Moj bralni krožek deluje neprestano že več kot 15 let. Veliko generacij se je zamenjalo, ostalo pa je sporočilo za nove varovance, da nam je prijetno. Združujemo branje in razgovor, veselimo se obiskov gostov, ki se odzovejo našemu vabilu. Prav ti dogodki se nam vtisnejo v spomin kot najlepši trenutki našega krožka. Občutek, da si je nekdo vzel čas za nas, najstarejše, nam vliva samozavest, nas osrečuje in nam polepša trenutke samote. Veliko gostov je že bilo pri nas, rada pa bi opisala zadnji obisk – srečanje s patrom Gržanom, ki ga trenutno vabijo v veliko slovenskih krajev. Brali smo njegovo zgodbo o Frideriku Celjskem in Veroniki Deseniški, zato sva se tudi dogovorila za vsebino pogovora o njegovem raziskovanju celjske zgodovine.
Pater Gržan je pred leti služboval v bližnji cerkvi na Ptuju, zato ga je veliko udeležencev tudi osebno poznalo, kar je dalo dogodku še posebno čustveno sporočilo. Pripovedoval je o svojem raziskovanju celjske zgodovine, ki se mu je ponujala, ko je služboval v samostanu v Jurkloštru. Iskanje resnice, brezobzirna borba za oblast, Friderikova ljubezen, ki jo je izkazoval hrvaški plemkinji z Desinića kljub očetovemu nasprotovanju, trpljenje, maščevanje, umori in pomoč menihov, ki so udejanjili svoje človeško poslanstvo in se uprli tistemu, ki je dajal denar. Pomoč človeku v stiski, moralne vrednote, ki presegajo zakone, vse to so bile teme, ki smo se jih dotaknili v našem razgovoru. Zaupal nam je tudi svoje raziskovanje Orionovih poti v predelu ob potoku Gračnici in zanimivosti, ki jih je odkrival. Zdaj domuje visoko v hribih, kjer se predaja delu in razmišljanju o dobrem v ljudeh. Dogovorili smo se, da nas bo spomladi odpeljal na Orionovo pot, kjer nam bo odkril še kakšno skrivnost svojih raziskav. Obljuba je vredna našega občudovanja, saj si bo vzel čas za ljudi, katerim posveča svoje življenje.
Naš krožek je ob pogovoru s p. Gržanom pridobil veliko novih spoznanj. Hvaležni smo mu za njegov čas in za iskrice v očeh radostnega človeka radostnim ljudem. Obiska, ki smo si ga zaslužili s potrpežljivim čakanjem, se bomo dolgo spominjali. V našo spominsko knjigo je zapisal: »Radostni – radostnim.« Veliko nam je povedal s tem zapisom.
Viktorija Dabič (dabic.vika@gmail.com)
