Skills Assessment and Validation – Peer Learning Activity 2018 (projekt EPUO)

S kolegico Tanjo Vilič Klenovšek sva se 4. in 5. decembra udeležili aktivnosti izmenjave izkušenj z naslovom Ocenjevanje kompetenc in vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja v okviru projekta EPUO. Dogodek v Bonnu je gostila Nacionalna agencija za izobraževanje za Evropo na Federalnem inštitutu za poklicno izobraževanje in usposabljanje iz Nemčije, udeležilo pa se ga je 40 evropskih strokovnjakov iz 23 držav.

Izmenjava izkušenj med udeleženci in državami je bila v času srečanja intenzivna, saj smo imeli udeleženci priložnost zastavljati vprašanja, izražati svoje mnenje in deliti res bogate in raznovrstne izkušnje po vsakem strokovnem prispevku, razprave pa so potekale v obliki svetovnih kavarnic.

Katere so ključne ugotovitve? Po izhodiščih CEDEFOP je postopek vrednotenja sestavljen iz že znanih štirih faz (identifikacije, dokumentiranja, ocenjevanja, certificiranja), zadnja faza vodi v formalno certificiranje na različne načine pridobljenih kompetenc. Hkrati pa CEDEFOP izpostavlja, naj postopki vrednotenja pri odraslih zadovoljijo tudi druge namene – opolnomočenje, osebno rast, pridobivanje ugleda. Zato je treba postopke opredeliti tako, da odraslim omogočijo vstop in izstop v katerikoli fazi (formativna narava), hkrati pa naj se ti postopki ujemajo z že uveljavljenim formalnim procesom. Pri tem pa nismo mogli mimo pomembne vloge svetovalca, ki v formativnih postopkih preraste dimenzijo začetnega svetovanja posamezniku, gre za nove dimenzije v smislu mentorstva, motiviranja, vrednotenja idr.

Kaj se nam obeta na področju vrednotenja kompetenc do leta 2030? Prepletata se dva ključna vidika, in sicer usmerjenost k standardom na eni in posamezniku na drugi strani oziroma perspektiva trga na eni ter perspektiva posameznikovega razvoja na drugi strani. Usmerjenost k posamezniku vodi v individualizirane formativne postopke vrednotenja, ki vodijo v opolnomočenje odraslih ter vključujejo tudi vrednotenje ključnih in transverzalnih kompetenc. Posameznik lahko pridobi potrdilo, ki ni enakovredno formalnim, postopki vrednotenja pa sežejo do faze ocenjevanja. Pri ocenjevanju se spodbuja uporaba kombinacije različnih metod, ki ustrezajo formativni naravi vrednotenja, izhodišče za izpeljavo postopka vrednotenja pa so opredeljeni kvalitativni kriteriji. Uveljavljanje tovrstnih postopkov vrednotenja prinaša izobraževalnim organizacijam novo vlogo. Zanjo bo treba strokovne delavce v izobraževanju odraslih dodatno usposabljati in skrbeti za kakovost postopkov v vseh fazah tega procesa.

Vera Mlinar (vera.mlinar@acs.si), ACS

© 2017-2019 Andragoški center Slovenije

Izdajo glasila e-Novičke denarno omogoča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

ISSN 2591-1325

KOLOFON: Založnik: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana | Urednica: Ana Peklenik (T: 01 5842 575, E: ana.peklenik@acs.si) | Odgovorna urednica: mag. Zvonka Pangerc Pahernik (T: 01 5842 567, E: zvonka.pangerc@acs.si) | Drugi člani uredniškega odbora: mag. Andrej Sotošek, direktor ACS, dr. Tanja Možina, mag. Tanja Vilič Klenovšek in mag. Margerita Zagmajster | Jezikovni pregled: Ana Peklenik | Spletna rešitev: Franci Lajovic | Korektorici: Erika Brenk, mag. Zvonka Pangerc Pahernik | Oblikovanje: Larisa Hercog