Kaj drugega neki je profesionalni razvoj učitelja kot primer izobraževanja odraslih? Celotna mreža učiteljev na vseh ravneh izobraževalnega sistema pa lep primer učeče se profesionalne skupnosti! Prav iz teh razlogov sem se na konferenci UPS! (Brdo pri Kranju, 3. 10.) počutila domače in začetni pomisleki o moji vlogi moderatorja na relativno tujem strokovnem področju so hitro splahneli. Še posebej zato, ker je šlo za temo, ki je skupna vsem – vprašanje odgovornosti za lastni napredek. Ali gre za profesionalni ali osebni razvoj, je tako ali tako vseeno, saj prvo podpira drugo in obratno. Tako so menili tudi udeleženci naše tematske skupine: učitelji v šolah, vzgojitelji v vrtcih, domovih ali zavodih, svetovalni delavci, ravnatelji, študenti, raziskovalci, izobraževalci odraslih, skratka, učitelji v najširšem pomenu besede.
Profesionalni razvoj je njihova/naša pravica in dolžnost, a odgovornost zanj nosijo tudi vodstvo oziroma ravnatelji ustanov ter celoten izobraževalni sistem, ki zagotavlja infrastrukturo, sredstva in strokovno podporo za njegovo uresničevanje. Modrovali smo torej o zunanjih dejavnikih, a se vedno znova vračali k notranjemu – čutu odgovornosti za »… prizadevno življenje, ki se zmeraj trudi prekositi samo sebe, preseči to, kar je, in težiti k tistemu, kar si nalaga kot dolžnost in zahtevo.« (Jose Ortega y Gasset, Upor množic, 1930)
O učitelju, nepogrešljivem dejavniku učnega procesa, je tekla beseda tudi na valorizacijski konferenci CMEPIUS 2018 Pripovedujemo zgodbe (Ljubljana, 11. 10.). Širino in globino je v omizje vedno znova vnašala priznana psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič, prevratniško iskrenost pisatelj Marko Juhant, svežino pa profesor Jan Žitnik in študentka Dijana Čataković. Vidik najmlajših je zastopala ravnateljica vrtca Nada Verbič, odrasle pa Karmen Kosi iz LU Kranj. Soustvarjanje je bila ključna beseda, malodane sinonim za učenje (ko se vlogi učitelja in učečega se izmenjujeta, dopolnjujeta, predvsem pa temeljita na medsebojnem spoštovanju).
Dogodek je bil sicer, tako kot vsako leto, namenjen prikazu primerov dobre prakse mednarodnega sodelovanja, ki bogatijo slovenski izobraževalni prostor. Odlično so predstavljeni tudi v publikaciji Internacionalizacija izobraževanja (2018). O učinkih mednarodnega udejstvovanja na razvoj posameznika, institucije – nosilke projekta, ter na širše okolje smo se pogovarjali v delovnih skupinah.
Svečano ozadje dogodka pa je bila proslavitev 15-letnice delovanja CMEPIUS. Ta je z vidika treh direktoric pa tudi številnih deležnikov iskrivo predstavljena v jubilejni izdaji Novičnika CMEPIUS. Tudi sodelavci ACS se pridružujemo številnim čestitkam, se zahvaljujemo za dozdajšnje skupne podvige in se veselimo novih!
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
Trackbacks/Pingbacks