Vprašanja, povezana z doseganjem ranljivih skupin odraslih, so v zadnjih nekaj letih postala zelo aktualna. Zagotovo je k temu prispevala tudi pandemija covida-19, ki je v položaj socialne izoliranosti postavila domala vsakega človeka. Ob tem želim opozoriti na globlji pomen pojmov dosegljivost, vključenost in udeleženost. Nikakor ne moremo reči, da sodobna IKT ni olajšala našega položaja v času pandemije, hkrati pa z njo nismo dosegli soljudi kakor v živem – neposrednem stiku. Evalvacija programa PUM-O 2021 je pokazala, da so tudi mladi, ki so bili sicer ustrezno opremljeni s tehnologijo in so izkazovali dovolj razvite digitalne spretnosti, postopoma začeli izključevati kamere, težko so ohranjali smiselnost sodelovanja ipd. Kaj je razlog?

Vključenost ne pomeni zgolj biti udeležen npr. na seminarju, ampak pomeni tudi imeti vpliv, prepoznati učinke svojega delovanja v resničnem življenju, vplivati na družbeno dogajanje. To je hkrati namen in jedro dobrega outreacha oziroma terenskega dela z ljudmi na družbenem robu.

V projektu YouthReach  (2021–2024), v katerem je sodelovalo 10 organizacij iz štirih držav, smo se tem vprašanjem posvetili v povezavi s prikrajšanimi mlajšimi odraslimi. Nanje smo poskušali odgovoriti predvsem s konkretno metodologijo, prijemi in orodji terenskega dela (outreach).

Terensko delo je učinkovit način doseganja različnih skupin odraslih, še posebno ranljivih, ki bodisi niso informirani bodisi niso motivirani za vključevanje v izobraževanje in učenje. Iz istih razlogov največkrat tudi ne prejemajo podpore, ki jo nudijo druge ustanove in nevladne organizacije. Hkrati s tem smo v projektu ugotovili, da med teorijo terenskega dela, dobro prakso in splošno prakso strokovnih delavcev in prostovoljcev v različnih ustanovah in NVO obstajajo precejšnje vrzeli. Z usposabljanjem in ustrezno podporo bi jih lahko zapolnili. Tako bi izboljšali vključenost in vpliv zapostavljenih skupin mladih.

S tem namenom smo v projektu  pripravili in objavili štiri rezultate.

  • Kapitalizacija (samo v angleškem jeziku) povzema glavne konceptualne opredelitve, razvoj, politike in položaj terenskega dela (predvsem) z mlajšimi odraslimi v partnerskih državah in v EU. Zajeti so skupni evropski dokumenti in dokumenti partnerskih držav na obravnavanem področju. Predstavljeni so tudi nekateri modeli terenskega dela in njihove implikacije za prakso.

Z udeležbo v programu ter uporabo drugih rezultatov bodo strokovni delavci dobili orodja in drugo podporo, da bo njihovo delo na terenu inovativno in strokovno učinkovito. Posledično bo prinašalo tudi večje zadovoljstvo. Učinke lahko pričakujemo tudi pri doseganju temeljnega namena projekta, izraženega v njegovem naslovu. To je večja angažiranost in vključenost deprivilegiranih mlajših odraslih v družbo. Rezultati so uporabni pri delu z različnimi družbenimi skupinami in kategorijami.

Natalija Žalec, spec., MAEd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS