EAEA je v sodelovanju z Dansko zvezo izobraževalcev odraslih – DAEA v Kopenhagnu na Danskem priredila Generalno skupščino. Povezali so jo s podelitvijo nagrad Grundtvig za najboljše projekte na področju partnerskega sodelovanja na različnih ravneh in letno konferenco EAEA z naslovom Življenjske spretnosti in participacija. Med prisotnimi, približno 150 nas je bilo, smo bili predstavniki krovnih organizacij in združenj, nevladnih organizacij, organizacij za izobraževanje odraslih, javnih organov in drugi iz 30 držav. Dogodka sem se udeležil kot predstavnik ACS, ki v združenju predstavlja Slovenijo.

Sreda, 26. junij – Generalna skupščina EAEA

Per Paludan Hansen, predsednik UO EAEA, je po uvodnem nagovoru predstavil program skupščine. Predlagal je tričlansko komisijo, ki je preverila sklepčnost in pogoje za ustrezno odločanje. Delovna predsednica Susana Pinto Oliveiri je vodila statutarni del, na katerem smo izvolili novega predsednika UO EAEA, Uweja Gartenschlaegerja iz nemške organizacije DVV International, ter potrdili 11 novih članov UO.

Po odmoru smo nadaljevali s statutarnimi aktivnostmi. Per Paludan Hansen je predstavil poročilo o opravljenem delu in rezultatih EAEA, Gina Ebner, generalna sekretarka EAEA, pa poročilo o finančnem poslovanju v preteklem letu, finančni načrt in program dela za leto 2019. Vsa poročila smo soglasno potrdili. Popoldan smo nadaljevali z dvema plenarnima prispevkoma. Anna Nikowska iz Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje EU je predstavila razvoj novih politik izobraževanja odraslih na ravni EU in globalno. Izpostavila je pobudo Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle kot ključni razvojni dokument tudi v prihodnje. Poudarek bo na dvigu stopnje vključenosti odraslih, predvsem najmanj izobraženih ranljivih skupin, v VŽU. Kar 22 % odraslih v EU namreč ne dosega ravni pismenosti ali pa je ta najnižja. Napredek bo temeljil na treh razvojnih korakih: informiranju in svetovanju, vrednotenju ter priznavanju znanj in spretnosti ter po meri izdelanih programih (tailor made).

Ključni razvojni program EK ostajajo: Poti izpopolnjevanja, Evropski semester, Evropski teden poklicnih spretnosti, Evropski steber socialnih pravic, ESS, Erasmus+, Naložbe EU, Program za digitalno Evropo.

Katarina Popović je v nadaljevanju izpostavila ključne aktivnosti, poti, ovire, priporočila, razvojne prioritete in cilje ICAE pri zagovorništvu (advocacy) izobraževanja odraslih in lobiranju v OZN. Zaksrbljujoče se ji zdi, da so NVO, celo UNESCO, pogosto izključene iz globalnega odločanja. Povezovanje in sodelovanje med vsemi ključnimi partnerji v nevladnem sektorju je izjemno pomembno.

Po odmoru je sledilo delo v petih delovnih skupinah, in sicer:

  1. prihodnost evropske politike v IO,
  2. prihodnost globalne politike IO,
  3. prenovljeni Manifest EAEA kot orodje za zagovorništvo,
  4. dostop in terensko delo (outreach): teme EAEA v letu 2020,
  5. projektne izmenjave in načrtovanje.

Predstavitev rezultatov in priporočil je vodil Per Paludan Hansen, ki je tudi zaključil program generalne skupščine.

Zvečer so na slovesnem dogodku podelili Grundtvigove nagrade za najboljše projekte na področju življenjskih spretnosti:

  1. priznanje za najboljši nacionalni projekt »The Street University«, ki ga je koordinirala Universita Senza Eta Citta del Tratto di Campoformido (USE) iz Italije,
  2. »Empowering people to start a business – Open IT up«, koordiniran od DomSpain iz Španije, je bil razglašen za najboljši evropski projekt.

Četrtek, 27. junij – Letna konferenca EAEA 2019 »Life skills and participation«

Uvodoma je vse prisotne pozdravil in nagovoril Uwe Gartenschleger, novi predsednik EAEA. 

Prva plenarna govorka Anna Nikowska je predstavila udeležbo Evropejcev v IO ter nove razvojne trende na tem področju. V letih 2016 in 2017 se je za izobraževanje odločilo več posameznikov kot prej, a se je povečeval razkorak med vključevanjem bolj in manj izobraženih. EU si je postavila za cilj 15-odstotno vključenost. Medtem ko se vedno več posameznikov odloči za v neformalne oblike, pada vključenost v formalno izobraževanje. 60,5 % odraslih je vključenih v priložnostno učenje. Kar 81 % odraslih navaja, da se niso pripravljeni izobraževati. Kot ovire najpogosteje navajajo delodajalce, pomanjkanje časa, financiranje, družinske težave, nepotrebno znanje, premalo individualizacije. Kot ustrezne metode izobraževanja izpostavljajo: izobraževanje na daljavo (76,9 %), neformalno učenje (85,7 %). Svetovanje je kot podpora pri učenju brezplačno zagotovljeno 24,3 % odraslim. 1,7 % odraslim je zagotovljena proti plačilu. Kar 72 % odraslih pa svetovalne podpore sploh nima.

Lene Rachel Andersen, predstavnica Nordic Bildung/Fremvirke, je govorila o življenjskih spretnostih in učečih se skupnostih. Izjemno hiter razvoj tehnike in novih tehnologij vidi kot nevarnost za izgubo možnosti upravljanja z lastnim življenjem. Zato je treba v razvoj in moč izobraževanja vključiti tudi produkte, tehnologijo, znanost, estetiko, naravo in etiko.

Sledili sta dve predstavitvi projekta Life skills for Europe. Aleks Stevenson iz Learning and Work Institute iz Združenega kraljestva je predstavil okvir življenjskih spretnosti in program/kurikulum usposabljanja, ki je bil že preizkušen. Trine Bendix Knudsen in Stine Hohwü Christensen iz DAEA pa sta predstavili projekt življenjskih spretnosti v danskem kontekstu. Njuna skupna ugotovitev je, da so življenjske spretnosti širše in poleg osmih ključnih kompetenc vključujejo še kreativnost, zdravje, finančno in okoljsko pismenost. Razpravo je moderirala Gina Ebner, generalna sekretarka EAEA. Zadnji del razprave o prizadevanjih za implementacijo življenjskih spretnosti je vodil Per Paludan Hansen.

Program konference je zaključil novi predsednik EAEA. Ključna priporočila je EAEA pripravila v obliki ličnega poročila.

Mag. Andrej Sotošek (andrej.sotosek@acs.si), ACS

© 2017-2019 Andragoški center Slovenije

Izdajo glasila e-Novičke denarno omogoča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

ISSN 2591-1325

KOLOFON: Založnik: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana | Urednica: Ana Peklenik (T: 01 5842 575, E: ana.peklenik@acs.si) | Odgovorna urednica: mag. Zvonka Pangerc Pahernik (T: 01 5842 567, E: zvonka.pangerc@acs.si) | Drugi člani uredniškega odbora: mag. Andrej Sotošek, direktor ACS, dr. Tanja Možina, mag. Tanja Vilič Klenovšek in mag. Margerita Zagmajster | Jezikovni pregled: Ana Peklenik | Spletna rešitev: Franci Lajovic | Korektorici: Erika Brenk, mag. Zvonka Pangerc Pahernik | Oblikovanje: Larisa Hercog