itd.) proces. Spodaj navajamo nekaj kontekstov, v katerih jo je mogoče uporabiti.
Igrifikacija je način, s katerim omogočimo, da izdelek ali storitev postane za uporabnika prijaznejši in zanimivejši. Elementi igre se uporabljajo za povečanje zadovoljstva končnega uporabnika, ustvarjajo pozitivne občutke in motivirajo uporabnike, da širijo reklamo naprej, da določeni izdelek uporabljajo večkrat ali dlje časa.
Namen igrifikacije v trženju je vključiti potencialne stranke v oglaševalski postopek bodisi tako, da sam postane igralec, bodisi z gledanjem nekoga drugega.
Igrifikacija delovnega okolja prinaša številne možnosti za povečanje ozaveščenosti, produktivnosti, ustvarjalnosti, učinkovite povratne informacije ipd. Uporablja se lahko tudi pri procesu zaposlovanja novih kadrov.
Obstaja pa lahko tudi igrificiran življenjski slog, s katerim se posamezniki lažje motivirajo za vsakodnevne opravke, npr. gibanje, učenje tujih jezikov, pripravo družinskega proračuna.
Izjemno pomembna je tudi v IO. Z igranjem udeležence motiviramo za učenje in jih vključimo, povečamo njihovo zanimanje za temo in jih spodbudimo k sodelovanju v dejavnostih. Poleg tega nam igranje omogoča, da rezultat izobraževanja oz. učenja in nadaljnje aktivnosti povežemo z življenjem posameznika. Pri igrifikaciji obstaja dobro razvit sistem nagrad, stopenj, kazni ipd., ki se uporabljajo, ko so (ali niso) izpolnjene obveznosti usposabljanja. To seveda ohranja pozornost udeležencev na nadaljnjih usposabljanjih ali, če je usposabljanje sestavljeno iz več delov, ustvari povezavo med njimi, tako da ne izgubijo zanimanja za temo.
CIK Trebnje je vodilni partner v projektu SkillUPgame, v katerem razvijamo celovit kurikulum in metodologijo poučevanja z elementi igrifikacije za izobraževalce odraslih. S pomočjo igrifikacije, LARP in izobraževalnih iger razvijamo ključne kompetence pri nizko usposobljenih oz. izobraženih odraslih. Celotna metodologija bo na voljo tudi kot MOOC, ki bo izobraževalcem odraslih omogočal več interaktivnih vsebin, podprt pa bo tudi s praktičnimi primeri.
Celotna metodologija in MOOC bosta kmalu brezplačno na voljo za širšo uporabo. Spremljajte nas na naši spletni strani, kjer vas bomo redno obveščali o novostih v tem projektu in drugi aktualni ponudbi CIK.
Sabina Tori Selan (sabina.tori-selan@ciktrebnje.si), CIK Trebnje
